Acta geographica Slovenica, 55-1, 2015, 79-125 evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology vrednotenje razvojnega potenciala obmestnih kmetij - metodologija Nika Razpotnik Viskovic Dilapidated hay-rack: result of modernisation or abandonment of farming? Propadajoči kozolec: posledica modernizacije ali opuščanja kmetijske dejavnosti? Nika Razpotnik Viskovic, Evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology Evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.704 UDC: 911.375.632:631.11 COBISS: 1.01 ABSTRACT: This article presents a methodology for evaluating the development potential of farms on urban outskirts, which forms an important basis for long-term (spatial) planning of the development of Slovenian agriculture. It uses publically available spatial and statistical data, and analyzes and evaluates the characteristics of farms that show their future development potential and tendencies: vitality and stability, potential to expand, potential for conflicts, quality and structure of farmland, and effects of spatial planning and special protection measures on their development potential. This methodology is used to evaluate farms on urban outskirts, where development factors differ from those in areas with less favorable farming conditions. KEY WORDS: geography, farm, spatial development of agriculture, methodology, evaluation, urban outskirts, Slovenia The article was submitted for publication on January 22th, 2014. ADDRESS: Nika Razpotnik Viskovic, Ph.D. Anton Melik Geographical Institute Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: nika.razpotnik@zrc-sazu.si 80 Acta geographica Slovenica, 55-1, 2015 1 Introduction The spatial organization of agriculture is a key element in planning its long-term development. Adopting high-quality spatial planning documents and carrying out spatial development measures to stimulate the development of agriculture also depend on the level of familiarization with farms' development potential and structure. This has already been highlighted by Van der Ploeg (1995) and researchers following him (How-den et al. 1998; Vanclay, Messiti and Howden 1998). The fact that some farms are production-oriented depends not only on natural conditions, but also on market opportunities and the personal interest of individual farm owners (Perpar and Udovc 2007). In turn, this strongly depends on these farms' development potential. A detailed analysis of farms' development potential is thus both a time-consuming and expensive process, especially if it requires fieldwork. To help develop expert bases for adopting spatial planning measures, this article introduces a methodology for evaluating the development potential of farms on urban outskirts based on publically available spatial planning and statistical data. With this methodology, one can analyze and evaluate the characteristics of farms that reflect their development potential and future development tendencies. It is intended for evaluating farms on urban outskirts, where development factors differ from those in areas with less favorable farming conditions (Ribeiro, Ellis Burnet and Torkar 2013; Stravs, Bavec and Bavec 2011; Ravbar 2006). It has been tested on the example of Kamnik Bistrica Plain (Razpotnik Viskovic 2012). 2 Methodology for evaluating the development potential of farms on urban outskirts This methodology is suitable for evaluating full-time, part-time, and hobby farms following the typology developed by Udovc, Kovacic, and Kramaric (2006). It has been shown that encouraging only a specific socioeconomic type of farm is not justified (Razpotnik Viskovic 2013) and also that various socioeconomic types of farms can be evaluated as equal in terms of stability. Transitions between individual types are the result of changes and decisions in rural households and the wider socioeconomic environment, with their main goal being the economic stabilization of the farm (Kovacic 1996). According to this methodology, the farms are assigned estimations from 1 to 5 based on the values of selected indicators for thematic categories (Figure 1, Tables 1 -4). Higher value means larger development potential. All of the twenty indicators selected were assigned also weights reflecting their relative importance for development potential of farms (Chapter 3). Certain phases of the evaluation took into account the characteristics of individual socioeconomic farm types and their differences. The higher final sum of weighted values for the farm means its higher development potential. The evaluation is based on indicators accessible in official databases and spatial planning documents: • The Agricultural Census (Internet 1) - provided by Slovenian Statistical Office; • Records on Actual Land Use, Data on Land Quality Number, Less Favorable Agricultural Areas (Internet 2), Register of Amelioration Systems and Installations (Internet 3) - provided by Ministry of Agriculture and the Environment; • Records on Recipients of Agri-Environmental Subsidies (Internet 4) - provided by Agency of the Republic of Slovenia for Agricultural Markets and Rural Development; • Environmental Atlas of Slovenia (Internet 5) - provided by Slovenian Environment Agency; • Register of Immovable Cultural Heritage (Internet 6) - provided by Ministry of Culture; • Public Infrastructure, Register of Spatial Units (Internet 7) - provided by Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia); and • Current municipal spatial planning documents for the area included in the evaluation. 2.1 Stability and vitality of farms The age structure of rural households is a key factor influencing the stability and vitality of farms. If the owner of a full-time farm is already retired and other active members of his household are also exclusively Figure 1: Methodology for evaluating the development potential of farms on urban outskirts. p p. 82 81 00 A B C D Evaluation of farm Evaluation of farms' Evaluation of farmland Evaluation of effects of SPATIAL STABILITY and POTENTIAL TO QUALITY and PLANNING and SPECIAL VITALITY I EXPAND and POTENTIAL FOR CONFLICT I STRUCTURE I PROTECTION MEASURES on farms'development potential 1 •J'AI: Age structure of the farm household Bl: Farm location within the settlement CI: Average land quality number Dl: Percentage of farmland in prime agricultural land protection areas A2: Purpose of agricultural production B2: Spatial limitations of the farm C2: Spatial and size fragmentation of farmland D2: Percentage of farmland in water protection areas A3: Agri-environmental B3: Farmland C3: Farmland D3: Protection of natural assets subsidies accessibility consolidation and conservation of biodiversity A4: Ownership structure of farmland B4: Type of farming C4: Percentage of farmland in amelioration areas D4: Cultural heritage protection I B5: Nitrogen pollution I C5: Percentage of farmland in less favorable farming areas I Weighting I D5: Land use as set out in applicable municipal spatial planning documents D6: Ownership of field roads I Evaluating the DEVELOPMENT POTENTIAL of farms on urban outskirts in terms of socioeconomic and spatial conditions g < Acta geographica Slovenica, 55-1, 2015 engaged in farming, the likelihood of changing the farm's socioeconomic type is smaller than compared to part-time and hobby farms (Udovc, Kovacic and Kramaric 2006). Therefore, the evaluation of the multigeneration household age type (Kladnik 1999) for full-time farms differs from that for part-time and hobby farms. The evaluation of the purpose of agricultural production relied on the analysis of the role of part-time farms in transforming urban outskirts (Razpotnik Viskovic 2013). This shows that full-time farms that engage in farming exclusively for their own use are rare. The percentage of part-time farms that engage in farming solely for their own use is slightly higher. In both cases, farm vitality and stability is questionable because in the modern socioeconomic system this type of farming does not provide the same standard as market-oriented or hobby farms. Agri-environmental subsidies are intended to be used for investments in environmentally friendlier farming and preserving public environmental assets. However, not all environmental measures should be treated exclusively as investments because they may result from reduced intensity and size of the farming activity on the farm. Rented farmland is an adjustment to fragmented ownership structure and the small size of farms. Compared to farmland ownership, rental entails greater uncertainty for the renting farm and the absence of investment in this land. It is mainly used by full-time and part-time farms in order to secure sufficient farmland for economic survival, whereas it is rarely used by hobby farms (Razpotnik Viskovic 2013). 2.2 Potential to expand and potential for conflicts Farm location within the settlement primarily causes conflicts with the non-farming residents of the settlement (Golobic, Marusic and Kovacic 2003). Disagreements may arise in connection with the activity taking place in the farmyard and its buildings, or with the transport to farmland. Potential expansion of the farm buildings also depends on the farm's location within the settlement. Many farms, especially those crowded into the built-up areas of settlements, are spatially limited by physical barriers (terrain, waterways, adjacent buildings, main roads) or regulations and special protection measures set out in spatial planning documents. They can make up for the lack of space by buying or renting available farmland in the neighborhood. Full-time farms are most likely to utilize this manner of solving their spatial limitations. Table 1: Estimation of farm stability and vitality. A1: Household age structure Household type: Young Multigeneration Middle-aged Aging Split generation Full-time farm 5 5 3 1 2 Part-time and hobby farm 5 4 3 1 2 A2: Purpose of agricultural production Purpose of agricultural production: Predominantly Predominantly For own use for sale for own use Full-time 5 2 1 Part-time 5 3 1 Hobby 5 4 3 A3: Agri-environmental subsidies (AES) AES: Yes No All farms 5 1 A4: Ownership structure of farmland used (FU) Percentage of rented FU: 0 Up to 15% 15-3096 30-5099 More than 5099 Full- and part-time 5 4 3 2 1 Hobby 5 4 2 2 1 83 Nika Razpotnik Viskovic, Evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology Accessing farmland is an important aspect because this slows down or interferes with traffic and leaves mud on the roads (Perpar and Kovačič 2006). Agricultural machinery is slower and wider than other vehicles, and so it reduces traffic safety on heavy traveled sections of roads. It can also prove problematic when turning onto the main road. The type of farming (Dernulc et al. 2002) refers to the production orientation or the predominant agricultural activities on the farm. Livestock farms are more likely to come into conflict with the local population and therefore they were assigned lower values than those engaged in crop production. The scale of livestock farming is also an important basis for determining the level of nitrogen pollution caused by manure (Čergan et al. 2003) The limit values of individual classes were defined based on the Decree on the Release of Hazardous Substances and Plant Nutrients into the Soil (Uredba ... 1996) and the author's own analyses of the values of livestock units per hectare for farms on urban outskirts (Razpotnik Viskovic 2013). 2.3 Farmland quality and structure The land quality number (Sln. talno število) refers to the land's production capacity and depends on the soil characteristics, which have a permanent character; the higher the value, the better the production capacity. The classes were created following the methodology for evaluating problematic conditions in areas with factors limiting agricultural production (Cunder, Rednak and Zagorc 2007; Ciglič et al. 2012). Size fragmentation provides information on the size of individual patches of land, and spatial fragmentation provides information on their spatial distribution and distance from the farm buildings. The fragmentation coefficient (Gosar 1978) was used to assess both. Farmland consolidation is evaluated using the area-weighted mean shape index (AWMSI), which takes into account the size of individual patches of land, and their shape and distribution (McGarigal and Marks 1995). Table 2: Estimation of the potential to expand and the potential for conflicts. B1: Farm location within the settlement Farm location within the settlement: Outside the built-up area On the edges of the built-up area Within the built-up area, with farms nearby Within the built-up area, with no farms nearby All farms 5 4 2 1 B2: Spatial limitations of the farm Spatial limitation: Farmyard with available land for expansion Built-up farmyard with available adjacent land Built-up farmyard with limitations in the neighborhood (another farm nearby) Built-up farmyard with limitations in the neighborhood (no other farms nearby) Full-time Part-time and hobby 5 5 3 2 2 2 1 1 B3: Farmland accessibility Farmland accessibility: Accessible only on unclassified roads (including field roads) Also accessible on public (local) roads Also accessible on national and local roads All farms 5 3 2 B4: Type of farming Type of farming: Crop production Mixed crop and livestock production Livestock farming All farms 5 3 1 B5: Nitrogen pollution Livestock units/ha: More than 2 2-1.5 1.5-1 1-0.75 Less than 0.75 All farms 1 2 3 4 5 84 Acta geographica Slovenica, 55-1, 2015 Amelioration is divided into drainage, irrigation, and agroamelioration, which includes measures to improve the physical, chemical, and biological properties of the soil, and access to the farmland (Internet 8). 2.4 Effects of spatial planning and special protection measures on farms' development potential The areas designated for permanent protection of prime agricultural land are specified in the municipal spatial planning documents. As part of evaluating farmland quality, it would make sense to identify land with power lines, land with gas pipelines, and land along freeways and highways that is exposed to continual pollution. Farming should be restricted in these areas. Measures in water protection areas are implemented in order to reduce danger, threats, and risks by existing or planned activities to waterways (Zakon o vodah 2002). Limited agricultural activity in these areas refers to fertilizing and using biocides, and depends on the water protection regime level. The protection of natural assets and cultural heritage was also taken into account in the evaluation of farms' development potential. The protection regimes demand adjustments by the landowners in these areas and impose restrictions on them (Smid Hribar and Ledinek Lozej 2013) because farmers whose buildings are protected or located in special protection areas must follow rigid regulations when they plan to expand or modernize their farms. Defining land use within the settlement or the morphological units designated for farming is important in terms of both the farms' expansion and the reduced pressure from the non-farming population in the settlement. The ownership of field roads is important in terms of access to the farmland and risk of disagreement among the users of field roads and the owners of land on which these roads are located. Table 3: Estimation of farmland quality and structure. CI: A verage land quality number Average land quality 0-25 26-39 number: 40-57 58-75 76-100 All farms 1 2 3 4 5 C2: Spatial and size fragmentation of farmland *Fragmentation Less than 4 4-6.5 coefficient: 6.5-10 10-14.7 More than 14.7 All farms 5 4 3 2 1 C3: Farmland consolidation *Area-weighted mean Less than 1.46 1.46-1.61 shape index 1.61-1.84 1.84-2.13 More than 2.13 All farms 5 4 3 2 1 C4: Percentage of farmland in amelioration areas Percentage of farmland 0% 0-15% in amelioration areas: 15-30% 30-45% More than 45% All farms 1 2 3 4 5 C5: Percentage of farmland in less favorable farming areas Percentage of farmland Up to 25% 25-50% in less favorable farming areas: 50-75%% More than 75% All farms 5 4 2 1 *Limit values of classes are defined based on the data for the sample farms on the Kamnik Bistrica Plain (Razpotnik Movie 2012), using the Jenks natural breaks classification method. 85 Nika Razpotnik Viskovic, Evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology Table 4: Estimation of effects of spatial planning and special protection measures on farms'development potential. D1: Percentage of farmland in prime agricultural land protection areas Percentage of farmland Less than 50% in prime agricultural land protection areas: 50-75% 75-90% More than 90% All farms 1 2 4 5 D2: Percentage of farmland in water protection areas (WPA) Percentage of farmland 0 in WPA: Up to 1096 in WPA1 or up to 30% in WPA2 and/or WPA3 10-20% in WPA1 or more than 30%o in WPA2 and/or WPA3 20-50% in WPA1 More than 50% in WPA1 All farms 5 4 3 2 1 D3: Protection of natural assets and conservation of biodiversity Percentage of farmland 0 in areas of natural assets, Natura 2000 sites, and/or ecologically important areas: Up to 15% 15-25% 25-50% More than 50% All farms 5 4 3 2 1 D4: Cultural heritage protection Cultural heritage protection: No Farm located on a cultural heritage protection site Farm includes a structure protected as cultural heritage All farms 5 3 1 D5: Land use as set out in current municipal spatial planning documents Land use in the morphological Agricultural activities unit the farm belongs to: and structures Mixed Residential construction areas Full- and part-time 5 Hobby 5 3 4 1 1 D6: Ownership of field roads Ownership of field roads: Mostly public or owned by the municipality A small portion is public or owned by the municipality Private All farms 5 3 1 3 Weighting All of the twenty indicators selected were assigned weights reflecting their relative relations to other parameters. The weights were defined using the pair-wise comparison method (Saaty 1980), which means that all the indicator pairs within an individual thematic category (A, B, C, and D) were compared, based on which their significance in relation to other pairs was determined on a scale of 1 to 9. Four comparison matrices were obtained. In each matrix, the values were added up for each column, after which every element in the matrix was divided by the corresponding column sum. This yielded the normalized values. In the next step, the average of elements in each line of the normalized matrix was calculated, which yielded a weight for each criterion (Dular 2007). In the end, indicators from all the categories were combined and the weight values were normalized again. Each category was assigned the same meaning or weight: the sum of the weights of the criteria in an individual category is 0.25, and the sum of the weights of all the categories is 1. For a more detailed explanation and weighting options, see Razpotnik Viskovic (2012). 86 Table 5: Weights of Indicators used for evaluating the development potential of farms on urban outskirts. Indicator Weight Indicator Weight Indicator Weight Indicator Weight A1: Household age structure 0.09 B1: Farm location within the settlement 0.08 CI: Average land quality number 0.08 D1: Percentage of farmland In prime agricultural land protection areas 0.05 A2: Purpose of agricultural production 0.06 B2: Spatial limitations of the farm 0.07 C2: Spatial and size fragmentation of farmland 0.06 D2: Percentage of farmland In water protection areas (WPA) 0.03 A3: Agri-environmental subsidies (AES) 0.03 B3: Farmland accessibility 0.05 C3: Farmland consolidation 0.05 D3: Protection of natural assets and conservation of biodiversity 0.03 A4: Ownership structure of farmland used (FU) 0.07 B4: Type of farming 0.03 C4: Percentage of farmland In amelioration areas 0.04 D4: Cultural heritage protection 0.02 B5: Nitrogen pollution 0.02 C5: Percentage of farmland In less favorable farming areas 0.02 D5: Fand use as set out in current municipal spatial planning documents 0.07 D6: Ownership of field roads 0.05 Total 0.25 Total 0.25 Total 0.25 Total 0.25 Nika Razpotnik Viskovic, Evaluating the development potential of farms on urban outskirts: methodology 4 Conclusion Spatial planners can use the methodology for evaluating the development potential of farms on urban outskirts presented in this article to obtain important information on farms' current state and development potentials. The cartographic presentation of the evaluation results makes it possible to identify any concentrations of farms with a specific development potential within settlements or to determine that there are no such concentrations and that the farms are scattered and diverse. Farms can also be studied by individual categories of evaluating their development potential in order to determine: • Their socioeconomic status; • The most or least vital farms and farms that are problematic in terms of causing potential conflicts with other users of space; • Farms with the best or least favorable land structure; and • The extent to which the current spatial planning documents are adapted to farming and its development. This makes it possible to define the areas in which farms have greater development potential and to apply this to planning the long-term development of agriculture. The evaluation of farms' development potential should be included in the expert bases for drafting local spatial plans (or municipal spatial plans under the current legislation) that take into account the »rural settlement patterns, the appertaining forests, the traffic and public utilities network, and access to social services« (Pogačnik 2006, 215). 5 References Cunder, T., Rednak, M., Zagorc, B. 2007: Vrednotenje težavnostnih razmer v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo. Slovensko kmetijstvo in podeželje v Evropi, ki se širi in spreminja. Ljubljana. Ciglič, R., Hrvatin, M., Komac, B., Perko, D. 2012: Kras kot kazalnik za določanje manj primernih območij za kmetijstvo. Acta Geographica Slovenica 52-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS52103 Čergan, Z., Dolničar, P., Sušin, J., Verbič, J., Verbič, J., Ugrinovic, K., Zemljič, A., Maslo, G. 2003: Usmerjanje kmetijstva na vodovarstvenih območjih Mestne občine Ljubljana. Zaključno poročilo, Kmetijski inštitut Slovenije. Dernulc, S., Iljaš Petrovič, U., Kutin Slatnar, B., Orešnik, I., Cunder, T., Golež, M., Juvančič, L. 2002: Popis kmetijskih gospodarstev Slovenija 2000. Ljubljana. Dular, J. 2007: Uporaba metod večkriterijskega vrednotenja v geografskem informacijskem sistemu. Diplomsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Golobič, M., Marušič, I., Kovačič, M. 2003: Možnosti za usklajevanje razvoja kmetijstva z drugimi družbenimi interesi na slovenskem podeželju, primer občine Komenda. Kmetijstvo 81-2. Gosar, L. 1978: Prispevek k proučevanju razdrobljenosti posesti. Geografski vestnik 50. Howden, P., Vanclay, F., Lemerle, D., Kent, J. 1998: Working with the Grain: Farming styles amongst Australian broadacre croppers. Rural Society 8-2. Wagga Wagga. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeželja. Klemenčič, V. 1980: The problems ofthe semi-agrarian structure in the semi-urban zones of Slovenia. Geogra-phica Slovenica 11. Kovačič, M. 1996: Socialno-ekonomska in velikostna struktura kmetij v Sloveniji v obdobju 1981-1991. Ljubljana. McGarigal, K., Marks, B. J. 1995: FRAGSTATS: spatial pattern analysis program for quantifying landscape structure. Portland. Internet 1: http://www.stat.si/publikacije/pub_rr777-02.asp (20. 1. 2014). Internet 2: http://rkg.gov.si/GERK/ (20. 1. 2014). Internet 3: http://rkg.gov.si/KatMeSiNa/ (20. 1. 2014). Internet 4: http://www.arsktrp.gov.si/si/informacije_javnega_znacaja/prejemniki_sredstev (10. 3. 2010). Internet 5: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (20. 1. 2014). Internet 6: http://giskd6s.situla.org/giskd/ (20. 1. 2014). Internet 7: http://www.e-prostor.gov.si/si/ (20. 1. 2014). Internet 8: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijska_zemljisca/zemljiske_operacije/ melioracije_kmetijskih_zemljisc/ (24. 12. 2013). 88 Acta geographica Slovenica, 55-1, 2015 Perpar, A., Kovačič, M. 2006: Prostorski vidiki razvoja kmetij. Dela 25. Perpar, A., Udovč, A. 2007: Načrtovanje v kmetijstvu kot del celovitega prostorskega načrtovanja - primer Mestne občine Koper. Slovensko kmetijstvo in podeželje v Evropi, ki se širi in spreminja. Ljubljana. Pogačnik, A. 2006: Kako izdelamo prostorske načrte. Maribor. Ravbar, M. 2006: Slovensko podeželje na preizkušnji - kdo bo nadomestil kmetijstvo? Dela 25. Razpotnik Viskovic, N. 2012: Vloga mešanih kmetij v gospodarski, okoljski in prostorski preobrazbi obme-stij. Doktorska disertacija, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Razpotnik Viskovic, N. 2013: Vloga polkmetij v preobrazbi slovenskih obmestij. Georitem 21. Ljubljana. Ribeiro, D., Ellis Burnet, J., Torkar, G. 2013: Four windows on Borderlands: Dimensions of place defined by land cover change data from historical maps. Acta geographica Slovenica 53-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS53204 Saaty, T. L. 1980: The Analaytical Hierarchy Process. New york. Slatnar Kutin, B. 2009: Struktura kmetijskih gospodarstev - Metodološka pojasnila. Ljubljana. Šmid Hribar, M., Ledinek Lozej, Š. 2013: The role of identifying and managing cultural values in rural development. Acta geographica Slovenica SYCULTour 2013. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53402. Štraus, S., Bavec, F., Bavec, M. 2011: Organic farming as a potential for the development of protected areas Acta geograpgica Slovenica 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51107 Udovč, A., Kovačič, M., Kramarič, F. 2006: Socialno-ekonomski tipi kmetij po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2000. Slovenija v EU - izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje. Ljubljana. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Uradni list Republike Slovenije 68/1996. Ljublj ana. Van der Ploeg, J. D. 1995. The Tragedy of spatial planing. Scenario Studies for the Rural Environment. Dordrecht, Boston, London. Vanclay, F., Messiti, L., Howden, P. 1998: Styles of farming and farming subcultures: Appropriate concepts for Australian rural sociology? Rural Society 8-2. Zakon o vodah (ZV-1). Uradni list RS 67, 2002. 89 Nika Razpotnik Viskovic, Vrednotenje razvojnega potenciala obmestnih kmetij - metodologija Vrednotenje razvojnega potenciala obmestnih kmetij -metodologija DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.704 UDC: 911.375.632:631.11 COBISS: 1.01 IZVLEČEK: V prispevku je predstavljena metodologij a vrednotenj a razvojnega potenciala obmestnih kmetij, ki je pomembna podlaga za dolgoročno (prostorsko) načrtovanje razvoja slovenskega kmetijstva. Temelji na javno dostopnih prostorskih in statističnih podatkih, analizira in vrednoti pa značilnosti kmetij, ki kažejo njihov razvojni potencial in razvojne težnje v prihodnje: vitalnost in stabilnost kmetij, širitveni potencial in konfliktnost, kakovost in strukturo kmetijskih zemljišč ter učinke prostorsko-načrtovalskih in varovalnih ukrepov na razvojni potencial. Metodologija je namenjena vrednotenju kmetij na obmestnih območjih, kjer se razvojni dejavniki razlikujejo od tistih na območjih z manj ugodnimi razmerami za kmetijstvo. KLJUČNE BESEDE: geografija, kmetija, prostorski razvoj kmetijstva, metodologija, vrednotenje, obmestje, Slovenija Uredništvo je prejelo prispevek 22. januarja 2014. NASLOV: dr. Nika Razpotnik Viskovic Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, Slovenija E-pošta: nika.razpotnik@zrc- sazu. si 90 Acta geographica Slovenica, 55-1, 2015 1 Uvod Prostorsko urejanje kmetijske dejavnosti je ključno za načrtovanje dolgoročnega razvoja kmetijstva. Sprejemanje kakovostnih prostorskih aktov in izvajanje posegov v prostor, ki bodo spodbujali razvoj kmetijstva, sta odvisna od poznavanja razvojnega potenciala in strukture kmetij, na kar so opozorili že van der Ploeg (1995) in njegovi sledilci (Howden s sod. 1998; Vanclay s sod. 1998). Proizvodna usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev ni odvisna le od naravnih danosti, temveč tudi od tržnih možnosti in osebnega interesa posameznih lastnikov kmetij (Perpar in Udovč 2007), ki pa sta močno odvisna od razvojnega potenciala kmetij. Natančna analiza razvojnega potenciala kmetij je tako časovno kot finančno zahteven postopek, še posebej, ko je potrebno terensko delo. V pomoč izdelavi strokovnih podlag za sprejemanje prostorskih ukrepov predstavljamo metodologijo vrednotenja razvojnega potenciala obmestnih kmetij, ki temelji na javno dostopnih prostorskih in statističnih podatkih. Njen namen je analiza in vrednotenje značilnosti kmetij, ki odsevajo njihov razvojni potencial in prihodnje razvojne težnje. Metodologija je namenjena vrednotenju kmetij na obmestnih območjih, kjer se razvojni dejavniki razlikujejo od tistih na območjih z manj ugodnimi razmerami za kmetijstvo (Ribeiro, Ellis Burnet in Torkar 2013; Štravs, Bavec in Bavec 2011; Ravbar 2006). Preizkušena je bila na primeru Kamniškobistriške ravnine (Razpotnik Viskovic 2012). 2 Metodologija vrednotenja razvojnega potenciala obmestnih kmetij Metodologija je primerna za vrednotenje čistih, mešanih in dopolnilnih kmetij po tipologiji Udovča in sodelavcev (2006), saj se je izkazalo, da spodbujanje samo določenega socialno-ekonomskega tipa kmetij ni upravičeno (Razpotnik Viskovic 2013) in da socialno-ekonomske tipe z vidika stabilnosti lahko ovrednotimo kot enakovredne. Prehodi med posameznimi tipi so posledica sprememb in odločitev na ravni kmečkega gospodinjstva in širšega družbeno-gospodarskega okolja, njihov namen pa je ekonomska stabilizacija kmetije (Kovačič 1996). Po tej metodologiji so kmetijam za posamezne kazalnike, ki smo jih razporedili v štiri vsebinske sklope (slika 1), pripisane ocene od 1 do 5 glede na vrednosti teh kazalnikov (preglednice 1-4). Višja ocena pomeni večji razvojni potencial. Relativno večji oziroma manjši pomen posameznega kazalnika za razvojni potencial kmetije v primerjavi z drugimi smo na koncu uravnavali s pomočjo ponderiranja (poglavje 3). V nekaterih delih vrednotenja smo upoštevali značilnosti posameznih socialno-ekonomskih tipov kmetij in razlike med njimi. Višja končna vrednost (seštevek obteženih ocen) pomeni večji razvojni potencial kmetije. Vrednotenje je zasnovano na kazalnikih dostopnih v uradnih podatkovnih zbirkah in prostorskih aktih: • Popis kmetijskih gospodarstev (internet 1) - skrbnik podatkov Statistični urad Republike Slovenije, • Evidenca dejanske rabe kmetijskih zemljišč, podatki o talnem številu, območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (internet 2); Kataster melioracijskih sistemov in naprav (internet 3) - skrbnik podatkov Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, • Evidenca prejemnikov kmetijskookoljskih plačil (internet 4) - skrbnik podatkov Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, • Atlas okolja (internet 5) - skrbnik Agencija Republike Slovenije za okolje, • Register nepremične kulturne dediščine (internet 6) - skrbnik Ministrstvo za kulturo, • Gospodarska javna infrastruktura, Register prostorskih enot (internet 7) - skrbnik Geodetska uprava Republike Slovenije ter • veljavni občinski prostorski akti za območje vrednotenja. 2.1 Stabilnost in vitalnost kmetij Starostna sestava kmečkih gospodinjstev je ključni dejavnik stabilnosti in vitalnosti kmetij. Če je gospodar čiste kmetije že upokojenec in se ostali aktivni člani ukvarjajo izključno s kmetijstvom, je verjetnost spremembe socialno-ekonomskega tipa kmetije manjša v primerjavi z mešanimi in dopolnilnimi kmetijami Slika 1: Metodologija vrednotenja razvojnega potenciala obmestnih kmetij. p s. 92 91 A Vrednotenje STABILNOSTI in VITALNOSTI kmetij i A1 - starostna sestava kmečkega gospodinjstva A2 - namen kmetijske pridelave A3 - kmetijskookoljska plačila A4 - lastniška struktura kmetijskih zemljišč v uporabi i B Vrednotenje ŠIRITVENEGA POTENCIALA in KONFLIKTNOSTI kmetij i BI - lega kmetije v naselju B2 - prostorska utesnjenost kmetije B3 - dostopnost do kmetijskih zemljišč B4 - tip kmetovanja B5 - okoljsko obremenjevanje z dušikom i C Vrednotenje KAKOVOSTI in STRUKTURE kmetijskih zemljišč i C1 - povprečno talno število kmetijskih zemljišč C2 - prostorska in velikostna razdrobljenost kmetijskih zemljišč C 3 - zaokroženost kmetijskih zemljišč C4 - delež kmetijskih zemljišč na območjih melioracijskih sistemov C5 - Delež kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje i Vrednotenje učinkov PROSTORSKONAČRTOVALSKIH in VAROVALNIH UKREPOV na razvoj kmetij i D1 - delež kmetijskih zemljišč na območjih varstva najboljših kmetijskih zemljišč D2 - delež kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih D 3 - varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti D4 - varstvo kulturne dediščine D5 - namenska raba v veljavnih prostorskih aktih občin D6 - lastniška ureditev poljskih poti i uteževanje i Vrednotenje RAZVOJNEGA POTENCIALA obmestnih kmetij z vidika socialno - ekonomskih in prostorskih razmer Acta geographica Slovenica, 55-1, 2015 (Udovč s sod. 2006). Tako se vrednotenje čistih kmetij pri generacijskem starostnem tipu gospodinjstva (Kladnik 1999) razlikuje od vrednotenja dopolnilnih ter mešanih kmetij. Pri vrednotenju namena kmetijske pridelave smo se oprli na analizo vloge polkmetij v preobrazbi obme-stij (Razpotnik Viskovic 2013). Ta kaže, da so redke čiste kmetije, ki bi se s kmetijsko dejavnostjo ukvarjale izključno za lastno porabo, njihov delež pa je nekoliko višji med mešanimi kmetijami. V obeh primerih dvomimo v vitalnost in stabilnost takih kmetij, saj v sodobnem družbeno-ekonomskem sistemu tak način gospodarjenja ne zagotavlja življenjske ravni, primerljive s tržno usmerjenimi ali dopolnilnimi kmetijami. Kmetijsko-okoljska plačila so namenjena investiranju v okolju prijaznejše kmetovanje in ohranjanju javnih naravnih dobrin. Opozarjamo pa, da vseh okoljskih ukrepov ne moremo obravnavati izključno kot investicije, saj so lahko posledica zmanjševanja intenzivnosti in obsega kmetijske dejavnosti na kmetiji. Najem kmetijskih zemljišč je prilagoditev na razdrobljeno lastniško strukturo in majhen obseg kmetij. V primerjavi z lastništvom pomeni najem večjo negotovost za kmetijo najemnico in odsotnost investicij v ta kmetijska zemljišča. Zanj se odločajo predvsem čiste in mešane kmetije, da si zagotovijo zadostne površine kmetijskih zemljišč za ekonomsko preživetje, redkeje pa zemljišča najemajo dopolnilne kmetije (Razpotnik Viskovic 2013). 2.2 Širitveni potencial in konfliktnost Lega kmetij v naselju vpliva na konfliktnost predvsem z nekmečkimi prebivalci naselja (Golobič, Marušič in Kovačič 2003). Nesoglasja so lahko povezana z dejavnostjo na kmečkem dvorišču in v kmečkih poslopjih ali pa s prevozom do kmetijskih zemljišč. Od lege v naselju je odvisna tudi možnost prostorske širitve gospodarskega središča kmetije. Številne kmetije, posebej tiste, ki so utesnjene znotraj strnjenih delov naselij, so prostorsko omejene, bodisi zaradi fizičnih omejitev (relief, vodotoki, sosednje stavbe, prometnice) bodisi zaradi predpisov in varovalnih ukrepov, opredeljenih v prostorskih dokumentih. Prostorsko stisko lahko rešujejo z odkupom ali najemom morebitnih razpoložljivih zemljišč v soseščini. Ocenjujemo, da so v tak način reševanja prostorske utesnjenosti pripravljene investirati predvsem čiste kmetije. Dostopanje do kmetijskih zemljišč je pomembno zaradi upočasnitve oziroma oviranja prometa in onesnaževanja javnih prometnic z blatom, ki ga kmetijski stroji prinašajo s kmetijskih zemljišč (Perpar in Preglednica 1: Ocene vrednotenja stabilnosti in vitalnosti kmetij. A1 - starostna sestava gospodinjstva tip gospodinjstva: mlado generacijsko zrelo starajoče kombinirano čiste mešane in dopolnilne 5 5 5 4 3 3 1 1 2 2 A2 - namen kmetijske pridelave namen kmetijske pridelave: v glavnem za prodajo v glavnem za lastno porabo za lastno porabo čiste mešane dopolnilne 5 5 5 2 3 4 1 1 3 A3 - kmetijskookoljska plačila izplačilo KOP: da ne vse kmetije 5 1 A4 - lastniška struktura kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljevanju KZU) delež najetih KZU: ni najetih KZU v najemu do 15 % KZU v najemu od 15 do 30 % KZU v najemu od 30 do 50 %% KZU v najemu več kot 50 9% KZU čiste in mešane dopolnilne 5 5 4 4 3 2 2 2 1 1 93 Nika Razpotnik Viskovic, Vrednotenje razvojnega potenciala obmestnih kmetij - metodologija Kovačič 2006). Vozila s kmetijsko mehanizacijo so v primerjavi z drugimi vozili počasnejša in širša, zato na prometno obremenjenih odsekih zmanjšujejo varnost v cestnem prometu, problematično je tudi njihovo vključevanje na prometnice. Tip kmetovanja (Dernulc s sod. 2002) označuje proizvodno usmerjenost oziroma prevladujoče dejavnosti na kmetiji. Živinorejske kmetije smo ocenili kot bolj izpostavljene konfliktom z okoliškim prebivalstvom, zato smo jim pripisali nižje ocene v primerjavi s tistimi, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Obseg živinoreje je pomembno izhodišče tudi za ugotavljanje stopnje obremenjevanja zemljišč z dušikom iz živinskih gnojil (Čergan s sod. 2003). Mejne vrednosti razredov GVŽ/ha smo določili na podlagi Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (1996) in lastnih analiz vrednosti GVŽ/ha za obmestne kmetije (Razpotnik Viskovic 2013). 2.3 Kakovost in struktura kmetijskih zemljišč Talno število izraža pridelovalno sposobnost zemljišča in je določeno z lastnostmi tal, ki so trajnega značaja, pri čemer višja vrednost pomeni boljšo pridelovalno sposobnost zemljišča. Razrede smo povzeli po metodologiji za vrednotenje težavnostnih razmer na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (Cunder, Rednak in Zagorc 2007; Ciglič s sod. 2012). Velikostna razdrobljenost daje informacijo o velikosti posameznih zemljiških kosov, prostorska razdrobljenost pa o prostorski razporeditvi kosov posesti in njihovi oddaljenosti od sedeža kmetije. Za njuno ovrednotenje smo uporabili koeficient razdrobljenosti (Gosar 1978). Preglednica 2: Ocene vrednotenja širitvenega potenciala in konfliktnosti. B1 - lega kmetije v naselju lega kmetije v naselju: zunaj strnjenega dela naselja na robu strnjenega dela naselja znotraj strnjenega dela naselja, v soseščini so kmetije znotraj strnjenega dela naselja, v soseščini ni kmetij vse kmetije 5 4 2 1 B2 - prostorska utesnjenost kmetije prostorska utesnjenost: kmečko dvorišče z razpoložljivimi zemljišči za širitev kmetije pozidano kmečko dvorišče, a z razpoložljivimi sosednjimi zemljišči pozidano kmečko dvorišče in omejitve v soseščini, z drugo kmetijo v soseščini pozidano kmečko dvorišče in omejitve v soseščini, ni kmetije v soseščini čiste mešane in dopolnilne 5 5 3 2 2 2 1 1 B3 -dostopnost do kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč: dostop le po nekategoriziranih cestah (med njimi tudi poljske poti) dostop tudi po (občinskih) javnih poteh dostop tudi po državnih in občinskih lokalnih cestah vse kmetije 5 3 2 B4 - tip kmetovanja tip kmetovanja: rastlinska pridelava mešana pridelava živinoreja vse kmetije 5 3 1 B5 - okoljsko obremenjevanje z dušikom vrednost GVŽ/ha: več kot 2 od 2 do 1,5 od 1,5 do 1 od 1 do 0,75 manj kot 0,75 vse kmetije 1 2 3 4 5 94 Acta geographica Slovenica, 55-1, 2015 Zaokroženost kmetijskih zemljišč je vrednotena s pomočjo površinsko obteženega povprečnega indeksa oblike AWMSI (ang. area-weigted mean shape index), ki upošteva velikost zemljiških kosov, njihovo obliko in razpršenost (McGarigal in Marks 1995). Melioracije se delijo na osuševanje, namakanje in agromelioracije. Slednje obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter dostop do kmetijskih zemljišč (internet 8). 2.4 Učinki prostorskonačrtovalskih in varovalnih ukrepov na razvojni potencial kmetij Območja varstva kmetijskih zemljišč so opredeljena v občinskih prostorskih aktih in so namenjena trajnemu ohranjanju najkakovostnejšeih kmetijskih zemljišč. V okviru vrednotenja kakovosti kmetijskih zemljišč bi bilo smiselno izločiti tista, prek katerih potekajo daljnovodi, pod katerimi potekajo plinovodi ter zemljišča ob avtocestah in hitrih cestah, saj so izpostavljena trajnemu onesnaževanju. Na teh zemljiščih bi morala biti kmetijska dejavnost omejena. Ukrepi na vodovarstvenih območjih so namenjeni zmanjševanju nevarnosti, ogroženosti in tveganj, ki jih vodooskrbi lahko povzročajo že obstoječe ali načrtovane dejavnosti (Zakon o vodah 2002). Omejitve kmetijske dejavnosti na teh območjih se nanašajo na gnojenje in uporabo sredstev za zaščito rastlin, odvisne pa so od ravni vodovarstenega režima. Pri vrednotenju razvojnega potenciala kmetij smo upoštevali tudi varovanje naravnih vrednot in varstvo kulturne dediščine. Varovalni režimi od lastnikov zemljišč na teh območjih zahtevajo prilagoditve in so omejevalni (Šmid Hribar in Ledinek Lozej 2013), saj se morajo kmetije, katerih objekti so zavarovani ali pa so na varovanem območju, pri širitvi ali posodabljanju držati strogih predpisov. Preglednica 3: Ocene vrednotenja kakovosti in strukture kmetijskih zemljišč. C1 - povprečno talno število kmetijskih zemljišč povprečno talno število od 0 do 25 kmetijskih zemljišč od 26 do 39 od 40 do 57 od 58 do 75 od 76 do 100 vse kmetije 1 2 3 4 5 C2 - prostorska in velikostna razdrobljenost kmetijskih zemljišč *koeficient pod 4 razdrobljenosti: od 4 do 6,5 od 6,5 do 10 od 10 do 14,7 nad 14,7 vse kmetije 5 4 3 2 1 C3 - zaokroženost kmetijskih zemljišč *površinsko obtežen pod 1,46 povprečni indeks oblike od 1,46 do 1,61 od 1,61 do 1,84 od 1,84 do 2,13 nad 2,13 vse kmetije 5 4 3 2 1 C4 - delež kmetijskih zemljišč na območjih melioracijskih sistemov delež kmetijskih zemljišč 0 % na območju melioracijskih sistemov: od 0 do 15 % od 15 do 30 % od 30 do 45 % več kot 45 % vse kmetije 1 2 3 4 5 C5 - delež kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje delež kmetijskih zemljišč do 25 % na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje: od 25 do 50 % od 50 do 75 % večkot 75 % vse kmetije 5 4 2 1 *mejne vrednosti razredov so določene na podlagi podatkov za vzorčne kmetije na Kamniškob istriški ravnini (Razpotnik Viskovič 2012) in z uporabo Jenksove metode naravnih meja. 95 Nika Razpotnik Viskovic, Vrednotenje razvojnega potenciala obmestnih kmetij - metodologija Preglednica 4: Ocene vrednotenja učinkov prostorskonačrtovalskih in varovalnih ukrepov na razvoj kmetij. D1 - delež kmetijskih zemljišč na območjih varstva najboljših kmetijskih zemljišč delež kmetijskih zemljišč manj kot 50 % na območjih varstva najboljših kmetijskih zemljišč od 50 do 75 % od 75 do 90 % več kot 90 % vse kmetije 1 2 4 5 D2 - delež kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih delež kmetijskih zemljišč zemljišča niso na VVO na vodovarstvenih območjih: do 10% na VVOI ali do 30 % na VVO2 in/ali VVO3 od 10do20% na VVOI ali več kot 30 % na VVO2 in/ali VVO3 od 20 do 50 % na VVOI več kot 50 % na VVOI vse kmetije 5 4 3 2 1 D3 - varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti delež kmetijskih zemljišč zemljišča niso teh na območjih naravnih na območjih vrednot, območjih natura 2000 in/ali ekološko pomembnih območjih: do 15 % zemljišč na teh območjih od 15 do 25 % zemljišč na teh območjih od 25 do 50 % zemljišč na teh območjih več kot 50% zemljišč na teh območjih vse kmetije 5 4 3 2 1 D4 - varstvo kulturne dediščine varstvo kulturne dediščine: ne kmetija je na območju varstva kulturne dediščine kmetija ima objekt s statusom kulturne dediščine vse kmetije 5 3 1 D5 - namenska raba v veljavnih prostorskih aktih občin namenska raba v morfološki kmetijske dejavnosti enoti, v kateri je kmetija: in objekti mešano območja stanovanjske gradnje čiste in mešane 5 dopolnilne 5 3 4 1 1 D6 - lastniška ureditev poljskih poti lastniška ureditev večina poljskih poti ima poljskih poti: status javnega dobra ali je v občinski lasti manjši del poljske poti ima status javnega dobra ali je v občinski lasti poljske poti so v zasebni lasti vse kmetije 5 3 1 Opredelitev namenske rabe v naselju oziroma morfoloških enot, namenjenih kmetovanju, je pomembna tako za širitev kmetij kot zmanjševanje pritiska nekmečkih prebivalcev naselja. Od lastniške ureditve poljskih poti pa je odvisno nemoteno zagotavljanje dostopa do kmetijskih zemljišč in zmanjšanje nevarnosti za nesoglasja med uporabniki poti in lastniki zemljišč, prek katerih potekajo poljske poti. 3 Določitev uteži Vsakemu od dvajsetih izbranih kazalnikov smo pripisali utež, ki prikazuje njegov relativen odnos do ostalih parametrov. Uteži smo določali z metodo primerjave parov (Saaty 1980), kar pomeni, da smo primerjali vsak par kazalnikov znotraj vsebinskega sklopa (A, B, C, D) in določili pomen prvega v primerj avi z drugim z lestvico števil od 1 do 9. Dobili smo štiri primerjalne matrike in nato v vsaki izmed njih sešteli vrednosti v stolpcih in vsak element v matriki delili s pripadajočo vsoto stolpca. S tem smo prišli do normaliziranih vrednosti. V naslednjem koraku smo izračunali povprečje elementov v vsaki vrstici normalizirane matrike 96 Preglednica 5: Uteži kazalnikov vrednotenja razvojnega potenciala obmestnih kmetij. kazalnik utež kazalnik utež kazalnik utež kazalnik utež Al - starostna sestava gospodinjstva 0,09 BI - lega kmetije v naselju 0,08 C1 - povprečno talno število kmetijskih zemljišč 0,08 D1 - delež kmetijskih zemljišč na območjih varstva najboljših kmetijskih zemljišč 0,05 A2- namen kmetijske pridelave 0,06 B2 - prostorska utesnjenost kmetije 0,07 C2 - prostorska in velikostna razdrobljenost kmetijskih zemljišč 0,06 D2-delež kmetijskih zemljišč na vodovarstvenih območjih 0,03 A3 - kmetijskookoljska plačila 0,03 B3-dostopnost do kmetijskih zemljišč 0,05 C3 - zaokroženost kmetijskih zemljišč 0,05 D3-varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti 0,03 A4-lastniška struktura kmetijskih zemljišč v uporabi 0,07 B4-tip kmetovanja 0,03 C4-delež kmetijskih zemljišč na območjih melioracijskih sistemov 0,04 D4-varstvo kulturne dediščine 0,02 B5 - okoljsko obremenjevanje z dušikom 0,02 C5-delež kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje 0,02 D5-namenska raba v veljavnih prostorskih aktih občin 0,07 D6-lastniška ureditev poljskih poti 0,05 skupaj 0,25 skupaj 0,25 skupaj 0,25 skupaj 0,25 Nika Razpotnik Viskovic, Vrednotenje razvojnega potenciala obmestnih kmetij - metodologija in tako prišli do uteži za vsak kriterij (Dular 2007). Kazalnike iz vseh sklopov smo na koncu združili in znova normalizirali vrednosti uteži. Vsakemu od sklopov smo pripisali enak pomen oziroma težo - vsota uteži kriterijev iz enega sklopa je 0,25, njihova skupna vsota pa 1,00. Za podrobnejši prikaz in možnosti uteževanja glej Razpotnik Viskovic (2012). 4 Sklep S predstavljeno metodologijo vrednotenja razvojnega potenciala obmestnih kmetij si prostorski načrtovalci na območju njihove obravnave lahko zagotovijo pomembne informacije o trenutnem stanju in razvojnih perspektivah kmetij. S kartografskim prikazom rezultatov vrednotenja lahko prepoznamo morebitna zgo-stitvena jedra kmetij z večjim ali manjšim razvojnim potencialom znotraj naselij ali pa ugotovimo, da takih jeder ni in so kmečka gospodarstva prostorsko razpršena ter raznolika. Kmetije lahko preučujemo tudi po posameznih sklopih vrednotenja razvojnega potenciala in ugotovimo: • njihov socialno-ekonomski položaj, • najbolj oziroma najmanj vitalne kmetije in problematične kmetije z vidika konfliktnosti z ostalimi uporabniki prostora, • katere kmetije imajo najbolj oziroma najmanj ugodno zemljiško strukturo in • v kolikšni meri so veljavni prostorski dokumenti prilagojeni kmetovanju in njegovemu razvoju. Na ta način lahko opredelimo področja, na katerih imajo kmetije močnejši razvojni potencial in to upoštevamo v dolgoročnem načrtovanju razvoja kmetijstva. Vrednotenje razvojnega potenciala kmetij priporočamo kot del strokovnih podlag za pripravo lokalnih prostorskih načrtov (po veljavni zakonodaji so to občinski prostorski načrti), skladno s »kmečko poselitvijo, pripadajočimi gozdnimi zemljišči, ureditvijo prometnih in komunalnih omrežij ter dostopnostjo do družbenih servisov« (Pogačnik 2006, 215). 5 Literatura Glej angleški del prispevka. 98