ISSN 0350-5561
Ob koncu tedna se bo
vreme malo izboljševalo in topleje bo.
GOSTIŠ.ČE
BACCHUS
ff§ tO	J
skozfrestMacijo
(NAG
i m,

mu
DALMATINSKA KUHINJA in
PROMOCIJA OTOKA PAGA DD15.03 DALJE REZERVACIJE: 063 / 852 - il 1
tna nedelja - Na ta
n otroci pa tudi starejši ijo k blagoslovu v cerkev posebnega lesa, zelenja In skov povezano šibje. Butare, snopi, pušelj, pres-mec, pot/ca, medeni les, praj-telj, beganlca... tako Jih različno na slovenskem poimenujejo.
Najdaljšo, za Gulnnessovo knjigo rekordov, dolgo kar 61,38 m, je v nedeljo pred cerkev v Dobrni prineslo 47 (tatov iz Zavrtia.
foto: vos
Želimo vam lepo VELIKO NOČ!
Stavka zdravnikov in zobozdravnikov v Šaleški dolini
Spremembe bodo morale slediti!
Tbko kot drugod po Slovenci so od 21. marca dalje tudi zdravniki in zobozdravniki v zdravstvenih domovih v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki ter v Bolnišnici Topolšica stavkali. Stavkali so tudi še v začetku tedna. Namesto v ambulanto so se v času stavke vsakdan ob 7. uri dalje sestajali v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma, kjer so analizirali delo pogajalske skupine oziroma se izrekli do-stališč, ki jih je glavni stavkovni odbor sindikata Fides dosegel v pogajanjih s predstavniki resornih ministrstev oziroma vlade.
Kot so menili na torkovem, je - ne glede na ugotovitve, da sta vlada in Fides na pogajanjih dan prej dosegla bistven korak naprej -Fides popusta v svojih zahtevah bolj kot so to pričakovali. Klub temu so mu izrekli vso priznanje v prizadevanjih za boljše vrednotenje dela zdravnikov in zobozdravnikov, kar je bila njihova glavna stavkovna zahteva. Kot nam je ob tem povedal predsednik stavkovnega odbora v Velenju dr. Ivan KraU, je oblast končno ^ spoznala, da njihovega dela ne more namesto njih opraviti nihče. In tiste zadeve, ki so jih v času stavke odložili, bodo tudi opravili. Na pogovorih z vodstvom velenjskega zdravstvenega zavoda naj bi
Koledarska spomlad Je tu, ie nekaj časa, a zima se tudi ne da. Pa vseeno se vmes najde kakšen lep dan za opravljanje vinogradniških In drugih spomladanskih opravil, (foto vos)
Na Centru sredjih šol v Velenju
Tudi višješolsko strokovno izobraževanje
Jutri (v petek) bo izšel razpis za vpis v programe višješolskega strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Tisti, ki bodo želeli nadgraditi svoje pridobljeno znanje v srednji šoli na področju elektronike, bodo lahko prijavnice naslovili na naslov Centra srednjih šol Velenje. Ta velenjska izobraževalna ustanova bo namreč ena od štirih, ki bodo v novem šolskem letu izvajale pilotski poskus tovrstnega izobraževanja (poleg Velenja še v Novem mestu in v Celju za področje strojništva ter na Bledu za področje gostinstva). Po uspešno opravljenem višješolskem strokovnem izobraževanju bodo diplomanti v Velenju pridobili naslov inženir elektronik.
Denar za pripravo programov ter učnih načrtov za komunikacije z drugimi šolami, ki izvajajo te programe v Evropski uniji, in delno za opremo so pridobili iz programa Phare. Iz republiškega pro-pračuna pa naj bi letos dobili potrebno vsoto za izvajanje predavanj. "Moram poudariti, da je denar Phare strogo namenski in da moramo porabo ustrezno dokumentirati ter poslati v Bruselj. Na Centru smo seveda veseli in ponosni, da naša prizadevanja niso ostala neopazna. Vestno, resno, strokovno delo učiteljskega zbora, skrb za sodobno učno tehnologijo, pripomočke in opremo ter razumevanje za naše potrebe v okolju, v katerem živimo in delamo, znajo zunaj meja Slovenije zelo ceniti," je povedal direktor Centra
tako že določili, kako in kaj. Dr. Kralj je še povedal, da so s strani Fidesa pristali na postopno uresničevanje zahtev zdravnikov in zobozdravnikov. Polovico naj bi jih uresničili letos, drugo polovico v letu 1997. Da bo stavka trajala tako dolgo, niso pričakovali, vztrajni pa so bili zato, ker so trdno odločeni, da so njihove stavkovne zahteve povsem upravičene. Zato so mnenje ministra za zdravstvo dr. Voljča glede neplačila stavke ocenili kot neodgovorno dejanje. Na vprašanje, ali bo s podpisom sporazuma delo Fidesa končano, je dr. Ivan Kralj odgovoril: "Nikakor ne. Spremembe v zdravstvu bodo morale slediti. Menim, da bomo s tem oblikovali le izhodišča, na osnovi katerih bomo lahko trajneje uredili naš status."
um
Podpora šoli na Paškem Kozjako
MISLINJA - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber se je pred nedavnim ustavil tudi v občini Mislinja. Z gostitelji se je med drugim pogovarjal o problematiki šolstva, posebej z vidika organizacije in obnove podružničnih šol. Najbolj pereč problem je šola na Paškem Kozjaku, ki v tem in naslednjih letih terjala velik vložek za obnovo dotrajanih šolskih prostorov.
Število učencev na tej podružnični šoli upada, čeprav jo obiskujejo učenci iz treh občin - Mislinje, Vojnika in Velenja. Ministrstvo sicer podpira obnovo, vendar o obsegu in vloženih sredstvih prepušča odločitev kazalcu števila otrok ter finančnim možnostim občinskih proračunov, ki jim bo dodalo svoj delež.
■ R.Jeromel
nanje, da je gospodarstvo doline ugotovilo, da tovrstni strokovni kadri predstavljajo najumnejšo obliko za načrtovanje dela ter izvajanje celotnega proizvodnega procesa.
Oktobra letos bo torej odprla vrata v Velenju tudi višja šola za izobraževanje inženirjev elektronike v dveh oddelkih. Podjetja v dolini so že izrazila pripravljenost za sprejem določenega števila študentov za delovno prakso, tudi z mentorji naj ne bi bilo težav, izbrali pa so že predavateljski zbor, ki bo začel izobraževanje letošnjo jesen.
Vse gladko pri organizaciji višješolskega izobraževanja žal, vsemu navkljub ne bo šlo. Zaradi prostorske stiske bodo morali najbrž na Centru, kjer se bodo v prihodnjem šolskem letu izobraževali dijaki že v več kot 100 oddelkih, manj zahtevne programe razporediti na popoldanski čas. Spomladi prihodnje leto naj bi pristopili k pripravi finančne konstrukcije za fazno izgradnjo dograditve in ureditve predavalnice z večjim številom sedežev. Idejno rešitev že imajo, lokacijo pa naj bi jim ustrezni organi potrdili v kratkem.
(tp)
Premogovnik Velenje
Presegli načrt
V Premogovniku Velenje so presegli načrtovano trimesečno proizvodnjo za sto tisoč ton. To je seveda zelo dobro, saj so ocenjevali, da bodo prve tri mesece težko uresničili zastavljene cilje.
Na deponiji imajo trenutno 290 tisoč ton premoga, ta količina pa v letošnjem letu tudi nikoli ni padla pod 250 tisoč ton, kar je rezultat dobre proizvodnje v Premogovniku in nekoliko manjše porabe v šoštanjski termoelektrarni.
Ta čas opravljajo v Premogovniku tudi mnoga vzdrževalna dela, vseeno pa ocenjujejo, da bo proizvodnja po začrtanih ciljih potekala tudi naslednje mesece.
■ CJ
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
-AV S
P* S'l
9770350556014
2 NAS ČAS
DOGODKI
4. aprila 1996
Norice
Občinski svet Mozirje
Delitev premoženja na vidiku?
Občina Ljubno ob Savinji
Detmarjevim kupili hišo
RADMIRJE - Prvi dni letošnjega januarja sta eksplozija plinske jeklenke in požar uničila stanovanjsko hišo Detmarjevih v Radmirju. Ljubenska občina in sosedje so nesrečni družini takoj zagotovili streho nad glavo v manjši'starejši hiši, ki sojo tudi primerno uredili. Ta rešitev je začasna zato s solidarnostno akcijo nadaljujejo, da bi družini priskrbeli stalno prebivališče. Pri tem so bili zelo uspešni, saj so z zbiranjem prispevkov doslej .zagotovili 3,4 milijona tolarjev in z njimi že odkupili manjšo hišo s primernim hlevom in malo zemlje, da bo družina še naprej najnujnejše lahko pridelala doma.
Pri vsem velja poudariti izjemno solidarnost, ki so jo ob sosedih in krajanih Radmirja izkazali po vsej občini, svoj delež so prispevali tudi zasebniki, nekatera podjetja in ostale občine. Detmarjevi bodo torej po veliki nesreči kmalu spet srečni.
Za ogrožena področja
LJUBNO - V ljubenski občini so na letošnji razpis za demografsko ogrožena področja pripravili štiri programe. Največji zalogaj bo gotovo posodobitev treh kilometrov ceste v Primož, v zaselke Planina, Tfer in Primož bi radi pripeljali telefon in do štirih kmetij v Planini in Teru elektriko. Lani so posodobili lep odsek ceste v Rastkah, žal pa niso uspeli urediti križišča, ki ga s cesto vred ob večjem nalivu kaj lahko ogrozi hudourniški potok, to pa je četrti program.
Zelo pomembna točka 11. redne seje mozirskega občinskega sveta je bil vsekakor predlog delovne skupine za pripravo delitvene bilance bivše občine Mozirje. Pomembna zato, ker podoben predlog ostali občinski sveti že sprejeli, sklep mozirskega pa pomeni odločilen napredek do dokončne razdelitve premoženja bivše skupne občine.
Mozirski občinski svetniki so med drugim potrdili, da se stanovanja delijo po legi, prav tako poslovni prostori in objekti komunalne infrastrukture. Pri slednjih so svetniki oblikovali predlog, da se sistemi, kot sta vodovod Letošč in kanalizacijska napeljava s čistilno napravo ne delita.
Župani in županja petih občin so se pred tem že dogovorili glede zavodov in zvez, problem Javnega podjetja Komunala Mozirje pa naj bi bil rešen do konca aprila. Ostaja problem osrednjega odlagališča smeti in odpadkov, kije objekt vseh petih občin. Glede njega je prevladalo mnenje, da se bo v obdobju do petih
letih treba priključiti na regijsko odlagališče, za ta leta pa bo potrebno pripraviti sanacijo in širitev odlagališča v Podhomu in istočasno zagotoviti njegovo zapiranje.
Pri spremembi občinskega statuta so svetniki brez posebne razprave sklenili, da mora upravna enota pred izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja obvezno pridobiti soglasje občine. Več časa so svetniki namenili proračunskim zadevam. Po zaključnem računu proračuna za lansko leto je občina Mozirje dobila 316 milijonov tolarjev, porabila jih je 305, višek enajstih milijonov pa so prenesli v proračun za letošnje leto. Predvideni letošnji proračun dosega 350 milijonov tolarjev, predlog pa so svetniki sprejeli v prvi obravnavi.
Precej časa so mozirski svetniki namenili predlogu povišanja vzgojnine v mozirskem vrtcu. Na koncu so sprejeli predlog postopnega povišanja za 18,6 odstotkov, s tem pa naj bi omogočili blažji prehod na nov sistem plačevanja storitev, ki bo za starše pomenil bistveno višjo obremenitev.	■ Jp
Občina
Ceste, vodovodi, šola na Paškem Kozjaku
V mislinjski občini bodo v naslednjih letih veliko pozornosti in sredstev namenili naložbam v vestno in komunalno gospodarstvo, posebej v višinskih predlih. Občinski svet je temeljne naloge, zlasti za leti 1997 in 1998 že opredelil. NqjboJj pereč problem so seveda sredstva, pri čemer so svetniki predvideli, da bodo za ta vlaganja v naslednjih dveh letih namenili med 40 in 50 milijoni tolarjev v vsakem letu posebej.
Pretežni del denarja naj bi letos porabili za izgradnjo vodovod-
nega omrežja v Doliču, pri čemer računajo na dogovor z velenjsko mestno občino, preostala sredstva občinskega proračuna pa bodo namenili posodabljanju cestnega omrežja v višinskih delih. V prihodnjem letu bo v ospredju izgradnja vodovodnega omrežja Dovže, Mislinja - Straže, Šentilj in Graška gora - Završe. Glede dovžanskega vodovoda so se svetniki dogovorili, da bodo zanj predvidena sredst: va usmerili v posodobitev cestnega omrežja na tem območju, če vodovod ni posebej pomemben. Na demografsko ogrožena področja tudi niso pozabili. TU je na prvem mestu podružnična šola na Paškem Kozaku, za katero naj bi država letos in naslednje leto prispevala po 15 milijonov tolarjev. Ministrstvo za šolstvo in šport namreč podpira obstoj šol na visoko ležečih področjih, zato so tudi mislinjski svetniki podprli posodobitev te šole. Ker jo obsiskuje zelo malo učencev iz mislinjske občine, se svetniki glede financiranja zavzemajo za skupen dogovor z občinama Velenje in Vojnik.
■ JaS
Vrtanje ni uspesno Smdik^at^obrlmti dejavcev jn^drobnejša gospodarstva Velenje
OKONINA - Dela pri drugi vrtini, s katero želijo potrditi nahajališča tople termalne vode, so se nepričakovano zavlekla in ne tečejo po predvidevanjih. Vrtino so namreč prejšnji teden že morali prestaviti in začeti na drugem mestu, saj nikakor niso dosegli predvidene dnevne globine.
Plaz je urejen
RADMIRJE - Osmim domačijam v zaselku Ter nad Juvanjem je vsa leta po veliki poplavi plaz onemogočal normalno pot in vožnjo do doma. To težavo so s pomočjo občine Ljubno uspeli odpraviti šele v letošnjem letu, saj so uredili plazišče in razširili cesto, kmetje sami pa so prispevali ves potreben les. __"/P
GD Grušovije
Vse za novo vozilo
Grušoveljsko gasilsko društvo sicer sodi med manjša v Zgornji Savinjski dolini, kar pa ne pomeni, da pri delu ni uspešno; lepe dosežke zagotavlja že dejstvo, da so skoraj vsi krajani tudi člani društva. Lanski program so dobro uresničili, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja, obenem pa so se lotili velikega zalogaja, bolje rečeno nakupa nove gasilske cisterne. Za začetek so bili uspešni, saj so že pred novim letom iz Nemčije dobili podvozje. Zanj so že odšteli 65.000 DEM, pri čemer sta jim bili med drugimi v veliko pomoč občina Mozirje in krajevna skupnost Rečica ob Savinji.
Stalne naloge izvajajo tudi v letošnjem letu in seveda nadaljujejo napore za novo vozilo. Iščejo najugodnejšega ponudnika za nadgradnjo, seveda pa morajo zagotoviti tudi sredstva zanjo, to je preko 100.000 nemških mark. Delajo z veliko vnemo in upajo, da jim bo to vendarle uspelo še letos.
Medobčinska zveza DU Velenje
Posvet v Izoli
Zveza društev upokojencev Slovenije je skupaj z vodstvom hotela Delfin v Izoli izvedla vsakoletni posvet, na katerem predstavniki tega hotela in občinskih zvez ter društev upokojencev ocenjujejo poslovanje v prejšnjem letu in sprejemajo smernice za naprej. Ibdi letos so upokojenci izrekli pohvalo osebju hotela za uspešno poslovanje in posebej za zelo ugodne cene letovanja upokojencev. Obenem velja priznanje tudi vsem občinskim zvezam in društvom, ki so zagotoviti celoletno zasedenost hotela Delfin.
Gostitelji so udeleženci seznanili s temeljito obnovo hotelskih prostorov, prav tako veliki pridobitvi sta vzorno urejena plaža in sprehajalna pot od hotela do Simonovega zaliva.
Iz Velenja sta se posveta udeležila Hubert Mravljak in Franc Borovnik, pomembno pa je še, daje v hotelu še nekaj prostih mest za letošnje letovanje, prijaviti pa se je treba na velenjski zvezi društev upokojencev.
■ B.Mugerie
Kako do večje pravne varnosti?
Najbrž ga ni med delavci, ki si v naslovu zapisanega vprašanja ne bi zastavljal vse pogosteje. Tudi udeleženci nedavne letne seje sindikata obrtnih delavcev in drobnega gospodarstva Velenje so mu ob delu sindikata v preteklem letu, njegovih letošnjih okvirnih smernicah delovanja, pa tudi v pogovoru z Damjano Zupane, z inšpektorata za delo Velenje, namenili posebno pozornost.
Približno 500 članov šteje ta sindikat in kot je v uvodnih besedah poudaril njegov predsednik izvršnega odbora Vinko Koren so z dobro udeležbo člani dokazali, da zanimanje zanj raste. Iz poročila o opravljenih lanskih aktivnostih je bilo moč razbrati, da so se tvorno vključili v reševanje ter v obravnavo vseh najaktualnejših vprašanj tega sindikata oziroma njegovega članstva. Z veliko zaskrbljenostjo ugotavljajo, da so se materialni in socialni položaj zaposlenih, predvsem pa pravna varnost delavcev v tej veji gospodarstva, poslabšali. Itidi številka, da je lani več kot 50% delavcev v primerjavi z letom 1994 želelo vedeti, kako ravnati v primerih, ko delodajalec huje krši določila kolektivne pogodbe, je zgovoren podatek. Obiski članov izvršnega odbora pri nekaterih delodajalcih glede tega niso dali željenih rezultatov. Pot na pravno službo pa je bila velikokrat neuspešna, ker so se delavci nanjo običajno obrnili takrat, ko v obratovalnicah niso bili več zaposleni. Prej pa tega niso storili zaradi bojazni pred izvajanjem pritiskov in groženj s strani delodajalca. Kot so poudarili, so pričakovali, da bo novi zakon o inšpekciji bolj discipliniral delodajalca, vendar v mnogih primerih temu še zdaleč ni tako.
V pogovoru z Damjano Zupane so udeleženci letne seje na te težave znova opozarjali. Ibdi na to, da nimajo nobene moči pri dokazovanju svojih pravic, da ne prijavijo kršitev zaradi bojazni pred posledicami. Gostja jim je povedala, da kritike o slabem delu ne more prejeti. Res pa je, da so za Savinjsko - šaleško in Koroško področje le 3 inšpektorji, daje delokrog delovne inšpekcije zelo široko, da jih je premalo, in da delajo v okviru svojih pristojnosti in zakona. Vsakemu, ki želi biti ob prijavi kršitve neimenovan, to tudi zagotovijo. Pozvala jih je, da se v njihovih pisarnah delavci oglasijo (v Velenju ob ponedel-jekih in ob torkih v Mozirju na sedežu inšpektorata) takrat, ko je zadeva pereča. Statističnih podatkov o tem, koliko kršitev so zabeležili lani oziroma predlani in kako uspešni so bili v akcijah, pa jim ni mogla odgovoriti, ker podatkov ne pozna.
Prizadevanja za spoštovanje kolektivnih pogodb, določil seda veljavnih zakonov in pravnih norm, dvig življenjske ravni delavcev so glavne točke iz letošnjega okvirnega delovnega programa sindikata obrti in drobnega gospodarstva Velenje. Da bi lahko v bodoče učinkoviteje kot sindikat nastopili do delodajalcev, bodo v metode delovanja poskušali vnesti nove prijeme in z njimi na daljši rok poskr beli za večjo zaščito delavcev. Zato nameravajo v prihodnje narediti še kaj več glede osveščenosti, pri pridobivanju novih članov in izobraževanju sindikalnih zaupnikov. Prav slednje so na koncu uradnega dela te seje tudi izvolili. Med drugim so vsem udeležencem razdelili tudi knjižico Moje pravice na delovnem mestu.
■ftpj


Nesreča nikoli ne pride sama!
Medtem ko pri nas mnogi opozarjajo na nezdrave razmere, ki se bojda razširjajo na domala vseh področjih, so se za štrajk odločili zdravniki. Je že res, da večine teh nezdravih stvari, ki najbolj razsajajo v naši družbi, taki zdravniki neposredno ne morejo pozdraviti, za moralo ljudi pa je pomembno tudi to, ali so zdravniki v polni pripravljenosti ali ne. Še posebno, ker se pravi zdravniki vsaj glede plač želijo primerjati s tistimi drugimi "zdravniki", ki imajo na vesti zdravje naše družbe.
Štrajk teh pravih dohtarjev je ponekod naletel na podporo (najbolj so jo "podpirali" vsi tisti, ki so ležali po bolnišnicah ali čakali v ambulantah, pa so jih novinarji spraševali, kaj menijo o štrajku), povsod ne. Tudi nekateri zdravniki se potihoma bojijo, da bi lahko kdo spoznal, da teče delo v skrbi za bolnike dokaj "normalno " tudi, če se zdravniki odločajo le za to, da bodo pri njihovem delu tudi vsi navadni delovniki nedelje in prazniki. Pa bi tako lahko tudi kdo porekel, da je zdravnikov po naših zdravstvenih ustanovah preveč. Korak od tu, do tega, da je morda hkrati tudi preveč zdravstvenih ustanov, pa je lahko kratek. In morda se bo kdo spet spomnil, da bi lahko, brez škode za varstvo ljudi, ukinili bolnišnico v Topolšici. Če bi se to res zgodilo, potem bi tudi glede tega sledili našemu času. Tudi tu smo namreč, sledeč Evropi, za katero se sicer še nismo odločili, ali želimo vanjo res zakorakati oziroma jo res spustiti k nam, čas zasukali v noči s sobote na nedeljo
malo nazaj.
Sicer pa naše razprave v državnem zboru kažejo, da si še nismo čisto na jasnem, ali želimo "v skupnost norih krav". Norosti raznih vrst namreč imamo pri nas že tako in tako dovolj, svojega ozemlja pa tudi nismo zato osamosvojili, da bi ga zdaj razprodali. Seveda pa drugi opozarjajo, da se bomo morda morali na katerih področjih res razprodajati. Če se bomo hoteli v pravi Evropi še naprej uveljavljati, vanjo pa nas ne bodo sprejeli Kakorkoli se pač obračamo, tista Evropa, v kateri naj bi bila naša prihodnost, je na zahodu.
Sicer se pa vsaj v ponedeljek nekaterim stvarem pri nas le niso zdele tako črne, kot morda res so. A žal je (tudi pri nas) prvi april le enkrat na leto. Tistim, ki nogometne rezultate sledijopo'časnikih, se je tudi ta ponedeljek zdel res črn, saj so koroški nogometaši še enkrat dodobra spodkopali velenjske knape. Obrazi so se jim razjasnili le, ko so videli, kako so se opekli njihovi celjski tekmeci na obisku pri ljubljanskih zmajčkih. Če ni drugega, je tudi tako naslanjanje na neuspeh lokalno-regijskega konkurenta dobra tolažba.
Ampak življenje kljub spodrsljaju pri najpomembnejši vzporedni stvari na svetu teče dalje. Malo težje, a le!
• (k)
aprila 1996
AKTUALNO
NAŠ ČAS 3
jubljanska Jbanka,s Splošna banka Velenje
v...........................
izje obresti za podjetja
Jubljanska banka, Splošna banka nje se skuša kar najbolj prilagoditi ahtevam varčevalcev in gospo-arstva. Že nekaj časa se trudijo, da tujejo stroške poslovanja, i osnovi tega so lahko z aprilom tudi ali obrestne mere za gospodarske užbe. Te so nižje od 0,8 do 1,5 s totka, odvisno od bonitete, ki jo na posamezno podjetje pri banki, 'ako odobravajo kredite s tem mesecem najboljšim komintentom tudi 8,5-odstotnl obrestni meri. epričani so, da bodo s tem ilžanjem obrestnih mer pripomogli boljšim poslovnim rezultatom lodarstva, s tem pa je njihova [ kreditna ponudba še konkurenčnej-$a.
Obresti so torej znižali, še naprej pa si dzadevajo, da znižujejo svoje stroške.
iajo se namreč obveznosti, kijih imajo do svojih lastnikov. Ti so se v želji, da bi ranili samostojnost velenjske banke, za leto 1995 odpovedali dobičku in na ta način tudi dosegli potrebno bančno vsoto. "Storili omo vse, da bomo za letošnje leto izkazali dobiček in da bodo naši lastniki tudi dobili jfividende," pravi direktor Rafko Berločnik. S prvim aprilom so uvedli še eno novost.
Glede na to, da so varčevalci zelo dobro sprejeli bančno mesto za individualni pristop, obisk v njem pa je že presegel zmogljivosti, bodo z mesecem aprilom
S tem mesecem so odprli v osrednji enoti Ljubljanske banke, na Rudarski cesti, še eno mesto za Individualni pristop, kjer bodo varčevalci lahko opravljali bančne posle
tudi popoldne (foto: tp)
uvedli še eno takšno mesto, in to z deljenim delovnim časom, torej bodo lahko podjetniki in drugi varčevalci opravljali bančne zadeve na takšen način odslej tudi popoldne.
V tem času pa se Ljubljanska banka, Splošna banka Velenje pripravlja tudi že na zbor banke, ki bo 22. aprila. Na njem bodo imenovali nove organe banke. Predvidevajo pa tudi, da bodo spremenili statut banke, s katerim naj bi prednostne delnice Nove ljubljanske banke spremenili v redne delnice, s čimer bi se močneje povezali v skupino Ljubljanske banke. Prednostne delnice Nove Ljubljanske banke namreč nimajo glasovalne pravice in minimalne možnosti	za
udeležbo pri dobičku, saj so normirane v nominalni vrednosti, ki ne predstavljajo niti desetine realne vrednosti. Seveda pa bo morala dati soglasje za takšno oblikovanje Narodna banka Slovenije.
■ Mira Zakošek
/B
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. od 1. APRILA 1996 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
	letne	mesečne	temeljna	realna
	obrestne	obrestne	obrestna	obrestna
	mere v %	mere v %	mera	mera
Tekoči računi občanov	2,00	0,16		2,00
Žiro računi	2,00	0,16		2,00
Hranilne vloqe na vpoaled	2,00	0,16		2,00
Varčevalna knjižica	12,91	1,00	1,00	0,00
Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev	21,37	1,60	1,00	7,50
Hranilne vloqe, vezane nad 24 mesecev	21,37	1,60	1,00	7,50
Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev	21,37	1,60	1,00	7,50
Depoziti, vezani od 31 do 90 dni				
-depoziti do 100.000,00 SIT	17,54	1,33	1,00	4,10
- depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT	17,65	1,34	1,00	4,20
- depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT	17,99	1,37	1,00	4,50
-depoziti nad 1.000.001,00 SIT	18,55	1,40	1,00	5,00
Depoziti, vezani od 91 do 180 dni				
- depoziti do 100.000,00 SIT	18,10	1,37	1,00	4,60
- depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT	18,21	1,38	1,00	4,70
- depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT	18,55	1,40	1,00	5,00
- depoziti nad 1.000.001,00 SIT	19,12	1,44	1,00	5,50
Depoziti, vezani od 181 dni do 1 leta				
-depoziti do 100.000,00 SIT	18,67	1,41	1,00	5,10
- depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT	18,78	1,42	1,00	5,20
- depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT	19,12	1,44	1,00	5,50
-depoziti nad 1.000.001,00 SIT	19,68	1,48	1,00	6,00
Depoziti, vezani nad 12 mesecev	21,37	1,60	1,00	7,50
Depoziti z valutno klavzulo				
od 30.000,00 SIT naprej				
- za čas od 31 do 90 dni	4,50			
-začas od91 do 180 dni	5,00			
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	27,02	1,98	1,00	12,50
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	30,90	2,23	1,00	15,94
redsednik prMvnegazbora^	Jožef Školč je bil ^ostRadia Velenjeinvseh Jokalmh radijskih postajSlovenije
Sržava mora najprej poskrbeti za laginjo svojih prebivalcev
V studiu Radia Velenje so pred tednom dni gostili predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Jožefa Školča, pogovor z nJim pa so neposredno iašale vse lokalne radirke postaje v Sloveniji, vzemamo nekaj udarkov iz tega pogovo-i, v katerem so sodelovali tudi poslušalci iz vse Slovenije. Ceste so ena največjih tegob Slovencev v severovzhodnem delu Slovenije, saj ta postaja vse bolj prometen. O tem ste pred kratkim govorili tudi v Državnem zboru. Se bodo z denarjem, ki so ga poslanci odobrili v ta namen, lahko izboljšale razmere? JOŽEF ŠKOLČ: "Da. Treba pa je povedati, da poteka načrtovanje teh cestnih povezav že več let in je razdeljeno na dva programa. Prvega sestavljajo avtoceste, ki jih uspešno gradimo, drugega pa regionalne ceste. Na tem področju pa je žal zaostanek zelo velik, kar se še bo^j vidi po tako hudi zimi, kot je bila letošnja. Žal na področju teh cest z razpoložljivimi sredstvi ne bo mogoče postoriti toliko, kot ljudje pričakujejo."
Proporcionalni ali večinski [ volilni sistem - v to vprašanje ste zelo aktivno osebno posegli, ker niste določili roka za zbiranje podpisov za referendum, kot je predlagala SDSS.
JOŽEF ŠKOLČ: "Takšno ravnanje mi narekuje položaj. Prepogosto je prisoten vtis, da
lahko ravna predsednik razume, kakšne plače bi radi Državnega zbora tako, kot imeli v negospodarstvu in kaj njemu odgovarja. Naša prav- vse bi še naložili na ramena
S predsednikom Državnega zbora Jožefom Školčem se Je pogovarjala urednica Radia Velenje Mira Zakošek. (foto vos)
ila pa so povsem dorečena: glede na to, daje v skupščinski proceduri že en zakon na to temo, dokler ne dorečemo tega, drugega ni mogoče obravnavati. Navsezadnje se najavlja-ta še dve povsem drugačni pobudi in ena je prav tako povezana z možnostjo razpisa referenduma. In lahko bi se zgodilo, da bi imeli dva referenduma na temo volilnega sistema istočasno..."
Poslušalci so se veliko oglašali na temo zdravniške stavke, nekateri so jo podpirali, na primer Fidlerjeva iz Celja, še več pa je bilo takšnih, ki so bili ostro proti. Pa ne samo proti tej v zdravstvu, na splošno v negospodarstvu. Tako sta med drugim menila poslušalec iz Ormoža in poslušalka Marija iz Velenja, ki je ob tem dodala, da ne
delavcev, ki delajo za tako minimalne plače.
JOŽEF ŠKOLČ: "Stavke pripravljajo sindikati delavcev in od njih je odvisno, zakaj izberejo stavko kot skrajno sredstvo za dosego svojih ciljev. Sam nisem med tistimi, ki bi si želel, da mora kdorkoli stavkati, da tako doseže svoje cilje. Je pa stavka pravica, ki ji ni mogoče oporekati. Seveda pa mora biti organizirana tako, da ne trpijo tisti, ki pri tem nimajo nič. Ob zdravniški stavki pa si seveda želim, da bi pogajanja čim prej sklenili."
Veliko vprašanj so postavljali poslušalci tudi na temo počasnosti sodišč in nekateri so celo menili, da je bilo sodiščem zaukazano, naj nekaterih postopkov ne rešujejo, na primer poračunov za premalo izplačane plače v gospo-
darstvu.
JOŽEF ŠKOLČ: "Sodiščem t«ga seveda ni nihče zaukazal in tudi si ne bi upal reči, da sodniki nočejo razreševati teh sporov. Bilo bi tudi zelo narobe, £e bi se politika mešala v delo sodišč. Vem pa, da so sodišča zasuta z različnimi "spori". Res ne vem, ali smo Slovenci tako prepirljiv narod ali pa je pri nas res toliko stvari narobe."
Poslušalec iz Gornje Radgone je za mnoge probleme slovenskega gospodarstva obtožil poslance, predvsem pa izrazil nezadovoljstvo nad pogosto nesklepčnostjo.
JOŽEF ŠKOLČ: "Težko rečem, če so dolge in prekinjene seje vzrok teh težav. Prav gotovo vpliva na oceno razmer v Slovenci njena politična stabilnost in s tem v povezavi interes za vlaganja v našo državo.
Zaradi nesklepčnosti v državnem zboru sem eden tistih, ki je najbolj zaskrbljen. Moram pa reči, da se je Državni zbor vseeno odločil o vseh stvareh, ki mu jih je posredovala vlada oziroma drugi predlagatelji in da je zelo malo odločitev kasnilo zaradi našega dela.
Ob tem naj povem še to, da so drugi parlamentarni sistemi drugače organizirani, da ne vztrajajo pri dosledni sklepčnosti. To je namreč včasih res težko zagotoviti, saj potekajo vzporedno s sejami različni sprejemi za tuje goste, zasedajo parlamentarna telesa..."
Precej vprašanj je bilo tudi
na temo lovske zakonodaje in še nekaj drugih konkretnih pobud za obravnave v državnem zboru, pa je Jožef Školč pojasnil, da so se v državnem zboru odločili, da bodo uvrščali na dnevni red samo tiste zadeve, ki jih bodo lahko v svojem mandatu tudi dorekli. Obravnav, ki so že po zakonu tako dolgotrajne, da bi ostale na sredi poti, ne bodo začenjali.
Poslušalec Franc iz Poljčan se je hudoval nad zakonom o dohodnini. Moti ga, da si lahko delodajalci privoščijo, daje ne obračunajo v dovolj veliki višini (s tem dajejo svojim delavcem navidezno višje
Njegovo mnenje je Jožef Školč komentiral, da skušajo zakon o dohodnini vsako leto racionalizirati, vendar pa ob tem upoštevajo tudi zahtevo davkoplačevalcev, da naj bodo obdavčeni prav vsi. Če pa pri tem vztrajajo, je treba pregledati in torej prijaviti prav vse dohodke.
Ob koncu pogovora smo predsednika Državnega zbora vprašali še, kateri so po njegovem tisti vitalni interesi države, ki vsaj načelno ne bi smeli biti predmet strankarskih razprtij.Povedal je, da je to vprašanje ob katerem bi se politiki najprej sprli. On pa je menil takole:
Jožef Školč med Izborom glasbe v fOnotekl Radia Velenje.
(foto vos)
plače) in to, da morajo prijavljati katastrske dohodke tudi tisti, kijih dosegajo v minimalni višini, tako da so že stroški obdelave in poštni stroški višji kot obračunana dohodnina.
"Menije popolnoma jasno, da mora država najprej poskrbeti za blaginjo državljanov, Slovenija pa mora v tem času nameniti vso skrb tudi ohranjanju svoje identitete."
4 KAS VAS
AKTUALNO
4. aprila 1996
Rekli so:
Jože MelanSek o nezadovoljstvu posameznikov glede nekaterih storitev na komunalnem področju: "Mi smo vedno prizadeti, kadar gre za komunalo: če ceste niso dovolj dobro splužene, če pogrebne svečanosti niso primerne, če odvoz odpadkov ni takšen kot mora biti. Vendar moram povedati, da za tovrstne kritike ni pravi naslov javno Komunalno podjetje Velenje, ampak Podjetje za urejaivje prostora ali PUP. Res pa je, da imamo vsi skupno 24 - urno dežurno službo, in da si vsi želimo odpraviti čimveč pomanjkljivosti, na katere nas opozarjajo občani. Toda v bodoče bo potrebno ločiti, kaj je v pristojnosti komunale in kaj PUP-a."
S posvetovanja Socialne zbornice Slkovenije^v Topolšici
Kani zodrašlimi, to je sedaj vprašanje?
Socialna zbornica Slovenije je v dneh od 27. do 29. marca pripravila v Termah Topolšica strokoven seminar o kakovosti življenja odraslih oseb s težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju ali Kam z odraslimi, to je sedaj vprašanje? To je bil že tretji tovrstni seminar, udeležilo se ga je 30 slovenskih strokovnih delavcev, predavali pa so tudi tuji strokovnjaki. Njihovo delo je potekalo v obliki delavnic, ugotovitve pa so strnili v priporočila in sklepe, s katerimi bodo sedaj seznanili državne organe.
Na novinarski konferenci je predsednica Socialne zbornice Slovenije Zora Tomič poudarila, da so podobno storili že na prejšnjih dveh seminarji, vendar jih odgovorni na republiškem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve niso upoštevali pri pripravi nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2000. Tokrat pa bo, po besedah Tomičeve, zbornica kot strokovno združenje vztrajala pri zahtevah, da bodo na tem področju končno lahko sodelovali stroka, starši in oblast. Prva dva še pridobijo za udeležbo, od slednje pa tudi tokrat na zelo dobro pripravljenem seminarju ni bilo nikogar.
Seminar o kakovosti življenja odraslih z najhujšimi motnjami v razvoju, ljudi, na katere družba med vsemi invalidnimi osebami najraje in najpogosteje pozablja, je osrednjo pozornost namenil pravici teh ljudi, da lahko živijo kot vsi drugi. Čeprav je takšen človek drugačen, ga družba mora sprejeti, vendar to težko stori brez pomoči države. Kot je povedal predavatelj dr. Walter Straussmeier iz Nemčije, je tudi tu šele državna podpora (dolgoročno načrtovano delo in potreben denar) dala željene sadove - vrsto bivalnih skupnosti za prizadete odrasle v zadnjih 5 letih. Nanje in na ostale dosežke v teh prizadevanjih je Nemčija ponosna. Nove trende s tega področja, ki so jih razvili
v svetu, paje na seminaiju predstavila dr. Borka Teodorovič iz Defektološke fakultete Zagreb.
Čeprav imajo odrasli z hudimi in najhujšimi motnjami v duševnem razvoju ustavno pravico do življenja odraslega, so njihove možnosti omejene. Prav tako materialne možnosti in odvisnost od stalne pomoči drugih ljudi niso edina ovira. Njihove življenske razmere in razmere družinskih članov, ki zanje skrbijo, naj bi se v prihodnje izboljšale s pomočjo države, ki bi morala spremeniti odnos do teh ljudi. Sodobne usmeritve civilizirane družbe terjajo spoštovanje človekovih pravic ne glede na težo motnje. V prizadevanja za izločitev odraslih iz psihiatričnih in specialnih zavodov, za razločevanje med duševno prizadetimi in duševno bolnimi bi Slovenija morala povezati vse, ki se s to problematiko že ukvarjajo. Priznati in olajšati bo morala delo družine, v kateri živi taka oseba, hkrati pa jo tudi razbremeniti. Kajti, drugi družinski člani imajo pravico do svojega življenja. Bivalne skupnosti sodijo med nove oblike dela, tako kot tudi izobraževanje in doizobraževanje strokovnih delavcev, ki bi morali imeti dovolj možnosti še za medsebojne stike in posvetovanja.
Mizarstvo prenehata poslovati
Vsem deiavcem nova delovna mesta
Eno od sedmih hčerinskih podjetij pri velenjskem premogovniku - Mizarstvo se je kar nekaj zadnjih let otepalo z velikimi poslovnimi težavami. Lani so lesarski in ekonomski strokovnjaki skupaj izdelali sanacijski načrt in dolgoročno vizijo poslovanja. Sklenjenih je bilo tudi nekaj prodajnih pogodb, proizvodnja pa je bila oddana v najem privatnemu podjetju. Kljub vsemu so preteklo leto sklenili z štiridesetimi milijoni izgube, kar je povzročilo ob izgubi preteklih let, negativno vrednost kapitala.
Zato se je vodstvo Premogovnika odločilo, da hčerinsko podjetje Mizarstvo preneha delovati. Sprejeli so ukrep prenehanja delovanja po skrajšanem postopku predvsem z namenom zaščite kapitala podjetja, interesov zaposlenih v njem in upnikov. V Mizarstvu je zaposlenih 22 delavcev in nihče od njih zaradi te odločitve ne bo oškodovan. Nekaj jih bo našlo delo pri zasebniku, ki bo prevzel del proizvodnje in opreme, drugi pa v matičnem podjetju. Ti delavci bodo nadaljevali s programi, ki so jih v Mizarstvu opravljali že doslej. To so predvsem mizarska vzdrževalna dela, žagarska dela in izdelovanje sider pa Premogovnik.	■ Dlana Janežlč
Gorenje Trgovina • •••••••• • • • • • •
Novo priznanje
Direktor prodaje Claasa Juergen Karsch in direktor Gorenja Trgovina sta v Velenju podpisala pogodbo, s katero je postala Gorenje Trgovina ekskluzivni distributer kmetijske mehanizacije Claas za Slovenijo.
Podpis omenjene pogodbe je novo priznanje podjetju Gorenje Trgovina. Claas, največji proizvajalec kmetijske mehanizacije v Evropi, izbira za partnerje podjetja, ki so sposobna uresničiti njihovo poglavitno vodilo, to je, da postane Claas na trgu posamezne države, ne glede na njihovo velikost, najpomembnejši ponudnik kmetijske mehanizacije.
Tako bo Gorenje Trgovina v Sloveniji skrbela za prodajo, distribucijo, servis in promocijo priznane in uveljavljene kmetijske mehanizacije Claas. Poudariti velja, da je Gorenje Trgovina prvič predstavi-
Zora Tomlč: "Sleherni človek Je, ne glede na njegove sposobnosti in stil življenja, vreden spoštovanja. Je človek, nič več in nič manj, in ima pravico do življenja vrednega človeka. O tem bi moralo razmišljati okolje, ki se upira, ko mora sprejeti medse ljudi z duševno motnjo."
■ (tp)
la proizvode Claasa na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, nedavno tega pa so si balirko z zanimanjem
ogledovali obiskovalci kmetijskega sejma Komendi. Je bila Gorenje Trgovina uspešna tudi pri prodaji Claasove kmetijske mehanizacije; prvi kupci so bili Maribora in Rakičana. Gorenje Ti-govina bo poskrbela za dobro oskrbo z rezervnimi deli za Claasovo kmetijsko mehanizacijo. Najprej bodo rezervni deli na voljo v M Lendavi, v tamkajšnjem razstavno-prodajnem centru Gorenja Trgovina pozneje pa jih bo mogoče: kupiti tudi drugod po Sloveniji.
m(ek)
Juergen Karsch, direktor prodaje Claasa In Alojz Kovše, direktor Gorenja Trgovina podpisujeta pogodbo, s katero Je ta GorenJeva družba postala ekskluzivni distributer kmetijske
mehanizacije Claas za Slovenijo.
Mislinja - Pjreventov Profitni center
Pomemben mejnik
Te besede je že na začetku našega obiska proizvodnje v nekdanjih Mikonovih prostorih v Mislinji izrekel Vlado Vesel, naše prvo vprašanje pa: "Ste prvi človek tega centra, odločitev in vsi vaši napori v ponovno oživitev so se pokazali za pravilne. To potrjujejo tudi dosežki v minulem obdobju, kaj torej pomeni profitni center?"
"Preden začneva pogovor o tem centru, moram omeniti matično podjetje Prevent iz Slovenj Gradca, pod katerega streho spadamo tudi mi. Prevent trenutno zaposluje 960 delavcev} njihovo število pa se je v dobrem letu dni skoraj podvojilo zaradi velikih naročil avtokonfekcije. Ključno odločitev o tem, kako naprej, je vodstvo podjetja sprejelo konec leta 1994. Povpraševanje po avtokonfekciji je bilo tako veliko, da je bilo treba sprostiti prostore in delavce, v matičnem podjetju pa zaradi povečane proizvodnje nismo želeli opustiti programa zaščite.
S tem programom smo pravzaprav začeli že leta 1952 in z znakom "Ježek" smo postali znani na trgih nekdanje Jugoslavije in Evrope. Posebej znane so rokavice, s katerimi smo bili prisotni na ameriškem tržišču in celo v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Ko smo iskali možnosti glede zaščitnega programa, je bila ena izmed njih ta, da vzamemo v najem opuščene prostore nekdanjega Mikona.
Povedati moram, da je bilo stanje v Mislinji izredno slabo, saj so bili prostori dalj časa prepuščeni sami sebi, zato je bilo potrebnih veliko obnovitvenih del, da je proizvodnja sploh lahko stekla. Začeli smo novembra 1994 z nekaj zaposlenimi, danes pa center zaposluje 145 delavcev, v Mislinji jih je 64 in v Slovenj Gradcu 81. Profitni center izdeluje delovna in poklicna oblačila, rokavice, tu pa so še dopolnilni program,
trgovina in prodajalna Ježek. Omenim naj, da je bila realizacija celotnega Preventa dobrih deset milijard tolarjev, naš center pa ima pri tem desetodstotni delež. Prevent pretežno izvaža in le deset odstotkov proda na domačem trgu, naš center pa izvozi do 30 odstotkov izdelkov, ostale prodamo doma."
Obstaja pri tem možnost, da bi s povečevanjem proizvodnje, posebej na mislinjskem področju, zagotovili še kakšno delovno mesto za nekdanje delavke Mikona ?
"Znano je, da smo delo ponudili vsem proizvodnim delavkam, ne pa tudi režijskim. Takrat naj bi delale v Preventu v Slovenj Gradcu, v obdobju kakšnih štirih mesecev pa naj bi se vrnile na lokacijo Mikona in tam-nadaljevale s proizvodnjo. Za g' g takšen način se je odločilo 30 delavk, ostale pa ne in se sedaj vozijo na delo v Slovenj Gradec in celo v Velenje. Zaposlili smo tudi nekaj delavk Modnega salona in Elkroja. Gre seveda za delavke z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami, torej nam ni bilo treba zaposlovati priučenih delavk. Obenem imamo s številnimi štipendijami zagovol-jeno kadrovsko kontinuiteto."
Pričakujete dvig proizvodnje zaščitnih sredstev?
"Načrtujemo desetodstotno rast, seveda pa večje povpraševanje pokrivamo z našimi kooperanti, saj v Mislinji za nas
delajo nekatere delavke bivšega Mikona. Doslej smo razvili 35 novih poklicnih in zaščitnih modelov, ki jih bomo pravi kratkem ponudili tržišču. Naš cilj je predvsem nadaljevati tradicijo Preventa in obenem razvijati vedno nove programe. V sveti je namreč že dolgo časa znana delitev na poklicna in zaščitna sredstva, pri nas pa se ta delitev uveljavlja šele v zadnjem času. Trend gre vsekakor v smer uveljavljanja poklicnih oblačil in opuščanje klasičnih. Danes namreč tudi manjši podjetniki želijo in hočejo, da so njihovi zaposleni prepoznavni, da se tudi na ta način ločijo od ostalih. Takšna oblačila nimajo več lastnosti zaščite, temveč so zgolj prepoznavna. Naš center se seveda prilagaja takšnemu in
podobnemu povpraševanju. Ravno na po lagi takšne prilagodljivosti upamo, da se bomo tudi v prihodnje uspešno razvijali in ponujali tržišču vedno nove ideje in pro grame. Z rastjo proizvodnje bodo rasi tudi nova delovna mesta, mislinjski občil pa sleherni novo zaposleni veliko pomeni."
■ Silvo Jai
aprila 1996
AKTUALNO
NASCAS5
Pribl
nje zdravnikov diabetolopov^v Topolšicl
di o naj novejših osežkih
KabeJsko^razdeJUni^ sistem Velenje jd.d.
Še več za posodobitev sistema
illžno 50 zdravnikov Iz cele Slovenije, H zdravijo bolnike s skladkorno boleznijo, se je minuli petek In v soboto mudilo na strokovnem srečanju v Topolšicl. Vsako leto ga organizira Endokrlnološka zdravniška sekcija, organizator letošnjega Je bil Dispanzer za sladkorne bolnike nje ob podpori Bolnišnice Topolšica. drugim so se ga udeležila tudi far-podjetja kot razstavljalei zdrav-tehničnih pripomočkov za sladkorne Inlke.
Udeleženci srečanja so pozornost namenili I najrazličnejšim temam s tega področja, seveda pa niso zaobšli najnovejših dosežkov in metod, I ki pomagajo pri učinkovitem ugotavljanju, pa tudi zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo. Kot nam je povedal dr. Damjan Justinek, irnist - diabetolog, ki vodi dispanzer za slad-ne bolnike v Velenju, je tovrstna obolevnost na področju občin Šaleške in Zgornje Savinjske
Po dobrodošlici godbenikov Zarje Šoštanj so se udeleženci "preselili" v prostore hotela Vesna v Topolšicl, kjer Je potekalo strokovno srečanje
ae enaka kot v vsej Sloveniji in tudi v sosedini Evropi. Približno 3% vseh prebivalcev ali 2000 (od tega približno 1500 bolnikov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) jih boleha za sladkorno boleznijo. "Število postopoma
narašča zaradi večjega števila odkritih, onesnaženosti okolja, staranja populacije. Obolevnost je pri otrocih približno 0,3%, v povprečju 3%, med starostniki pa zboli približno 18% vseh prebivalcev za skladkorno boleznijo." V velenjski dispanzer hodi približno 1300 bolnikov (začeli so s 626), druge (po predvidevanjih 2000) vodijo v splošnih ambulantah. Dvakrat na teden po 4 ure in ob sobotah je odprt, kar je - po besedah sogovornika - premalo za dobro oskrbo in tudi voden-je dokumentacije, ki jo zahteva Zavod za zdravstveno varstvo. Za lažjo dostopnost so ambulanto uredili v prostorih velenjskega zdravstvenega doma. Dr. Justinek pa se boji, da se bo ob novih normativih dejavnost slednje spet odmaknila od tistih, ki jim je namenjena. Nova "pravila" prej omenjenega zavoda so dispanzer namreč izenačila s specialistično ambulanto, za obisk v njej pa je potrebna napotnica. "Rad bi opozoril tudi na naše (ne)redne dejavnosti ambulante. Med drugim smo lani s pomočjo pokroviteljev izvedli akcijo Zdrave noge - zdrav diabetik s ciljem opredeliti obseg okvar na stopalih kot posledica dolgoletne sladkorne bolezni. Na srečo smo bili deležni dok*g močne podpore velenjske javnosti, saj smo zbrali približno 4000 nemških mark pomoči. Kijub težavam v zdravstvu upamo, da bomo zstavijene cilje dosegli skupaj s slovenjegraškim dispanzerjem in kolegicama dr. Marjano Predikako in dr. Metko Epšek -Lenart."
Naj še zapišemo, da so si udeleženci seminarja med drugim ogledali tudi šoštanjske termoelektrarne in se podali v jamo velenjskega premogovnika. Prav tako pa so poslali Fidesu brzojavko podpore v prizadevanjih za dosego stavkajočih zahtev. Kot so povedali, njihovo srečanje ni v nasprotju s stavkovnimi pravili, saj je potekalo izven rednega delovnega časa.
_ _ ■(«*>)
V zbornic^ Srednje rudarske šole CSŠ Velenje
redstavitev učbenikov Rudarstvo lv II in III
Minuli petek dopoldne so v rnici Srednje rudarske šole ntra srednjih šol v Velenju pravili krajšo priložnostno ovesnost, na kateri so pred-"' učbenike Rudarstvo I, II III. Gre za najsodobnejši in pni učbenik s področja rudarstva, ki je izšel v slovenskem jeziku. Poleg avtorjev so se predstavitve udeležili še pred-tavniki nekaterih delovnih ilij Šaleške doline in Centra. Kot je povedal direktor CSŠ felenje Peter Robida, so veseli, ;erse to dogaja pri njih. "Časi, 1 so bili slabi za rudarstvo, so io. Spoznanje v družbi, da ta veja gospodarstva sestavni lojenega celovitega razvoja, rudarstvo ni le premogov-o in da je za to potrebne-tudi več znanja, je razveseiji-Boris Salobir, eden od oijev in med najza-
služnejšimi za pomemben dogodek, pa je opisal "rojevanje" učbenika, ki ga bodo lahko sedaj s pridom uporabili učenci za izobraževanje v vseh
rudarskih poklicih in tudi tisti, kijih to področje zanima. Poleg avtorjev velja omeniti še levji delež Centra in Premogovnika Velenje.	■ (tp)
Razlogov za krajšo priložnostno slovesnost na Javni predstavitvi učbenika Je bilo več kot dovolj. Avtorji (na sliki) so vanj "viliI" ogromno truda, zanja In volje.
Poslovne novice
Na vo|jo imamo brošuro SLOVVENIEN - IHR PARTNER.
j. Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju t z avstralskim veleposlaništvom na Dunaju ter IDP v času od 15. do 19. aprila organizira obisk avstralskih predstavnikov v Sloveniji. Vabimo torej vsa slovenska podjetja, ki bi se želela udeležiti [ poslovnih seminarjev ali razgovorov, da se prijavijo. V času od 15. do 18. aprila poteka v prostorih hotela Hirška mačka v Celju seminar o mešanju pijač, ki ga organizirata Združenje za turizem in
V dvorani doma krajanov na Konovem so se prejšnji četrtek zbrali na redni skupščini delničarji, pooblaščenci delničarjev In člani organov delniške družbe Kabelsko razdelilnega sistema Velenje. Rezultati gospodarjenja v preteklem letu ter letošnji poslovni načrt sta bili osrednji točki njenega dnevnega reda. Zaradi nesklepčnosti ob prvem sklicu so zasedanje skupščine preložili za eno uro In predvideno delo naposled tudi opravili.
Kot je povedal v uvodnih besedah član uprave družbe KRS Slavko Korenič, so lani gospodarili po predvidenem poslovnem načrtu, kar pomeni, da so uresničili skorajda vse zastavljene cilje. Neizpolnjena je ostala le obljuba o zagotovitvi nekaterih programov, čeprav so tehnične pogoje zanje v celoti izpolnili. Lani so število kanalov povečali iz 22 na 25, programov lahko gledalci na področju Mestne občine Velenje spremljajo 27, večje je tudi število radi-jsldh in satelitskih programov, tevilo naročnikov so povečali za 120, uspelo jim je zgraditi omrežji na področju Šembrica, Škal in Hrastovca, ki sta tik pred vključitvijo. Ob naštetem je potrebno omeniti še posodobitev celotnega antenskega sistema, postavitev linkovskega na gori Oljki in obnovo dela glavne postaje za sprejem radijskih in satelitskih programov, ki jih spremljajo preko zemeljskih sistemov. Za zahtevna naložbena vlaganja so lani v KRS Velenje d.d. namenih več kot 12 milijonov tolarjev. Lani so torej naredili prve, a odločilne korake, s katerimi je družba stopila v novi razvojni ciklus na področju vrečnamenske uporabe kabelskega sistema. Poslovno naravnava politika, ureditev formalnih pogojev za poslovanje, legalizacija prenašanja satelitskih programov ter začetek obnove tehnološko zastarelega omrežja bodo namreč v naslednjih letih omogočili pogoje za postopno tržno uvel-
javljenja KRS Velenje.
Letošnji poslovni načrt družbe ima vsaj 6 ciljnih usmeritev, med katerimi pred-njači obnova omrežja, saj želijo porabnikom oziroma kupcem ponuditi čim več. Tfega pa ob zastareli opremi ni mogoče ure-

višja vsaj za 3-krat. Ob koncu skupščine so udeleženci obsodili neodgovorno ravnanje tistih, ki bi morah biti navzoči Zato so upravi naložili, da pripravi za eno od naslednjih sej predlog glede izplačila sejnine.
S slabo obiskane letne skupščine
i
sničiti. Potrebna bodo torej še večja vlaganja. V tem letu naj bi zaključili obnovo primarnega in del sekundarnega omrežja, drugi del obnove naj bi zaključili v naslednjih 3 letih, v končni fazi pa omogočili predvajanje več kot 340 programov, v digitalni tehniki več kot 100. Hkrati s posodobitvijo bodo dani pogoji za uporabo omrežja v druge povratne namene in s tem za trženje. Izgradnje novih omrežij letos ne načrtujejo, ampak bodo v okviru izdelav idejnih projektov plinifikacije južne veje občine izdelali oceno o možnosti izgradnje kabelskega omrežja za območje Vinske gore, Laz, Šentilja in dalje.
Letos mineva 10 let od začetka izgradnje prvega kabelskega sistema v Velenju, prihodnje leto pa bo tako 10-let-nica pričetka delovanja tega sistema na območju KS Šmartno. Dpgovorili so se, da bodo jubileja primerno obeležili.
Dobiček, ki ga je ustvarila družba predvsem z dodatnimi dejavnostmi, so udeleženci skupščine soglasno razporedili za rezerve oziroma ga namenili za naložbe. Še o ceni so spregovorili. Zvišali so jo za 10%, če pa bi hoteli izplačati dividende, pa bi morala biti ta
Zakaj tako pozno POP TV in zakaj še vedno ni mogoče spremljati programa TV 3? Slavko Korenič nam je o tem povedal: "Zaradi objektivnih težav pri pridobivanju dovoljenja za postavitev sprejemno-oddajnega sistema na gori Oljki (investitor Kabel TV ga je pridobil šele konec lanskega letaš) smo lahko uvrstili v našo ponudbo POP TV šele od 19. marca dalje. Od takrat je možno spremijati tudi A kanal, Avstrija 1 in 2, tehnične ovire pa za zdttf še onemogoča sprejem programa TV 3. S predstavniki slednjega in sistema na gori Oljki smo se dogovorili, da bomo takoj, ko bodo tehnične možnosti (z dograditvijo sistema na Boču), naš programski paket dopolnili Ob tem bi rad poudaril, da bomo letos zagotovo uvedli v naš sistem plačljivi program. Spremljali ga bodo lahko vsi, ki im^jo ustrezne instalacije in nivo signalov v svojem TV sprejemniku. Težave bodo nastopile v stanovanjskih blokih, Kjer za prenos signala uporabljajo še staro napeijavo. Z določenim deležem smo pripravljeni obnovo in zamenjavo instalacij tudi sofinancirati."
■(tp)
Letošnji vpis na Centru srednjih šol v Velenju
Presenetljivi "rudarji"
gostinstvo in Društvo barmanov Slovenije.
Jeseni se ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA. Gospodarska zbornica Slovenije - INFOLINK zbira in posreduje ponudbe slovenskih podjetij v mednarodno borzo ponudb in povpraševanj. Vabimo vas, da ponudite svoje blago, storitev ali svoje povpraševanje v mednarodno borzo. Od madžarskega biroja za stike iz Gradca smo prejeli vabilo na srečanje z madžarskimi gospodarstveniki v času graškega velesejma, in sicer 29. aprila.
Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, tel: 063/856-920, fax: 063/855-645.
Prejšnjo sredo (20. marca) se je iztekel rok za oddajo prijavnic za vpis v 1. letnik srednjih šol v šolskem letu 1996/97. Na šolah Centra srednjih šol v Velenju tolikšnega zanimanja za njihove programe, kot je pokazalo število prijav glede na razpisana prosta mesta, niso pričakovali. 738 prijav, kolikor so jih zbrali, pomeni kar za 30 % več kot v enakem lanskem obdobju.
Nekoliko več prijav, kot je bilo razpisanih prostih mest, so "zbrali" za izobraževanje v dvoletnem programu oziroma za poklic monter električnih omrežij in inštalacij. Hi se za 50 prostih mest "poteguje" 70 tovrstnih znanj željnih učencev. Nekoliko več zanimanja glede na razpoložljiva mesta je tudi v programu elektrotehnik za poklic računalniški tehnik, prav tako za gimnazijo. Daleč nad pričakovanji pa je vpis za poklic rudar in rudarski tehnik. V tem trenutku je namreč prijavljenih več kot 100% več učencev glede na razpisana prosta mesta oziroma kot jih je bilo v enakem lanskem obdobju. Marjeta Primožič, pedagoginja na centru pravi: "Prepričani smo, da v. tem programu omejitve vpisa ne bo in bomo tako najverjetneje v jeseni oblikovali 2 oddelka za poklic rudarja in en oddelek za poklic rudarskega tehnika."
Manj prijav kot je bilo razpisanih mest imajo na centru v srednji elektrotehniški in računalniški šoli,
v srednji strojni, nekaj prostora je še v šoli za gospodinjo oskrbnico in za prodajalca.
Kot je še povedala Primožičeva, bodo tam, kjer je prijav več, poskušali sedaj s preusmerjanjem izenačiti število prostih mest s številom prijavljenih. V teh dneh bodo povabili učence (predvsem take, ki dosegajo v osnovni šoli skromnejše rezultate glede na strukturo prijavljenih) in njihove starše na pogovor, na katerem jim bodo poskušali svetovati drugo šolo, neki drugi program oziroma poklic. Če s preusmerjanjem ne bodo uspeli, bodo prisiljeni vpis omejiti. "Res pa je tudi, da si lahko učenci premislijo in v soglasju s starši prenesejo prijavo na neko drugo šolo. Do 9. aprila je to namreč še možno narediti in šola mora, ne glede ali je do 20. marca zbrala več ali premalo prijav, prijavnico tudi sprejeti. Po 9. aprilu pa bodo šole povedale, kje bodo omejile vpis in kje so se odločili kako drugače. Ob tem bi rada poudarila, da učencev, ki so uspešni v šoli in imqjo dobre možnosti za sprejem v šolo, kamor so dali prijavo, mu ti rezultati ne zbegajo."
Število prijav za vpis v 1. letnik srednjih šol v šolskem letu 1996/97 v celjski in koroški regiji kaže, da bo tu glede tega manj težav kot jih je bilo lani.
6 NAS ČAS
TO IN ONO
4. aprila 19!
MNENJA IN ODMEVI MNENJA IN ODMEVI MNENJA IN ODMEVI
ZSAM • • • • •
Združevanje SLS in SKD na velenjski ravni
Na letni konferenci stranke SKD v Mariboru je njen predsednik ponovil pobudo za združitev SKD in SLS. Glede na dejstvo, da so se najvišji organi SLS nedvomno opredelili za samostojno politično pot stranke in ob tem vedno poudarili pripravljenost za sodelovanje, se postavlja vprašanje, kaj je resničen namen najnovejše pobude predsednika SKD.
Odgovor bomo našli, če se spomnimo na javnomnenjske kazalce, ki stranki SKD kažejo slabe obete na letošnjih volitvah, kar je pač posledica njihovih političnih napak. Z združitvijo bi se do volitev blagovna znamka SKD počasi izbrisala iz zavesti volivcev, skupaj z SLS pa bi s pomočjo svojih kadrov - za katere vejramejo, da jih imajo več in da so boljši -počasi prevzeli oblast v svoje roke. Ihko bi bila politična kontinuiteta zgrešeni politiki SKD (pomislimo samo na zunanjo politiko) in njenih nosilcev zagotovljena.
Ko je predsednik SKD izrazil svojo pobudo o združitvi SLS in SKD, pa jo je zaključil z grožnjo, da bodo v primeru neuspeha na državni ravni mimo demokratično izvoljenih organov SLS poskusili združevati "bazi".
Kot predsednika podružnice SLS v Velenju me seveda močno zanima, kako nameravajo Slovenski krščanski demokrati Peterletovo grožnjo uresničevati v naši občini.
Ob zamisli takega združevanja vidim resno oviro. Krščanski demokrati v Svetu občine Velenje namreč že uspešno sodelujejo. Žal ne z nami, ampak z velenjskim županom, kije, kot je znano, predsednik Združene liste, torej stranke, ki ima drugačna ideološka in programska izhodišča kot SLS.
Predstavniki SKD v Svetu Mestne občine so izstopili (z izjemo enega svetnika) iz koalicije, ki je združevala svetnike strank slovenske pomladi in samostojnega svetnika Seveija in jo tako bistveno oslabili. Kljub (že skoraj pregovorni) nenačelnosti in nekaki politični polivalentnosti bo "bazični" naklep stranke krščanskih demokratov težko uresničljiv, kajti za sodelovanje sta potrebna dva. Člani SLS v Velenju bomo vsekakor ostali zvesti legitimnim in demokratičnim usmeritvam SLS, zato vam kot predsednik podružnice v Velenju v duhu refrena iz nekega, na srečo že minulega časa, sporočam: "Ne računajte na nas!"
■ Borut Korun
predsednik podružnice SLS Velenje
Odgovor Francu Severju
Pod tem naslovom je g. Lojze Ojsteršek nadaljeval s pisanjem svojih zgodbic. To je moj zadnji odgovor, ker menim, da bralci niso dolžni prebirati pranja perila krajevne skupnosti Staro Velenje z raznimi sprenevedanji oziroma spreminjanjem, kot to počne g. Lojze. Res je, v kolikor bi bil objavljen članek, ki ga je napisal eden od bralcev Našega časa, bi se g. Ojsteršek osredotočil na njega, a kaj, ko se vsi članki ne objavljajo! Za to imam tudi pisne dokaze. G. Ojsteršek ima pač prednost, in prav je tako, saj o tem odloča odgovorni urednik in nimamo pravice spreminjati njegovega načina dela.
G. Lojzeta zanima, zakaj ni zbora krajanov? Iz preprostega razloga, ker jim oblast noče
dodeliti pristojnosti. Zbori krajanov so bili v vašem mandatu pogosto, kolikokrat, pa prav dobro vedo krajani. Ko bi bilo zagotovljeno financiranje KS, bi se večkrat sestali. Osebne promocije ne rabim, lagati pa nisem naučen. Na zadnjem zboru ste postavili pet vprašanj. Ko sem začel odgovarjati, ste zapustili zbor krajanov. Borce spoštujem in so me tudi letos povabili, da vas spomnim na njihov zbor, a se žal zaradi službene zadržanosti nisem mogel udeležiti njihovega srečanja. Ob tej priložnosti se jim zahvaljujem za povabilo. Glede občnega zbora gasilcev si pa še enkrat preberite in boste ugotovili, da tudi nisem nič napisal glede vas. Koga ne omenjam, spoštujem ali ne, so vaše trditve. Spoštujem tudi vas v določenih obzirih, a kaj, ko so se najina pota razšla že pred letom 1970 pri Atletskem klubu. Spor se je nadaljeval, ko sem se preselil v Staro Velenje in ste mi želeli odstraniti delavnico, a vam "žal" ni uspelo. Moti me skladiščni prostor, kije moteč; iz dokumentacije se da razbrati, kolikokrat sem želel to urediti, pa mi kot predsednik KS niste dovolili. Upam in želim, da bom dočakal možnost ureditve tega dvorišča. Glede pogodbe pa imate možnost preveriti kot vse drugo. Celotnega zemljišča nisem lastnik, preberite si zakon o obligacijskih razmerjih, pa vam bo vse jasno. Koliko glasov bi meni krajani zaupali na volitvah, če bom kandidiral, je njihova odločitev. Da pa vi ne boste kandidirali, vem, saj je vprašanje vaše časti, ko bi ugotovili, da mene krajani mogoče bolj cenijo kot pa vas. Za vaše delo v preteklosti sem že izrazil pohvalo, nisem pa napisal, da niste nič naredili za obnovo Starega Velenja, ampak da o obnovi niste govorili objektivno. Trditve glede razkopavanja, ki jih navajate, niso točne. Vam je dobro znano, da je današnji župan s pomočjo Zelenih zahteval preverjanje zakonitosti pri izvajanju del, s čimer sem se takrat strinjal, ko še nisem poznal njegovega sistema dela. PTT je zaradi pogodb s krajani Kavč moral svoje delo dokončati v roku. Vsi izvajalci mi bodo potrdili, da sem vztrajal, naj se dela izvajajo skupaj, a žal zaradi pogodb in dovoljenj ni bilo mogoče. Strošek ni bil zato nič večji. Vi ste zelo "veliko" naredili tudi pri obnovi s tem, ko ste me prijavili na UNZ Celje, ki so raziskovali vaše lažne prijave, zato sem vam hvaležen. Veste, kaj so ugotovili? Nič, ker ste zavajali! Volitve bodo prej krajevne in šele potem državne, tako da boste prej dobili vodstvo po vaši meri.
Glede pogodbe iz leta 1981 ne vem nič, ker je ni bilo v arhivu. Koliko je stala ureditev prostorov takrat, ni pomembno, saj vsak ve, da je po desetih letih kaj potrebno popraviti. Kako so se krajani in člani volilne komisije počutili, ko so prišli na volišče, vedo najbolje oni, ker jih je zelo zeblo. Ogrevanje objekta sem financiral in izvajal sam. G. Ojsteršek, sami ste napisali, da je pogodba bila sklenjena med Ero - Tok Kmetijstvo - KS. Po
letu 90 se je začo malo drugače in je pogodbo potrebno podpisati z lastnikom, to je Tok Kmetijstvo Šoštanj. Pogodbo so želeli že spremeniti, a se kar tako ne spreminja, kot si vi predstavljate, seveda ne tisti, ki imajo pravico, ampak takšni kot ste vi.
G. Ojsteršek, povejte naravnost, da vas moti, ker je en predstavnik sveta nekaj naredil legalno. Veste, meni ni potrebno, da bi si iz sredstev KS izplačeval honorar, dnevnice, kilometrino, sejnino, kot v nekaterih KS: živim od ustvarjenega dela in to je moteče za marsikoga. Hidi v politiki sem moteč samo zato, ker se me ne da kupiti kot vas s fakulteto. V svetu nas cenijo po naših sposobnostih in ne, kaj ti piše na papirju. Iz pogodbe ne bom prepisoval člene, ker jih ne bi objavili, storite to vi in jaz vam bom hvalažen. Z objavo pogodbe mi boste veliko pomagali na volitvah za člana sveta KS, če bom kandidiral. Enkrat sem vam že predlagal, da se usedeva in pogovoriva, pa predloga niste sprejeli. Mogoče ga boste sedaj, saj bi tudi vaše izkušnje in dobro poznanstvo na občini lahko pripomoglo k boljšemu razvoju kraja.
Ker ste samo enkrat omenili člane sveta, se vam za korektnost zahvaljujem. Spoštovanim bralcem pa se opravičujem za daljši članek.
Še predsednik sveta KS
Staro Velenje
■ Franc Sever
Pismo Antona Rezmana
Dne 21. marca se je v Našem času svetnik M. V. zelo potrudil in se razpisal v svojo korist in korist svojih najbližjih ter se razkril pred volivci šoštanjske občine, kako je pošten in napreden.
Saj, takole na videz bi človek še nasedel. Ker pa iz izkušenj vem, da videz vara, ne morem verjeti, da je pismo napisala oseba, ki nase kaj da in da je to še svetnik šoštanjske občine ter se uvršča med pomembnejše na tej funkciji. Sedaj pa seje spustil na najnižji nivo podtikanj, laži in umazanije. Zato tudi nima smisla komentirati vseh teh umazanij, saj so dobro vidne.
M. V. pa bi rad opozoril na grožnjo, v kateri je uporabil besedo bog. Očitno je tu poteptal vsa krščanska, človeška in moralna načela. Krščanska načela so proti sovraštvu. Žal tega ne manjka nikjer. Zato bi rad spomnil, na čase pred 2000 leti. Da, tisti čas, ko je Jezus učil o poštenju, spoštovanju, ljubezni in modrosti. Zato so ga hudobneži obsodili na smrt. Na tisti grozni veliki petek so Jezusa križali.
Ko je pretepen visel na križu, sta na njegovi levi in desni visela dva razbojnika. In glej, levi je Jezusa še vedno žalil in poniževal, češ - če si res božji sin, pa stopi s križa. Jezus je vse to ponižno trpel. Preden pa je na križu umrl, je povzdignil glavo proti nebu in rekel: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
Tudi članek M. V. meje spomnil na tiste davne čase, saj vem, da mnogi hočejo Petru slabo, vem pa tudi, da moj sin v svojem delu ni sam. Zato tudi jaz za vse hudobne prosim Boga in mu kličem: "Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!"
■ Anton Rezman
Še so poštenjaki med nami!
V sredo, 13. marca, sem zaradi zasneženih cest in nemogočih vremenskih razmer poiskal pomoč zaradi prevoza na Bizeljsko pri "Taxi Urban" iz Velenja. Vožnja z novo cordobo
ni bila samo udobna, tudi poštenje šofeija Renata je omem-bne vredno. Po povratku v Velenje sva zaradi časovne stiske na hitro opravila plačilo. Po 15 minutah meje g. Renato osebno poiskal in se mi opravičil, ker je pri izračunu naredil napako in mi je razliko vrnil. Za njegovo poštenje se mu javno zahvaljujem.
■ Tomaž Pungartnik
(Ne)pravilno
Dne 30. marca se je zbrala druščina "abrahamovcev" v dvorani v Vinski Gori. Ob tej priložnosti naj organizatorje pohvalim in se jim zahvalim za izjemno, enkratno vzdušje in nepozaben večer - predvsem še zato, ker sem bila tudi jaz jubi-lantka.
Za nekaj minut pa je moje razpoloženje razburkal kviz v režiji ge. prof. D. Pri žrebu miz je bila izžrebana tudi naša in vsi smo smeli odgovarjati na vprašanja. Med njimi je bilo tudi (sporno) vprašanje. Citiram: "Kako se imenuje veda, ki raziskuje izvorin naravo zdravil, preučuje usodo zdravil v telesu in učinke pri bolnem in zdravem telesu?" Obkroži pravilni odgovor! A-farmacija, B-dermatologija, C-ljudska medicina, D-farmakologija. Okrožili smo (sem) odgovor D-farmakologija. Pri javni razglasitvi smo bili (verjetno najbolj jaz) neprijetno presenečni, češ pravilen odgovor je B. Po zaključenem kvizu je ga. prof. vrgla na našo mizo svojo (ljubljansko) različico odgovorov z besedami: "TU si poglejte..." Ker mi pač "žilca" in ponos nista dala miru, sem šla k mizi ge. prof. in želela naš reševalni list (ki sem ga tudi dobila) v spremljavi njenega povzdign-jenega glasu. Citiram: "Vi ste samo medicinska sestra, sicer pa je to iz Ljubljane!"
Rada bi poznala tisto oziroma tistega iz Ljubljane, ki je nepravilno odgovoril. Prepričana sem, da je najmanj polovica občinstva v dvorani vedela za pravilen odgovor. Te vrstice pa sem napisala za tiste, ki so v naš (moj) odgovor dvomili. Gospe prof. D. v pravilnost odgovora očitno nisem mogla prepričati. Imam že nekaj grenkih izkušenj s prosvetnimi delavci, žal. Dodajam, da nekaj jih vendarle je, ki jim ta kritika ne pritiče. Pripominjam, da sem skozi čas dobila občutek, da so prosvetni delavci ljubosumni na znanje drugih, čeprav bi morali biti z rezultatom svojega dela zadovoljni in nanj ponosni.
Toliko. Pa lep pozdrav!
■ Milena - Emilija Blažič
Jubilejni občni zbor -potrditev uspešnosti
Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje šteje okoli 300 članov iz vseh treh novoustanovljenih občin, letos pa slavi 40-let-nico uspešnega delovanja. Dejavnost združenja je zelo raznolika, največ pozornosti pa člani namenjajo preventivi za večjo varnost v cestnem prometu.
Člani se udeležujejo raznih športnih tekmovanja na različnih ravneh, prav tako vsakoletnih slovenskih in evropskih srečanj šoferjev in avtomehanikov, uspešen je tudi avtomobilski sejem, ki ga vodi Miha Valenci, od leta 1976 pa z manjšimi prekinitvami deluje tudi moški pevski zbor. Pred nedavnim so se člani ZŠAM Velenje zbrali na jubilejnem občnem zboru v gasilskem domu v Šaleku. Med gosti so bili sekretar Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije Stane Inkret, regijski predsednik Alojz Čobec, komandir PP Velenje Robert Videč, sekretarka oddelka za NZ Velenje Andreja Mevc ter predstavniki ZŠAM celjske regije, Slovenj Gradca in Sap Ljubljana, žal pa med njimi ni bilo predstavnikov Mestne občine Velenje in Sveta za preventivo in vzgojo Velenje. Poročilo predsednika združenja Staneta Časa je potrdilo, da je bilo lansko delo razvejano in uspešno. Posebej je poudaril, da se največ težav pojavlja na področju cestnega prometa. Sem sodijo tudi neurejena in premajhna parkirišča, posebej za tovornjake, to so zelo slabe ceste, na katerih je bilo letošnjo zimo še posebej veliko težav. "Sicer je tudi ZSAM skupaj z drugimi dejavniki s svojo preventivno dejavnostjo precej pripomogel k
zmanjšanju števila prometnil nesreč, zlasti s smrtnim izidon je med drugim dejal Stane <
Po tem in drugih poročilih je ^ sledila pestra razprava, po njej pa je predsednik predstavi' letošnji deloni načrt. Velik pozornosti bodo nameni!i| proslavi 40-letnice združenja, k jo bodo izvedli na stanovski praznik 13. julija. Ob tej priložnosti no v Velenju regijsk proslava z bogatim sporedom,!
V letošnjem programu so[ med drugim predvideli udeležb na konferenci evropskih poklicnih voznikov v Švici,a nastope na različnih tekmovanjih, seveda pa| bodo še naprej tvorno sodeloval z vsemi, ki skrbijo za varnost \ cestnem prometu. Organizir; bodo tudi posvet o novi promet-| ni zakonodaji, posebej pa si želijo, da boi se v njihove vrste vključiloj čim več mlajših članov.
■ B.Mugert
Rekli so:
Stane Inkret, sekretar Zvezi šoferjev in avtomehaniko Slovenije: "Močno si prizadev mo, da bi v osnovne šole uve predmet prometne vzgoje. Pn tako bi morali večkrat na leti poskrbeti za brezplačne prevei* tivne tehnične preglede."]
Ivan Delopst, član Z&/ " Velenje: "Kako je mogoče, da| poklicni vozniki ob upokojiti izgubijo vse poklicne voznišk kategorije, razen A in B?*|
Robert Videč, komandir PP| Velenje: "Stanje na naših cesti je iz dneva v dan bolj zaskrblj joče. Upam, da bo k večji varna ti v prometu svoje prispeval no zakon o cestno-prometnih pr pisih, ki med drugim predvid« va tudi točkovanje za prekrši Seveda nqj bi se kaznovali deja ski prekrški, ne pa na prim« umazana registrska tablica."]
Srečali se bomo spet na regijski proslavi 13. julija
Bolero 96
Dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu
Kdo ve, kaj je imel v mislih Maurice Ravel, ko je pisal svojo mojstrovino Bolero. Začel je nežno, tiho, poskušal je, na kakšne strune bodo zaigrani toni njegovega dela pri ljudeh. Popek se je vedno bolj odpiral in iz njega je nastal mogočen cvet.
Dobrodelno prireditev ob materinskem dnevu so poimenovali Bolero. Sedaj je že tradicionalna, saj je bila ob tem prazniku organizirana tudi že lani. Organizatorja sta bila Kulturni center Ivana Napotnika in Sožitje Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje. Denar, zbran na prireditvi v
lanskem letu, je bil podarjen razvojnemu oddelku VVZ Tinkara Velenje, kjer so predšolski otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. S tem denarjem so nabavili ortopedske pripomočke, s katerimi lahko otroci razvijajo svoje zmožnosti in sposobnosti, in tiste didaktične igrače, ki so predrage, da bi jih lahko kupili.
Letošnji izkupiček je šel prav tako v dobrodelne namene. Dobil ga je oddelek vzgoje in izobraževanja v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje in bo uporabljen v podobne namene. Pomagati šolskim otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Prireditev je potekala v
Domu kulture v Velenju, Voditeljica Tajda Lekše je na oder povabila precej znanil imen. Naj omenim le nekatera Sanja in Urban Mlina Damjana Golavšek, Ireni Vrčkovnik, Tomaž Domicel Strašna Jožeta, Jan Plestenjak, Helena Blagne in še mnoj drugi.
Ali ni morda Maurice Rave imel v mislih prav otrok, ki so drugačni in potrebujejo dodat no pomoč, da lahko razvijajo svoje cvetove? Sprva so popki v katerih se lahko samo slutijo lepote. Ko pa se odprejo, nam ponudijo svoj med ter nas zasu jejo s svojo lepoto. In iz nežne glasbe nastane čudovita simfonija življenja.
■ Darja Fišer
aprila 1996
VI PIŠETE
SASCAS7
Sola v naravi OŠ Gustava Šiliha
Osnovna šola Gustava Šiliha v Velenju je v času od 11. do 15. marca organizirala za učence 5. razredov šolo v naravi v Partizanskem domu na Kopah. Poleg 20-urnega tečaja smučanja so se petošolci ukvarjali še z drugimi dejavnostmi, kot so pohodi v zimsko naravo, nočni pohod z baklami, igre na snegu, razgovori z vojaki Slovenske vojske In družabnimi večeri. V prostem času so tudi likovno In literarno ustvarjali ter izdelovali vremensko karto. Šolo v naravi so sklenili s tekmovanjem v veleslalomu In zabavnim kulturnim programom. Iz Biltena, ki so ga učenci izdali ob zaključku šole v naravi, smo Izbrali nekaj zanimivih utrinkov.
0 bivanju v Partizanskem domu na Kopah
V	sobi nas je bilo šest. Zabavali smo se, pogovarjali, najrajši pa zafrkavali punce iz sosednje sobe. Kadar smo jih pa mi pustili pri miru, so nas pa one dražile. Res smo uživali. Skoda, daje čas tako hitro bežal!
■	Tine Lesjak, 5.c
0 srečanju z vojaki Slovenske vojske
V	torek je bilo slabo vreme. Močno je pihalo in snežilo. Po krajšem pohodu smo se razigrani in rdečih lic vrnili v kočo, kjer nas je čakalo presenečenje. Obiskali so nas vojaki izvidniškega voda bojne enote iz Celja. Pripeljali so se s terenskimi vozili, oblečeni pa so bili v belo. Pripeljali so se s terenskimi vozili, oblečeni pa so bili v belo. Poveljnik enote nas je seznanil z njihovimi nalogami, pokazali pa so nam tudi svojo opremo, ki se je precej razlikovala od naše. Z zanimanjem smo si ogledali alpinistično opremo. Vojaki so nam tako popestrili en dan šole v naravi.
■	Matej Kuhar, 5.a
Zadnja noč
Zadnjo noč smo se imeli najlepše. Bedeli smo lahko do pol dvanajstih. Po zaključnem programu so nekateri plesali v disku, drugi so kartali ali pa se zabavali po sobah. Sošolki dvojčici, Katja in Petra, sta v šoli v naravi praznovali rojstni dan. Tiidi sošolec Peter. Poslali smo jih na hodnik, malo pospravili in pripravili darilo. Ugasnili smo luči in jim zapeli pesem Happy birthday. Podarili smo jim skromno darilo - obesek za ključe in liziko. Tega rojstnega dne se bodo gotovo še dolgo spominali.
■ Mateja Hrnčlč, 5.a
Soba je bila še kar urejena
Vsako jutro je komisija ocenila urejenost sob. Naša soba je imela na koncu 3 štirice, kar je pomenilo, daje soba še kar v redu pospravljena. Ostale stvari pa si lahko preberete v biltenu, zato vam priporočamo, da si ga nabavite.
■	Veronika Lesjak, 5.b
Šola v naravi in še kaj
Šola v naravi ni samo smučarski tečaj, ampak še kaj drugega. Družabne igre, spoznavni večer, ocenjevanje urejenosti sob, srečanje z zanimivimi ljudmi in pa spomini, ki bodo ohranjeni na video kaseti in v biltenu, ki ga bodo izdali učenci petih razredov. Predvsem pa spomini na nepozabni dogodek, ki ga večina učencev ne bo nikoli pozabila...
Družabne igre so bile vsak večer. Bile so zelo zanimive in zabavne. Mnogo je bilo smeha in veselja. Tbdi petja in brenkan-ja na kitaro ni manjkalo. Tovariša Roman in Iztok sta se
izkazala kot prava mojstra zabave!
■	Veronika Lesjak, 5.b
Kope 96
(Himna petošolcev)
Hejho, hejho, na smučke vsi gremo, se peljemo in padamo, spet vozimo!
Hejho, hejho, že vsi Koširji smo, tekmujemo, zmrzujemo, se smučamo!
Hejho, hejho, tečaj oprav'li smo, zdaj vsi veseli se domov odpravljamo!
(poje se na melodijo Sneguljčica in sedem palčkov!)
■ Napisali: Tine Lesjak, Boštjan Harnlk in Kristjan Čoklc, 5.c
Nočni pohod z baklami
V sredo zvečer smo se odpravili na nočni pohod z baklami. Vsak učenec je dobil baklo. Odpravili smo se po cesti navzdol. Tovariš Frangeš nas je ves čas snemal. Posneli smo nekaj izredno lepih prizorov. Svetloba z bakel se je širila povsod, koder smo hodili. Ko smo se ustavili, smo zapeli pesem Siva pot, tovariš pa nas je neutrudno snemal. Bili smo veselo razpoloženi. Valjali smo se po snegu, nato pa smo odšli nazaj v kočo. Ta dogodek se mi je najbolj vtisnil v spomin.
■ Uroš Kuzman 5.a
1 t
Kulturna pomlad v OŠ Šalek
Prireditve Kulturne pomladi v OŠ Šalek, ki že nekaj let zapored pozdravljajo prebujajočo se pomlad v naravi, tudi letos odpirajo zavese šolskega gledališča vsem obiskovalcem, ki želijo preživeti urico četrtkovih popoldnevov ob razgibani in igrivi otroški ustvarjalnosti. Odrske deske bodo oživeli mladi gledališki igralci, plesalci ritmične skupine, pevci otroškega mladinskega zbora in glasbeniki instrumentalne skupine.
Pomladna kulturna srečanja sta otvorili prejšnji četrtek plesno-ritmična skupina in gledališka skupina Frkolini. Plesno-ritmični recital in krajšo gledališko igro sta predstavili pod skupnim naslovom Bistvo je očem nevidno, zato glejmo s srcem.
Premiero gledališke igre Noč, ko je posijalo sonce bodo Frkolini izvedli 18. aprila ob 17. uri v šolskem gledališču.
Mladi pisatelj Primož Suhodolčan, gost letošnjih kulturnih prireditev, bo s svojim obiskom nagradil vse dobitnike bralnih značk 24. aprila.
9. maja se bodo predstavili s svojo zgodbo učenci Besednih igrarij. V mesecu maju si bodo učenci predmetne stopnje ogledali v SLG v Celju gledališko predstavo Maček v žaklju.
Likovni ustvarjalci bodo 6. junija pripravili razstavo svojih del, mladi literati pa izdali šolsko glasilo Salečan.
Sklepna prireditev Kulturne pomladi bo 21. maja v kulturnem domu. Pomladne kulturne prireditve vsako leto napolnijo naše gledališče. Veseli bomo, če vas bodo tudi letošnje prireditve privabile med nas.
■ Irena Poljanšek-Slvka
Podajmo si roke, bodimo prijatelji, imejmo se radi
Pod tem naslovom so tudi letos v vrtcu na Polzeli pripravili prisrčno prireditev, s katero so obeležili mesec marec kot mesec družine. Prireditev je bila v dvorani Doma Svobode na Polzeli. V programu, ki je bil nabit s prisrčnostjo, neposrednostjo in veseljem, so staršem od najmlajših do najstarejših varovancev prikazali, česa so se naučili in kako veselo znajo peti, plesati in se igrati. Ob takih prireditvah vsekakor občudujemo vzgojiteljice, ki malčke pripravljajo na nastop z obilico potrpežljivosti in vztrajnosti. Glede na to, da je bil namen vzgojiteljic povezati družino: starše, stare starše, starejše bratce in sestrice z vrtcem, je bil ta dosežen, saj je bila dvorana do zadnjega kotička zasedena, s tem pa je bil poplačan tudi trud vseh nastopajočih.
■ Besedilo In slika: -er
naj
Utrinek s prireditve
Vesela novica
ŠŠK sporoča, da imamo še eno smučarsko karto. Kdor bi rad za minimalno ceno užival na prvomajskih strminah francoskih Alp, naj se do sobote oglasi v Placu, ali pa pokliče na tel. št. 893-808. Ne bo vam žal!
Prihajajo novi nastopi
lb, daje ŠSKZ na občinski reviji pokazal, kaj študentska grla zmorejo, še ne pomeni, da je vaj konec. Ravno nasprotno, vaje bodo še bolj intenzivne. Bližajo se novi nastopi in novi uspehi. T&ko kot zmeraj - v soboto, Stiskama, ob 19. uri.
Majsko rajanje
Priprave za majski Dan mladih in kulture so že stekle. Letos bomo dvodnevni koncert začinili še s športnim tekmovanjem in seveda RIT-jo.
Bolezen norih, krav ali zakaj ne hodimo radi na predavanja
Rekli so: "Študent naj bo," in nas s praznimi srci poslali polniti glave v velika mesta. Mi pa smo, na pol predstrašeni pred tujimi obrazi, na pol ponosni zaradi podarjene samostojnosti, odleteli iz domačih sob. Priznam, na začetku je bila želja po znanju, želja po vedeti, vsaj zame, skrita nekje za srednješolsko kampanjščino in tiste težke skripte prvih letnikov so jo potisnile še globje v želodec. A čas je najhujši vrag in želodec je počasi prebavil začimbe skritih miselnih ambicij. Zvedavost je prelezla obvezno literaturo. Študij je vstal iz Prokrustove postelje in predavatelji so se iz alienov spremenili v čisto navadne učitelje. Takšne, kot mo jih poznali iz nam tako ljubih srednjih šol. Z eno veliko razliko, srednješolski učitelji so bili vsaj posrečeni pedagogi, univerzitetni doktorji pa izgledajo kot zlobni očetje!
Individualnosti ni več. Na fakulteti si le številka. Tiidi takšnih učnih načrtov, ki bi vsaj malo poskušali razširiti tisti dve besedi, ki poimenujeta predavanje, ni. A vse to je nekako razumljivo. Ampak predavanja... Ali veste, kako izgledajo?Enolično mrmranje v brado, nizanje tujk in menjave kopij, odsotnost rdečih nit, argumentov, razlag, popolna apatičnost govorca in tako naprej do neskončnosti Večino predavateljev študentje sploh ne zanimajo in učiteljevanje jim je le obveznost, ki moti njihovo znanstveno raziskovanje.
Fakulteta je daleč od tega, da bi bila knjižnica znanja, v kateri bi študentje z lastnimi katalogi odgrinjali prah iz starih platnic, rezalipajčevine iskoč zgodbe pozabljenih junakov. Ne, fakulteta je programirana krmilnica živine z jasno življenjsko usodo. TU pomeni papir enako kot mesarski nož. Učitelji pa so neusmiljeni živinorejci, ki v vsaki kili mesa vidijo več denarja. Sedaj, ko sem v tretjem letniku, se mi dogaja, da je kar naenkrat veliko seminarskih nalog. Dobro, to vzpodbuja individualnost, a potem redno slišim na govorilnih urah: "Kaj pa, če bi vi tole razširili v diplomsko nalogo?" Seveda, vsaka diplomska naloga prinese mentorju nekaj. Vsi smo ljudje, kajne...
Da se vrnem k učiteljem oziroma mentorjem. Beseda mentorje ime prijatelja, kateremu je Odisej zaupal skrb za vzgojo sina, mentor je nekdo, ki te vodi po poteh, brez katerega bi se izgubil, brez katerega bi bil ob življenje. Univerzitetni učitelji pa nas z vajenimi rokami potiskajo v ceste brez ciljev in potem se ni čuditi, za kaj smo vsi študentje tako zamorjeni in ne razumemo, kaj se dogaja okoli nas, kaj šele v nas samih!
Zakaj ves ta srd in jeza na stvari, ki se ne dajo spremeniti? Zato, ker imam v četrtek Aleša Debeljaka, ki mi v eni uri ne da le ogromno znanstvenega, pač pa tudi življenjskega znanja. Takšnega, ki odpre glavo in požene srce. Potem pa se kar nekako vsili vprašanje, zakaj ostali niso vsaj malo taki... Takšni miselni prijatelju
Zato, dragi starši, ne hodimo radi na predavanja, počasna jutra so slajša.
■ Jure Trampus
Andragoško društvo Slovenije, podružnica Velenje
So brezposelni tako zaposleni?
Andragoško društvo Slovenije, podružnica Velenje je pred časom pripravilo okroglo mizo, katere namen je bil seznaniti širšo javnost o delovanju študijskih krožkov, ciljih, izkušnjami in doseženimi rezultati.
Na njej so med drugim predstavili tudi izdelke udeležencev že delujočih krožkov. Po besedah organizatorjev je okrogla miza dosegla namen in pomen, saj so se udeleženci med drugim dogovorili o skupnem nastopu pri iskanju različnih virov sredstev za financiranje dejavnosti, čeprav delujejo vsak na svojem področju.
Potem, ko je svoje delo z razstavo v izložbi velenjske Name predstavil krožek poslikavanja na svilo, se bodo širši javnosti v teh dneh predstavili člani krožkov prazniki na Slovenskem in praznična miza. Velikonočno praznovanje bodo predstavili v pasaži Ere Standard. Preko javnih del je v dejavnost obeh krožkov vključenih 15 ljudi. Še vedno so jim lahko pridružite, sploh vabijo brezposelne. "Ne vemo, kako naj prav te spodbudimo v večji meri za vključevanje v dejavnost študijskih krožkov. Očitno so brezposelni tako zaposleni, da nimajo časa za dodatno izobraževalce, za "aktiviranje" svojih sposobnosti in podobno," poudarjajo v velenjski podružnici Andragoškega društva Slovenije. Vsem so na voljo v društvenih prostorih v domu učencev na Efenkovi 61 v Velenju.	■ (tp)
"Praznični velikonočni pogrinjki"
Organizatorji razstave "Praznični velikonočni pogrinjki", ki so jo pripravili v Stari vasi zadnji četrtek in petek, so bili presenečni tako nad udeležbo razstavljalk kot nad obiskom. Praznične velikonočne pogrinjke je predstavilo kar 35 Starovaščank, v središču pozornosti pa so bili velikonočni pogrinjki Starovaščank iz krajev, kjer so preživele mladost, ter ročna dela njihovih mam in starih mam. Na ogled so bile tudi belokranjske pisanice, nastale v Likovni koloniji predzadnjo soboto. Zapisati velja, da so si razstavo organizirano ogledali tudi učenci več razredov velenjskih osnovnih šol, v Staro vas pa so prišli tudi prebivalci drugih mestnih predelov Velenja. V Domu krajanov je bilo slišati številna priznanja za zamisel za organizacijo razstave in pohvale razstavljenih prazničnih velikonočnih pogrinjkov.	■ vš
Razstava Andragoškega društva v pasaži ERE Standard.
•■■•>■'1 1 '1 ' ■ - 1 - f ri j i . ( i [ i ; fi \r 1 :i i
8
pp
KULTURA
4. aprila 1996
25. tekmovanje mladih glasbenikov
eiiiisiiioiiiKitiKiiitiiii
Izvrstni rezultati učencev velenjske glasbene šole
Od 26. marca do 1. aprila je bilo v Ljubljani 25. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije v naslednjih disciplinah: petje, trobila, tolkala, harmonika, kitarski duo in komorne skupine z godali in klavirjem.
Tekmovanja se je udeležilo tudi 13 učencev Glasbene šole Velenje, od katerih jih je kar 5 doseglo najvišja mesta, in sicer: 1. Mitja Melanšek, tolkala I/B kategorija (96,67 točke) in Gregor
Tovšak, rok II/A kategorija (95,33), 2. Gordana Hleb, petje II/A kategorija (90,33) in Tomaž Lojen, tolkala II/B kategorija (90,00), 3. Toni Vrzelak, pozavna I/C kategorija (86,00 točke -prvega mesta niso podelili).
Ob nagrajencih so dosegli lepe uvrstitve tudi ostali tekmovalci: Tomaž Kovačič - petje, Miha Tovšak in Tine Furlan - trobenta, Mitja Žgavec - pozabna in homis-ti Matej Voglar, Blaž Dolinšek,
Gregor Dvorjak in Sebastijan Rihter.
Pri uspehu imajo seveda velik delež mentorji oziroma učitelji. To so Davor Plamberger in Da-vor Gorenc - tolkala, Robert Prednik - rog, Dušanka Simonovič -petje, Maijan Stropnik - pozavna, David Špec - Jezernik in Roman Grabner - trobenta.
Res je, da letos učenci niso sodelovali v kategorijah harmonike, kitarksega duha in komornih
skupin z godali in klavirjem. Posebno za slednje je v zadnjem času težje organizirati redno delo zaradi prostorske stiske v glasbeni šoli. Pričakujemo, da se bodo z novimi prostorskimi kapacitetami spet odprle perspektive tudi večjemu skupinskemu delu.
Za letošnje uspehe si čestitke zaslužijo vsi sodelujoči učenci in njihovi mentoiji.
C. V.
Bernard Sešel razstavljal v Ljubljani
Od 12. marca do 29. marca je bila v galeriji Commerce v Ljubljani razstava del kiparja Bernarda Sešla. Razstavil je 28 kipov, izbranih iz pregleda njegovega kipaijenja od leta 1987. Razstavljal je skupaj s slikaijem Petrom Lazarevičem iz Ljubljane, ki seje predstavil z akvareli in gvaši.
Svečano otvoritev in uvodno besedo o obeh ustvarjalcih je imel likovni kritik dr. Mirko Juteršek.
Bernard Sešel je imel prvo samostojno kiparsko razstavo leta 1994 v Mali galeriji na Velenjskem gradu, kjer so bila na ogled domala vsa dela, ki jih je do takrat zmodeliral. Približno pol leta po tej razstavi je imel samostojno razstavo še v razstavišču
zdravilišča Rogaška Slatina. Obe razstavi sta imeli izjemen odziv med obiskovalci. Še istega leta je razstavljal v Kuenstlerhausu v Gradcu, skupaj z Alojzem Zavolovškom.
Vse od začetka njegovega ust-vaijanja pa je v delih in težnjah ustaijalca moč prepoznati veliko ambicijo po pridobivanju novih znanj in težnji po izoblikovanju lastnega izraza in to je vzrok, da Sešel veliko dela in delo ga vleče v nova tehnična in kiparska znanja. V svoji skromnosti pa je nepopustljiv do sebe. Njegov de-lovnik pri kiparstvu je zelo različen. Ideje ga mnogokrat prehitevajo, zato dela na večih delih hkrati.
Njegova prva in razmeroma
izvirna ideja nastajanja in rasti iz oble tvorbe sicer deloma še ostaja v prvotnih zasnovah, vendarle pa jo figura močno nadgrajuje, zato je le-ta v zelo sekundarni fazi. Če lahko v tej fazi govorim o treh večjih ciklusih, je med njimi tak, ki izhaja iz krogle, prvi. V drugem je sicer figura ponavadi še vezana na kroglo, vendar bolj v smislu ostaline in ne pojavne vrednosti. Figure so največkrat ekspresivne in že delno stiliri-zane. V tretjem ciklusu pa so figure modelirane zaradi notranje moči in zato včasih predstavljajo, skupaj s prvotno zasnovo krogle,
celovit objekt, ki se zapira vase ali odpira navzven, nadgrajuje pa jih s figurinami, ki žensko poudarjajo v skrajnostih. Njegova model-acija od prvih del, ki so bila izrazito realistična, zvedavo posega preko pretiravanj v deformacijah, v nove obdelave površine in pa-tiniranja. S temi dosega oziroma dopolnjuje modelacijo.
Vse prej omenjene značilnosti so značilne stalnice samorasništva, ki ga Bernard Sešel hitro premaguje in ob dose-danjih vidnih napredovanjih si lahko obetamo še veliko novih del in tudi razstav.
»Milena Koren - Božiček
Zgodilo se je...
4. malega travna Leta 1919
V	prelomnem času, ob razpadu Avstro - Ogrske in nastajanju nove države kraljevine SHS, je bilo v slovenskem časopisju veliko podobnih člankov kot je naš današnji, kije bil objavljen v Slovenskem narodu:
"NEMŠKI PTIČI so metali koncem sušca letake na naše kraje. Letaki so namenjeni posebno slovenskemu kmetu, da bi ga pridobili za Nemško Avstrijo. Obetajo mu visoke cene za sadje, vino in drugo, v Jugoslaviji pa ne bo ne obleke, železa, ne pluga, bakra, ne soli itd. Letaki so podobni pismu goljufa, kije izgubil pravdo, pa se skuša zopet z hinavstvom približati bivšemu svojemu ogoljefanemu zadružniku, da bi ga spet opeharil in olupil. Ob koncu doda nemški Mihi griža - pesmico. Podamo jo tukaj v spremenjeni obliki, da se takoj spozna prava misel in namen: ob enem sledi odgovor slovenskega kmeta.
NEMŠKEGA PTIČA-TOŽBA "Slovenska ti Štajerska mila, Po tebi srce hrepeni, Nam molzna si kravica bila, Zgubljena za nas zdaj si ti! Na stolčkih vseh prvih sedeli, Nemčurčki oblastno smo mi, V obilju smo odebeleli Minilo je - oh...to boli! Slovenski kmet, vendar spregledaj, "Papirja" dam, kol'kor želiš, Pa zopet pod mizo posedaj, Krog mize pa - nas posadiš!"
Iz obeh pesmi veje močan nacionalni naboj, ki je takrat krasil večino prebivalstva slovenskega dela Štajerske, kjer je bil vpliv nemštva pred 1. svetovno vojno najmočnejši.
V	istem časopisu je bila objavljena tudi zanimiva ženitna ponudba:
'Trgovsko naobražen, značajen gospod, 40 let star, z nekaj premoženjem,
z neomadeževano preteklostjo in iz ugledne rodbine, kije bil ves čas vojske na fronti, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok, 25-30 let staro, z nakaj premoženja. Premoženje bi ostalo v trgovini najvarnejše naloženo in bi bilo na zahtevo svoj čas izplačljivo. Samo resne ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo pod šifro: "Trgovec" na uprav. Slov. Naroda."
Glede na ugodnosti ženitne ponudbe, se je trgovec skoraj zagotovo uspel poročiti, ali je našel "ta pravo", pa poročila žal molčijo!
»Damijan Kljajlč
Zakladi tudi v Velenju
Gledališka sekcija KUD Škale pri Velenju je za materinski dan ponavljala prireditev Zakladi narodove skrinje. Zrežirala jo je gledališka igralka Ljerka Belak. Ugledališčiti ljudske balade in druge ni bila lahka naloga.
Prebivalci Škal so v sredo, 26. marca, ponovno do zadnjega napolnili tamkajšnjo dvorano.
Vesel si, ko gledaš, s kakšno vnemo in sproščenostjo so nastopili domači igralci. Ti so bili: Vida Lipnik, Eva Kumer, Tina Jan, Samo Kopušar in Peter Iršič.
Za občuteno in doživeto predstavitev lahko samo čestitamo. Doslej so prireditev odigrali petkrat, doma in v okolici. Prišli pa bodo tudi v Velenje. Za tamkajšnje srednješolce bo prireditev koristna in hkrati poslastica.
»Vlš
SLOVENSKI KMET "Ne boš -nemški Mihi- nikdar več Tu prve besede imel, Pod tvojim tiranstvom sem preveč Krvavih žuljev naštel!
Za kapljico rajnega vinca, Ki naša ga trta rodi, Dal boš železa in svinca, Obleko, plug, bakra, soli! Tak, Mihi že vendar spreglej, Da mora pravica na dan, Resnice se enkrat zavej: Up tvoj da je v grob zakopan.
Slikar Goran Horvat
■■••■■•MnaaBna«
Trdo delo in dobrota
Vedno je nekaj novega pri Goranu Horvatu. V tem času pripravlja razstavo v Novem Mestu, ki bo nosila ime "v pozdrav novega prevoda Svetega pisma." Razstavo bodo v tamkajšnji frančiškanski odprli v maju, Goran pa bo razstavil okrog 100 del iz svojega opusa "Biblija v 300 slikah." Septembra naj bi namreč po petnajstih letih izšel nov komentiran prevod Svetega pisma. Ob tej priliki bo v Cankarjevem domu mednarodni posvet o interpretacijah Svetega pisma.
Poleg tega seje umetnik vključil v akcijo časopisa "Nedelo" z imenom "Sklad dobro delo," ki je namenjena hudo poškodovanim v prometnih nesrečah. Njegovo delo "Štirje jezdeci apo-kalipse " z izklicno ceno 100.000 tolaijev so prodali za 250.000 tolarjev, denar pa namenili 16-letnemu Gregorju Kampošu, ki je po prometni nesreči priklenjen na invalidski voziček.
Kino video klub Paka Velenje
* * * a a p i
Spet vrtijo starejše kinotečne filme
V Kino video klubu Paka iz Velenja so znova pognali svoje aparature. Ob torkih namreč v klubskih prostorih v velenjskem kulturnem domu spet vrtijo stare kinotečne filme. Ne čakaj na maj, Kdo tam poje in Kraljevski vlak - to so naslovi filmskih predstav, kijih bodo predvajali v naslednjih treh torkih, vsakič s pričetkom ob 19. uri.	■ (tp)
KOLEDAR PRIREDITEV
KC Ivana Napotnika Velenj - april
Sreda 10. aprila 1996, obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani, zlati abonma (4)
FILHARMONIČNI ORKESTER FRANCOSKEGA RADIA
Dirigent Marek Janowski, program: Faurč, Ravel, Čajkovski
Odhod avtobusa: ob 16.30 iz Slovenj Gradca, ob 17.00 iz Velenja
Četrtek, 11. aprila 1996, ob 20.00, knjižnica Velenje
kulturni večer dr. Zmaga Kumer ENO SI ZAPOJMO
Znanstvenica dr. Zmaga Kumer že štirideset let odkriva dušo našega naroda - ljudske balade in ljudska glasbila. Leta 1988 je dobilq Herderjevo nagrado za sodelovanje na mednarodnih kongresih in objave v tujih tiskih. Domači etnologi so ji podelili Murkovopriznanje, Slovenska akademija znanosti in umetnosi pa ji je podelila častno članstvo v znanstveno raziskovalnem centru SAZU. Pri 72 letih se nikakor ne počuti staro. Pravkar je pri Mohorjevi družbi izšla njena petindvajseta knjiga Eno si zapojmo ...
Petek, 12. aprila, ob 20.00, dom kulture Velenje
nagradna predstava za beli in rumeni gledališki abonma Amatersko gledališče Velenje
ZALJUBLJENCA V PODZEMELJSKI ŽELEZNICI
Režija: Renato Jenček
Abonenti že lahko dvignejo brezplačne vstopnice v pisarni Prireditev ali eno uro pred predstavo pri blagajni Doma kulture Velenje.
Sobota 13. aprila ob 20.00, Dom kulture Velenje
Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice - za rumeni abonma (5) Sam Shepard MISEL LAŽNIVKA Režija: Boris Cavazza
Predstava, ki je bila dne 9. marca zaradi bolezni odpovedana, je namenjena abonentom rumenega gledališkega abonmaja
Sreda 17. aprila, ob 1930, cerkev sv. Mihaela v Šoštanju
gostovanje Mešanega pevskega zbora iz Sankt Petersburga, Rusija
CAPELLA MIHAIL IVANOVIČ GL1NKA
Dirigent: Vladislav Černušenko
Najstarejši zbor na svetu, s petstoletno tradicijo, bo predstavil speve ruske velikonočne liturgije.
Vstopnice po 1.000 SIT že prodajajo v domu kulture Velenje, vsak dan od 9.00 do 14.00, na Pošti v Šoštanju in eno uro pred koncertom v cerkvi sv. Mihaela..
Četrtek, 18. aprila, ob 19.00, Dom kulture Velenje predvajanje diapozitivov s komentarjem in glasbo Nataša Dolejši KITAJSKA
Nataša je pred petimi leti s sibirsko železnico potovala iz Moskve do Ulan Batorja in svoje potovanje zaključila v Hong Kongu.
Vstopnice 300 sit.
Petek 19. aprila, dom kulture Velenje ob 18.00 za Mladinski abonma (6) ob 20.30 za izven
Franz Xaver Kroetz MOŠKA STVAR komedija
Režija: Jaša Jamnik. Igrata: Maja Vidmar in Borut Veselko To je igra o ženski, moškemu in psu. Ona je mesarica, on tovarniški delavec, pes pa je mešanec.
To je igra o simpatijah, ljubezni, zadregah (skoraj najstniških), denarju, samostojnosti, ljubosumnosti, pretvarjanju in seksu.
Vstopnice 1.000 sit. Abonenti imajo ob predložitvi abonmajske izkaznice 20% popusta
Četrtek, 25. aprila, obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
Zlati abonma (5) MOSKOVSKI SOLISTI
Dirigent in solist: Jurij Bašmet. Program: Dvorak, Britten, Stravinski, Prokofjev
Odhod avtobusa: ob 16.30 iz Slovenj Gradca, ob 17.00 iz Velenja.
Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, koncertna dvorana Glasbene šole F. K.Koželjski Velenje
KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Petek, 26. aprila, dom kulture Velenje PROSLAVA OB DNEVU UPORA Moški pevski zbor VRES, Prevalje zborovodkinja, Almira Rogina
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
DISKČEK KOTIČEK
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
SHERYL CROW
Na osebni poziv prve dame ZDA, Hiiary Clinton, je popularna ameriška pevka Sheryl Crovv
METALLI-CA
Vodilna ameriška težkometal-na skupina Metallica, ki v teh mesecih končno pričakje dolgo
privolila v nastop pred ameriškimi vojaškimi enotami, ki v okviru IFOR-ja sodelujejo v vojaški operaciji v Bosni. Sheryl Crovv, ki z odgovorom na povabilo žene predsednika ZDA ni niti za trenutek oklevala, je obveznosti, povezane s snemanjem novega albuma potisnila vstran in se takoj začela pripravljati na nastop v Bosni. Na vročem balkanskem področju bo pevka nastopila prihodnji mesec.
ROBBIE VVILLIAMS
Robbie VVilliams, nekdanji član skupine Take That, katerega odhod iz skupine je obrnil njihovo pot navzdol, se bo kot maneken udinjal pri slovitem ameriškem modnem kreatorju Calvinu Kleinu. Robbie bo reklamiral
predvsem jeans kolekcijo in spodnje perilo tega modnega ustvvarjalca, zaradi česar se bo v naslednjih mesecih moral podvreči strogi dieti in posvetiti športu, da bi svoje telo spravil v primerno formo. Robbie bo tako ob sloviti britanski manekenki Kate Moss drugi Britanec v manekenski ekipi Calvina Kleina.
OFF-SPRING
Po mnenju marsikaterega ročk kritika najboljši ameriški punk bend Offspring je zabredel v težave. Njihov novi album, ki bi moral iziti to pomlad, bo na police trgovin s ploščami priro-mal šele konec tega leta. Vzrok skoraj enoletni zamudi je po besedah pevca in vodje skupine Dexterja Hollanda zamenjava založniške hiše. Do zamenjave je prišlo po sporu z njihovo prejšnjo matično hišo Epitah iz Los Angelesa.
EAST 17
Britanska skupina East 17 trenutno navdušje poslušalce daljne Oceanije. Že od začetka marca so namreč na turneji po daljnem vzhodu, med katero so obiskali Indonezijo, Tajsko, Japonsko in Korejo, sedaj pa nastopajo po Avstraliji. Po koncu te turneje se nameravajo začetku aprila vrniti v London, kjer želijo posneti videospot za njihov novi single. To bo skladba, ki je izšla na njihovem zadnjem albumu, nosi pa naslov Somenone to love. Skladba bo kot single svojo radno promocijo doživela v začetku maja.
napovedovani izid svojega novega albuma, bo letos vodilni bend na znameniti poletni turneji imenovani Lollapalooza tour. Poleg Metallice bodo na letošnji turneji nastopili še Soundgarden, ki v mesecu maju pričakujejo izid novega albuma in legendarni Ramones.
Mitja Čretnik
Mobitel vam spremeni življenje
Smo na sejmu AVTO in VZDRŽEVANJE od 2. do 7. aprila HALA A
Poslovna enota Cefje Lava 7,63000 Celje, tel. 063 451 -334,fax063451- 811 mCVeletije tel, fax: 063 852-890
mobitel
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Takole ste glasovali v nedeljo, 31. marca:
1.	KOVAČI: "Falot"	9 glasov
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Ženki moji lep pozdrav"7 glasov
3.	GORŠIČ: "Klic lovskih rogov"
4.	DAN IN NOČ: "Greva na kavico"
5.	KLINC: "Ne lažem" Predlogi za nedeljo, 7. aprila:
3 glasovi
6 glasov 5 glasov
1.	BLEGOŠ:
2.FVV:
3.	MARELA:
4.	SLOV. ODMEV:
5.	ZEME:
"Veliki Visočan" "Važno je, da smo pravi" "Ohcet v Ljubljani" "Ohcet v Kandršah" "Venček uspešnic"
| Vili Grabner
let in razen v nekaterih primerih ni postala predmet politikanst-va, je apetit po tovrstnih izdelkih vsled suše, kije na tam področju zavladala, močno narasel. Dokaz temu so odlično obiskani nastopi srbskih ročk in pop ustvarjalcev v Sloveniji, katerih koncerti so navadno razprodani. Izdelek, ki ga imamo pred sabo, bo lakoto po teh proizvodih nedvomno potešil. Na to je računal tudi založnik, ki je na kompilaciji zbral petnajst skladb, katerih skupni imenovalec pa je precej širok. Vsi izvajalci prihajajo s področja Srbije in vse skladbe so nastale v osemdesetih letih, kar je tudi vse kar imajo te skladbe skupnega. Čeprav bi vse pesmi lahko uvrstili v precej ohlapen okvir popularne glasbe, je verjetno na plošči kar nekaj skladb, ki ne sodijo skupaj. S tem bi se verjetno strinjali tudi avtorji, če bi jih kdo seveda vprašal, saj na isti album metati Ekaterino veliko in Poslednjo igro leptira s svojo posladkano pop uspešnico Dečko, žajde oladi, pač ne gre. Res je sicer, da gre za prerez nekega obdobja in da so vse skladbe, od elektro pop pesmic Rudi (Bebi Dol) in Možda, možda (Laki pingvini), do rockovske Pogledaj dom svoj andele (Riblja čorba) in že omenjene Dečko, žajde oladi, bile uspešnice tistega časa, kar pa še ne bi smel biti edini kriterij, ki je odločal, kaj na album uvrstiti.
Bolje to kot nič, bi lahko dejali na koncu, saj se bodo konec koncev plošče razveselili tako,tisti, ki so kot najstniki pred kakimi desetimi leti vneto čakali na televizijsko oddajo Hit meseca, kot tisti, ki morda šele v zadnjem času želijo spoznati, zaradi informacijske blokade zadnjih petih let nekoliko slabše predstavljeno, pa morda zaradi tega toliko bolj zanimivo, glasbeno področje.
■ Mitja Čretnik
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 9. aprila, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	DAZ	Angelina
2.	MIRAN RUDAN	Spomin
3.	NAPOLEON	Ti
4.	BORUT BAND	Do konca
5.	BANHOF	Tvoj dom
Nagradni kupon		
• • : Ta teden glasujem za: •		
• Ime In priimek:	RK	a!
| Naslov:		
: Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje	rasli	
HITI 80 - 90
Pričenjajo se javne
Prišel je april in čas je že, da vam zaupamo terminski plan letošnjih prireditev, tistih, kijih pripravlja Radio Velenje. Vse po vrsti so tradicionalne in vse po vrsti najbrž že kar dobro poznate in jih težko čakate.
Začenjamo 19. aprila v Vinski Gori in THč - tračem. Gost Radia Velenje, obiskovalcev, predvsem pa Strašnih Jožetov bo dr. Janez Drnovšek osebno. Brez heca. Res. Potem bo junija prišlo poletje in skupaj bomo vanj z nekaj dnevno zamudo, pa vseeno skočili tudi mi. Skok v poletje torej 29. junija.
In julij? Vrstile se bodo prireditve Poletnih 13, spet bomo izbirali skupaj z bralci Kaja najbolj všečno melodijo poletja, ki prihaja, avgusta pa se bomo dobili na Graški gori. Toliko o pireditvah. V naše uredništvo pa vsak dan prihaja veliko pošte. V nih pišete o razlišnih stvareh. Martfa Rošer iz Vitanja nam je pa zadnjič poslala tako ljubeznivo pismo, da je vredno, da ga objavimo. Zapisala je:
radijske prireditve
"Prejela sem Vašo nagrado - kaseto Brendija, zato se Vam želim ob tej priložnosti prisrčno zahvaliti. Da se vam vsaj malo oddolžim, Vam namenjam naslednjo lepo misel: Sonce naj vas vedno greje, pomlad naj večno Vam cveti. Mladost naj vas nikoli ne zapusti, in Vašega veselja naj Vam nihče nikoli ne skali.
Da bi nam poslušalcem ob radijskih sprejemnikih z Vašimi oddajami še naprej krajšali tegobne dneve našega vsakdanjika, s prelepo glasbo, kiji vsi radi prisluhnemo. Prisrčno vas pozdravljam."
M mkp
Pri slovenski založbi Megaton je v letošnjem letu izšla CD plošča s'precej univerzalnim naslovom HITI 80 - 90. Plošča, katere hrbet ovitka ne zbuja nikakršnega posebnega zanimanja, saj na njem razen preprostega, s črnimi znaki na beli podlagi napisanega naslova HITI 80 - 90, ne najdemo ničesar, kar bi omenjeni izdelek ločilo od mnogih podobnih kompilacij. Za pravo presenečenje poskrbi šele podrobnejši pregled plošče, saj skopo opisani "Hiti 80 - 90" niso nič drugega kot verjetno edina kompilacija pop in ročk uspešnic srbskih izvajalcev, ki je kdajkoli izšla v Sloveniji na kompaktni plošči. Ker je rock'n'roll verjetno edina stvar, ki je (ali pa bi vsaj morala) ostala nekom-promitirana v vrtincu in zmešnjavi balkanskih peripetij preteklih
•jjim
10 NAŠ VAS
NAŠI KRAJI IN UUDJE
4. aprila 1996
Osmošolka Rafka Širca In njeno pisalo
Velikokrat se začne in konča - pri knjigi
Na^0J5 v jšmartnem^ob Paki^so predstaviJi Občasnik
Čim več bralcev od 7. do 70. leta
"Poseben primer naših šolarjev je osmošolka Rajka. Menim, da je prav, da spoznajo tudi drugI, kakšen as je na literarnem področju. Predvidevam, da bo iz nje še kaj "rata-lo". Njena dela, ki mi jih je uspelo prebrati, so čudovita."
S temi besedami nas je seznanila z Rajko Širca, učenko 8. razreda OŠ Livada v Velenju, knjižničarka na šoli Milica Dolejši. Informacijo je nato dopolnila še z nekaterimi podatki: Rajka je bila ena od petih udeleženk celjske regije (edina iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) na republiškem tekmovanju za Cankarjevo značko. Njeno zgodbica List iz dnevnika moje želvice pa najdemo med 50 najboljšimi spisi slovenskih osnovnošolcev, ki jih je objavila Mladinska knjiga iz Ljubljane ob praznovanju 50-letnice obstoja. Mimogrede, na ta natečaj je prispelo približno 2000 prispevkov.
Skromno in nekoliko sramežljivo dekle pravi, da se takšnega uspeha ni nadejala. Poskusila se je odzvati na izziv in očitno ji je uspelo. "Prišlo je nenadoma, kot zgodba sama in res nisem mislila, da bo komisiji tako zelo všeč" je komentirala Rajka. Najraje piše spise o tem, kar je doživela sama, svoja razmišljanja. Veliko lepih misli je najbrž strnjenih v njenem dnevniku, ki ga
tako zvesto piše. V svet pisane besede se najraje
Rajka Sirca - dekle, ki uspešno prijateljuje s knjigo in lepo pisano besedo
zateče takrat, kadar je nesrečna, pa tudi kadar je besna ali kadar prekipeva od veselja. Knjiga je njena prijateljica pravzaprav od takrat, ko se je zavedla, da kaj takega tudi "obstaja". Še tesnejše vezi pa sta spletli pri Rajkinih 5 letih. "Dolgčas mi je bilo, mama ni hotela imeti televizije. Knjiga mi jo je nadomestila in moram reči, da kar uspešno."
O tem, daje pravi knjižni molj, vedo njeno sošolci zelo dobro. Posmeha, ki ji ga naklonijo kadar prijateljuje s knjigo, jim Rajka ne zameri. "Ne vedo o njej tistega, kar sem odkrila jaz.
Branje knjig je zame konjiček, lep, bogat, ..."
Njene najboljše prijateljice pa verjamejo vanjo in ji želijo, da bi se s svojimi zgodbami "pojavila" še večkrat v kakšni knjigi Založbe Mladinska knjiga-
Njena pisateljska žilica se utrne, kadar se pač, priblisk pa pomeni, da Rajka hitro vzame pero in ga spremeni v pisano besedo. Včasih je rada prebirala pravljice, danes rada seže po kirminalnih romanih.
Njena nadaljnja življens-ka pot jo bo vodila na velenjsko gimnazijo. Veselijo novinarstvo, v zadnjem času pa je odkrila, da je tudi o nagnjenju do gledališča vredno premisliti. Vsekakor bo tudi v prihodnje rada pisala tisto, kar bo "naneslo", česar se bo spomnila in nedogled prijateljevala s knjigo. Da bi ji le še večkrat uspelo dokazati kako velik literarni as je, ji želimo.
■(tp)
GASPARIJEVE RAZGLEDNICE PRIPOVEDUJEJO
Blagoslovljeni ogenj
V starih časih na veliko soboto zjutraj ni bilo treba klicati fantičev naj vstanejo. Kar brž so bili pokonci in še v jutranjem mraku prihiteli z vseh strani proti farni cerkvi. V roki so vrteli gobo, ki so jo zataknili na konec žice. Z raznašanjem velikonočnega ognja jim je marsikak ovčič priletel v žep.
Marsikje se je še danes ohranilo raznašanje velikonočnega ognja. Gospodinje počakajo, da fantiči prinesejo ogenj in imajo zanj že razsekano gobo. Košček tako prižgane gobe vržejo v peč, ostalo pa na polje. Ibdi očetje si na veliko soboto šele z blagoslovljenim ognjem prižgejo pipe.
Pirhe barvajo
Jajce je v krščanstvu postalo simbol Kristusovega vstajenja in ga srečujemo med velikonočnimi jedili vseh narodov s
krščanskim izročilom.
Pirhe so barvali včasih samo z naravnimi barvami: rdečo je dala zavrelica pražiljke, rumeno žafran in češminove korenine, črno jelševo in hrastovo lubje, temnorjavo pa čebulni listi. Pobarvano in okrašeno jajce namažejo še s slaninio, da se lepo sveti. Velikonočna jajca iz Bele Krajine - pisanice in iz Prekmurja - remenke spadajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Tam še danes živijo taki, ki se ukvarjajo s krašenjem velikonočnih jajc. Pričujoča Gasparijeva slika Pirhe barvajo je ena najlepših voščilnic v moji zbirki. Povsod kjer sem razstavljal, zlasti v Ameriki, je prav ta voščilnica vzbujala največ zanimanja. Poglejte
samo notranjost te skromne kuhinje in srečne obraze domačih otrok, ki tako zvedavo in hvaležno pogledujejo zdaj pirhe zdaj svojo mater, ki daje temu skromnemu prostoru top-ino in tisto domačnost, ki ostaja za vse življenje.
Pokanje
Prvotni smisel pokanja in trušča je bil odganjanje zlih duhov. Danes pa pokanje ob veliki noči pomeni predvsem potres ob
Kristusovi smrti. Ta starodavna navada je zunanji izraz fantovskega prazničnega veselja.
Zlasti na Štajerskem in Gorenjskem je navada, da fantje in tudi drugi moški ob veliki noči streljajo, da se zemlja trese. Ponavadi streljanje prične takoj, ko se vnovič oglasijo zvonovi. Včasih so že na veliko soboto dopoldne odvezali zvonove, popoldne pa so s streljanjem naznanjali blagoslavljanje velikonočnih jedil. Sedaj pa začno pokati šele ob večernih obredih velike sobote in z oznanjanjem vesele velikonočne alelu-je vabijo k slovesni vstajenski procesiji. Streljajo običajno s karbidom ali pa z možnarji, kar pa je lahko precej nevarno.
■ Marjan Marinšek
V avli osnovne šole bratov Letonjev v Šmartnem ob Paki se je na novinarski konferenci (minuli torek) trlo "radovednežev", ki so hoteli iz prve roke izvedeti čim več o novem
časopisu Občasnik.
Gre za novo šolsko glasilo, novinarsko zasnovano, ima obliko revije in, kot smo izvedeli, nikakor ne gre za nadaljevanje ali zamenjavo dolgoletnega šolskega glasila Utrinki (po daljšem odmoru naj bi to svoje ustrezno mesto na šoli spet "našlo"). Slednji je izziv za literate in raziskovalce, v Občasniku pa je za zdaj za te namene rezerviranih le nekaj strani. Večji del časopisa bo namenjen novinarskim zapisom o življenju in ljudeh na šoli ter v občini, mladi novinarji pa skupaj z mentorico in odgovorno urednico Slavico Pečnik niso pozabili na spros-
Človek, kije nezmotljiv, običajno nič ne dela. Ker pa so na šoli zmotljivi, so izdali Občasnik. Na pot so ga pospremili z dobro obiskano novinarsko konferenco
titev in zabavo svojih bralcev, na šport, glasbo in še kaj. Pričakujejo, da bodo radi segli po njem bralci, stari od 7 do 70 let. Zelo veseli bodo, so poudarili na novinarski konferenci, če jim bodo vsebino pomagali oblikovati tudi bralci. Njim so namenili rubriko pisma bralcev, pa zaupno vprašanje -zaupen odgovor, Ko sem še jaz v šolo hodil ...
Gradiva se je (ne glede na lansko predizdajo na dan sv. Martina) nabralo toliko, da so izdali prvo in drugo številko Občasnika. Denar zanj so v glavnem poiskali pri pokroviteljih, med katerimi je tudi občina Šmartno ob Paki. Veliko lepih misli in zanimivega branja so mladi nov-
inarji strnili na 57 straneh, glasilo pa je izšlo v nakladi 500 izvodov. Še sveže tiskane so na novinarski konferenci podarili tistim, ki so omogočili izdajo in sodelovali pri pripravi prispevkov.
Vsi, ki so se zvrstili na odru, na katerem so se priklonili tudi sodelujoči v kulturnem programu ter mladi novinarji, so čestitali "ekipi" Občasnika za ta dosežek. Priznali so jim, da je bilo vanj vloženega ogromno truda, dela, volje, nenazadnje tudi denarja. Veselje nad rojstvom glasila je izrazila tudi Slavica Pečnik, ki pa dneva izdaje naslednje številke Občasnika ni upala napovedati. "Naslovu primerno bo izhajal, njegova življenjska doba pa bo odvisna od višje sile, denarja, tehničnih možnosti, pa tudi od zagnanosti ustvarjalcev."
Revija Občasnik bo šolo bratov Letonjev Šmartno ob Paki predstavila širši javnosti na sejmu Vse za otroka v Celju.
		
4. aprila 1996	VRTILJAK	NAŠ VAS 11
krajevna skupnost Lokovlca
komiinalne zadeve ostajajo nam
Krajani krajevne skupnosti Lokovica, še bolj pa člani bivšega sveta KS, po novem krajevne službe, ugotavljajo, da jim nova lokalna samouprava ni najbolj naklonjena. Občutek namreč imajo, da se skoraj tako, kot se država obnaša do občin, občina Šoštanj obnaša do njih. Že res, da jim je lani priskrbela denar za ogrevanje doma krajanov in zimsko službo, komunalne zadeve, ki so še bolj pereče, pa ostajajo njim.
"V začetku lanskega leta," pravi Leopold Kušar, predsednik krajevne službe Lokovica, "smo bili v naši KS zelo produktivni, saj smo denar, ki so ga za naše potrebe prispevale šoštanjske termoelektrarne leta 1994, prenesli v lansko leto in tako brez pomoči občine asfaltirali približno 6000 m2 manjših krajevnih odcepov in dvorišč. Poleg referendumskih sredstev, udarniškega dela so k tem posodobitvam prispevali krajani še iz lastnega žepa. Med letom so aktivnosti nekoliko zamrle. Kljub temu nam je uspelo
z referendumskim tolarjem in redno dotacijo še po "starem sistemu" posodobiti cesto proti Čretniku. Na ostale krajevne ceste pa smo navozili približno 3000 m3 gramoza. To pa je bilo tudi
vse.
. ~s i
M /: V h t. ■ i
Že nekaj let namenjajo pozornost posodobitvam cest. Vse kaže, da se temu ne bodo mogli Izogniti tudi v prihodnje.
Ob povedanem so si krajani prizadevali rešiti še odprto vprašanje glede priključitve gospodinjstev na vodovodno omrežje Lokovica - Pušnik (problem je nastal, ker projektant - po besedah sogovornika - ni dal soglasja). Kljub temu da so v občinskem proračunu bila predvidena sredstva za posodobitev lokalne ceste proti Škrubu, je ta še danes takšna kot leta 1994. Prav tako dva cestna odseka v dolžini 2 km. Povsem drugače pa je bilo (na srečo, poudarja sogovornik) v KS Lokovica družabno življenje. Družno z društvi (gasilci, člani DPM-a, RK in prosvetnega društva) v kraju so z raznimi prireditvami poskrbeli, daje bilo življenje krajanov nekoliko pestrejše. Pri pripravi letošnjega delovnega načrta na nedavni seji sredi prejšnjega tedna so člani krajevne službe na prednostno listo uvrstili neuresničene naloge iz minulega leta. Poleg že omenjenih posodobitev 2 km cest in lokalne v dolžini 800 m, naj bi v naslednjih 14 dneh dobili predračun za postavitev pretvornika, s katerim bi izboljšali TV-signal. Med nalogami ostaja zapisana tudi postavitev avtobusnega postajališča v Podkraju ter zahteva po ureditvi dokumentacije glede izgradnje plinovoda ali vročevoda. O tej zadevi je že pred časom razpravljal svet KS. "Dolga zima je naše ceste krepko načela. Kar precej so uničene in res ne vemo, kako bomo lahko obnovili "cvetoče" asfaltne površine." V občinsko komisijo, ki naj bi si zadeve na terenu ogledala, so predlagali 3 njihove krajane, ki naj bi hkrati opravili še kategorizacijo cest v KS. "Zelo moteče je dejstvo, da neverno, s kakšnimi sredstvi bomo razpolagali. Zato smo na predlog župana občine Šoštanj, da naj določimo ljudi za povezavo med društvi, mi menili, da se naj ta povezujejo direktno z občino. Imajo svoj žiro račun, KS pa nima statusa pravne osebe in torej tudi denarja za te namene ne," je povedal ob koncu pogovora Leopold Kušar.
■ (tp)
Krajevna skupnost Ravne
Občina ni' izpolnila vseh obljub!
Kadarkoli obiščemo krajevno skupnost Ravne nam predsednik krajevne službe (prej sveta KS) Viktor Potočnik vedno potoži o slabih cestah. Veliko makadamskih še imajo, potrebnega denarja za posodobitev sami ne zmorejo, lansko neurje pa jim je povzročilo še dodatne sive lase. Nekatere ceste so namreč danes tako poškodovane, da so skorajda neprevozne, krajani pa seveda nezadovoljni.
"Lani smo si prizadevali za kaj več, občina Šoštapj nam
je nekatere zadeve tudi obljubila, vendar pa ugotavljamo, da jih ni v celoti uresničila. Več kot 20 kilometrov krajevnih cest imamo, potrebno jih je redno vzdrževati, breme pa je za našo KS preveliko. Ne vemo pa tudi, s kakšno vsoto denarja bomo lahko gospodarili. Zato krajani zahtevajo sklic zbora krajanov, na katerem bi radi iz prve roke slišali, kaj od načrtovanega bomo lahko naredili, koliko denarja za to dobili in kaj je občina Šoštanj naredila v preteklem letu" je povedal Viktor Potočnik.
Na nedavnem obisku pri županu dr. Bogdanu Menihu
je izvedel, da bodo odgovore na zastavljena vprašanja dobili, ko bodo svetniki sprejeli letošnji občinski proračun.
Za letos v KS Ravne načrtujejo posodobitev lokalne ceste Rumel - Ravne v dolžini več kot 1300 m (od lanskega neurja je most na tukajšnji povezavi praktično nesposoben za prevoz težjega tovora. Krajani se sprašujejo, če bi morali imeti takšno srečo, da bi se podrl, da bi ga potem lahko hitreje uredili), asfaltiranje krajevnih cest
Podbregar - Podvinski most (odsek Avgust Hudournik -Trtičnik), Jožev mlin -Konovšek, Kaplanov mlin -Krištan do odcepa proti Osredniku, Plotnik - Jezernik, preplastitev ceste od Letana proti Apatu. Če p bo ostalo še kaj denarja, pa bi radi uredili tudi javno razsvetljavo v predelu spodnjih Raven (nekaj materiala so že kupili).
Viktor Potočnik pravi, da morajo biti optimisti in upajo, da bo občina Šoštanj našla za njihove težave več razumevanja kot ga je v preteklem letu.
■ (tp)
Živel št raj k!
Rekel bi, da sem že prekoračil tista leta, ki jim rečemo srednja. To vidim po tem, da zjutraj ne morem več dolgo spati. Zato vsta -jam zgodaj. Sicer pa, saj poznate upokojenski pozdrav: Nimam časa. Oni dan pa se bi mi to zgodnje vstajanje skoraj zaletelo. Bilo pa je takole.
Vstal sem in prižgal radio, da bi poslušal poročila ob 6. uri Rad sem na tekočem z novicami, da vsaj okolici in sebi dokažem, da živim s časom in ne kot kak zapečkar. Skratka, želel sem slišati poročila. Točno ob 6. uri se je oglasila naša znana napovedovalka s svojim žametnim glasom, ki mu pokajene cigarete dajejo ravno pravo "globino". S tragiko in usodnosti polnim glasom je dejala takole: "Spoštovani poslušalci, novinarji RTV Slovenije smo ob 24. uri pričeli stavko. Obveščali vas bomo le o najpomembnejših dogodkih."
Kdo ve, zakaj me je njeno naznanilo spomnilo na tistega, ko je pred davnimi leti umrl Tito in smo mislili, da se je ustavil svet. Presunilo me je, skoraj mi je zastalo srce, pa se je le odločilo in začelo biti skoraj 200 na minuto. Bil sem popolnoma iz sebe. Kaj sedaj? Kako bom preživel, če ne bom vedel, kaj se godi na Južnem morju, kaj na jezeru Titicaca, skrbelo me je, če ni v Rusiji spet iztekla nafta ali če ni v republiki Banananjam izbruhnila revolucija. Kako bom preživel dan brez vseh teh pretresljivih novic, ki imajo le to dobro lastnost, da se dogajajo drugje?
Ves zmešan sem stopil v spalnico, kjer je žena še spala v naročju sanj in viklerjev.
"Sama, hitro vstani, nekaj groznega se je zgodilo!"
"Kaj, kaj?" je spraševala še vsa zaspana, "ali kje gori ali je kdo umrl?"
"Vidiš, tega pa danes ne boš izvedela!"
Razložil sem ji zadevo z novicami, kijih ne bo. Strinjala sva se, da je stvar zelo resna. Medtem ko je pristavila kavo, se je t radia oglasila vremenska napoved, kar nama je prineslo vsaj malo tolažbe. Pretresena sva sedela pri kavi in razpravljala o hudobiji tistih, ki ne spoštujejo ničesar, še kolektivne pogodbe ne.
Saj ubogim novinarjem ne gre za višje plače, ampak samo za spoštovanje kolektivne pogodbe (jaz sicer ne vidim razlike, a saj mene tako nihče ne vpraša!).
Iz radia se je oglasila mila domača pesem. Potem je prišla na vrsto popevka, ki sem jo v mladosti brundal svoji ženi, ko sem jo še osvajal, pa sva se čisto raznežila, ker je že dolgo nisva slišala.
Vse dopoldne, pravzaprav ves dan so se vrstile nežne melodije in že pozabljene pesmi, da sem se bal, da jih bo zmanjkalo in bomo spet poslušali običajno drenje v angleščini.
Počasi mi je začelo postajati všeč, pa tudi ženi se je dopadlo. In opazila sva, pomislite, da ne pogrešava novic iz Tajvana, Sibirije in Južnega morja. Pravzaprav sva začela res uživati.
Tako je minil lep, miren dan. Zvečer sva kot običajno sedla k televizorju, da pogledava dnevnik, a glej ga zlomka, dnevnika tudi ni bilo! Prikazovali so slike, pravzaprav kratke filmske zapise pomembnih svetovnih dogodkov, ki so nosili slovenske naslove, nihče pa jih ni komentiral. Ob tem sem lahko sam lepo mimo povedal svoje mnenje in me ni žena kar naprej opominjala, naj bom tiho, ker ne sliši, kaj govorijo. Ne, lahko sem komentiral po svojem okusu, po svoje sem si lahko razlagal slike in se mi je dobro zdelo, da sem enkrat lahko mislil s svojo glavo in ne s tujo!
Zato pravim: naj dajo novinarjem plače, ali pravilneje, naj spoštujejo kolektivno pogodbo, samo naj novinarji še naprej štra-jkajo, mi gledalci in poslušalci pa "sam da mamo mir"!
■ Mali Lojzek
90 let Julijane Brusnjak
Februarja je visoko obletnico dopolnila Julijana Brusnjak iz Topolšice, zato sem se odločil, da jo obiščem, saj dočakati 90 let ni kar tako. Svojo domačijo ima visoko na Lomu nad Topolšico, kamor se v zimskem času težko pride. Zdaj živi pri sinu Franciju, ki je ostal na domačiji. Nedaleč stran živi še hčerka Milka in v Lokovici hčerka Vida. V družini je skupaj 7 vnukov in že devet pravnukov.
V Lomu na Topolšico je Bog gotovo mlatil s praznim "žaklom", saj ni vode, zemlja je tu zelo slaba, prav tako je s cestnimi povezavami. Včasih je bilo še slabše: vse, kar se je potrebovalo pri hiši, je bilo potrebno prinesti v košu. Sin Franc in hčerka Milka pripovedujeta, da so kot otroci živeli v večnem pomanjkanju. Mama je gospodinjila in za domače včasih kaj sešila, da so bili toplo in lepo oblečeni. Oče
je delal pri Gozdni in bil bolj malo doma. Včasih ga ni bilo po cel teden ali še več. Hidi med vojno so se težko preživljali. Oče je bil pri partizanih, na domačiji pa so se pogosto sprehajali Nemci in ponoči partizani. Ko so po končani vojni tod iskali Križarje, je bila mama odg-nana, ker pa niso nič našli, je bila iz celjskih zaporov kmalu izpuščena.
L. Ojsteršek
Frkanje levo in desno ...
Hiti
Ni vse dobro, kar je hitro. To velja tudi za promet po velenjskih ulicah in cestah.
(Ne)uradno
Pri nas - uradno - ni norih krav. A - neuradno - veliko znakov norih glav!
Podvajanje
Nekateri opozarjajo na neumnost, da bomo imeli na kratki razdalj i na Lopati in v Aiji vasi dva priključka na Sloveniko. Ampak je že tako, da se Celjani na pot proti Ljubljani nočejo priključevati skupaj z Velenjčani.
Farbanje
Pri nas se vse več ljudi ukvarja s slikarstvom. Še več, z raznoraznimi "farbanji". Ampak še zdaleč ne le za prvega aprila in veliko noč.
Ne verjamejo
Mnogi Velenjčani očitno sploh ne verjamejo policistom. H so jim vnaprej povedali, kdaj bo na njihovem območju poostren nadzor z ugotavljanjem vinjenosti. Pa so bih vseeno mnogi "presenečni", da so jih ujeli.
Na zdravje
Tbdi ob svetovnem dnevu voda so mnogi nazdravili s kozarci vina!
Počitek
V velenjskem premogovniku so sicer močno znižali število poškodb pri delu, pa vendar ugotavljajo, da je pri njih vse več ljudi v bolniški. Pa ne toliko zaradi različnih bolezni, bolj zaradi različnih zdravnikov.
Očitno
Pri nas so očitno najodločnejši borci za zeleno voznikr!
kupola komaj prepoznavna, saj je v senci zlate kupole Omarjeve mošeje. V tej znameniti cerkvi sta zajeti Kalvarija in božji grob.
Da je Kristusov grob ohranjen je zasluga sv. Helene, matere bizantinskega cesarja Konstantina, ki je leta 325 obiskala svete kraje in zgrožena ugotovila, da so Rimljani nad Kristusovim grobom postavili Afroditin tempelj, nad skalo, kjer je stal križ pa Veneri-
fiod v cerkev Božjega groba
no podobo. Perzijci so v 6. stoletju prvotno cerkev podrli, prav tako dobrih tristo let kasneje Arabci. Rotunda z grobom je ob vsakem podiranju ostala nedotaknjena. Sedanja podoba cerkve Božjega groba je iz časa križarjev, ki so leta 1099 osvojili Jeruzalem.
Naša procesija prispe do zadnjih postaj križevega pota, ki so v sami cerkvi. Arabcev, ki bi motili zbranost ni več. zato pa je
tembolj žalostno, da je cerkev razdeljena med šest razdeljenih krščanskih skupnosti. Na mestu, kjer je stal križ, je grško pravoslavni oltar. Tu je gneča največja. Skozi steklo lahko vidiš, da res stojiš na skali in celo odprtina, v katero so zapičili križ, je še ohranjena. Pred menoj je skupina japonskih romarjev, ki v vrsti čakajo, da bi poljubili mesto križanja.
Procesija že zdavnja ni več mogoča. Nepopisna gneča se vali od oltarja križanja (XII. postaja) do božjega groba. Ta je sestavljen iz dveh delov: iz vežice, kjer je na skali sedel angel in oznanjal vstajenje ter samega groba z nišo, na kateri je ležalo Kristusovo telo. Duhovnik grškega obreda mi odvzame nahrbtnik s fotografskimi potrebščinami, ] globoko se sklonim in stopim skozi ozko odprtino. V grob stopim istočasno z enim Italijanom, enim mormonom, dr. Pavlo Štrukelj iz Ljubljane in pohorskim mežnarjem Poldetom. Številne večne lučke visojo s stropa. Sama skala je pokrita z marmorjem. Škoda!. Rad bi jo videl. Nad skalo so tri podobe vstalega Kristusa in napis: »Vstal je, ni ga tukaj! Glejte kraj, kamor so ga bili položili!«
XIV. postaja. Naredil sem tisoč korakov. Križevega pota je konec. Sramežljivo se sliši tudi slovenska pesemo tem, kako je minil dan trpljenja in kako je prišel dan vstajenja. Aleluja! Saj res! Cerkev Božjega groba se imenuje tudi Cerkev vstajenja.
V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje so minuli petek odprli razstavo akademske kiparke AneMarije Šmajdek iz Ljubljane. Ob tej priložnosti so na zelenici med velenjsko knjižnico in kulturnim domom postavili tako imenovano "časovno trdnjavo".
To naj bi bil živi kip, pleten iz vrbovih šib, ki so v tem letnem času tako rodovitne, da se vsaka oko-renini. Kiparka je šibe za to skrbno tudi pripravila. Čez čas naj bi torej zraslo približno 2,5 m visoko "drevo", ki bi bilo nekaj posebnega in bi pričalo o tem, daje bilo to delo rok in ne samorodna zasa-. Šibe je namreč kiparka prepletla s sintetičnimi ki naj bi predstavjali usedlino časa. ta novost lahko bila v okolju mesta Ve-so se morali organizatorji posebej potruditi.
Na posnetku levo: Časovna trdnjava po uspeli zrušitvi do temeljev
Jasno je, da so prostor očistili. Malo manj jasno pa, da so morali za postavitev na ustreznem občinskem j organu priglasiti dela, plačati za to določen znesek, | tik pred otvoritvijo pa so dobili še opozorilo, daje njihova vloga nepopolna, ker so v dokumentaciji manjkali zemljiško-knjižni izpisek, mapna kopija v ustreznem merilu in soglasje lastnika zemljišča.
Ko so v ponedeljek delavci galerije KC Ivana Napotnika prišli v službo, so ugotovili, da jim vseh teh aktivnosti ne bo potrebno narediti. Na poseben način so za to poskrbeli nekateri občani, ki pač ne prenesejo novosti v svojem okolju. Namreč, kar j krepko so se potrudili, da so časovno trdnjavo izru-vali do temeljev. Komentar ni potreben!
(l)Tisoč korakov po križevem potu
Jeruzalem. Na veliki petek popoldne, bo izpred Pilatove palače do cerkve Božjega groba krenila procesija križevega pota, ki jo vodijo frančiškani. Toda križev pot po znameniti Ulici bolečin, se dogaja vsak petek, celo vsak dan in ob vsaki uri.
Pridružim se skupini slovenskih romarjev, ki se zbirajo na Litostrotosu, tlakovanem dvorišču nekdanje Pilatove palače. »Pilat je privedel Jezusa ven in sedel na sodni stol, na kraju, ki se imenuje Litostrotos,« piše e-vangelist Janez. Pred nami je skupina Italijanov, ki je že štartala in nosi križ, zadaj pa je skupina mormonov, ki si tudi izmenjava velik lesen križ in poje črnske duhovne pesmi. Pri II. postaji -Jezus vzame križ na svoje rame - obstanemo. Via dolorosa, ulica bolečine, je tu precej ozka, polna obokov nad cesto in brezobzirnih voznikov, ki se prerivajo mimo procesij križevega pota. Neki prodajalec harmonika razglednic se zaleti vame in mi seže v žep. Ustavim procesijo.
Na srečo sta denarnica in potni
list v drugem žepu.
III. postaja - Jezus pade prvič pod križem. Na tem mestu stoji kapelica. Malo naprej je mesto, kjer je Jezus srečal svojo mater -IV. postaja. Mozaik označuje mesto, kjer je stala Marija. Tu ulica zavije desno. Stopnice! Smo v središču muslimanskega bazarja. Prodajalci sedijo zunaj in nas neprizadeto gledajo in nam ponujajo svoje suvenirje. Italijani spredaj so počasni. Procesija ne more naprej. Nekdo ponuja zlatnino, nove cedeje in pomarančni sok. Prebijemo se do mesta, kjer je Simon iz Cirene pomagal nositi križ - V. postaja. Malo naprej je prodajalna spominčkov z imenom Veronika. Brez dvoma: VI. postaja - Veronika poda Jezusu potni prt. Še vedno smo sredi bazarja. Hvala bogu, vsaj zoprnih avtomobilov ni več. Mesto, kjer je Jezus padel drugič pod križem (VII. postaja) je pri nekdanjih mestnih vratih, ki so vodila izven obzidja. Malo naprej je vzidan kamen na mestu, kjer je Jezus srečal jeruzalemske žene (VIII. postaja). Neverjetno naključje! Tudi naša skupina tu blizu sreča
ekipo slovenske televizije z dr. Dragom Klemenčičem in dr. Jurijem Bizjakom na čelu. Molijo rožni venec, duhovnika pa pri vsaki postaji bereta iz evenge-lijev. Pritisk bazarja še ne popušča. Iz zvočnikov se oglasi počen glas mujezina, ki vabi k popoldanski molitvi. Veliko junaštva je potrebnega, da na zunaj pokažeš svojo pripadnost krščanstvu. Morda je prav tako. Tudi prvi križev pot ni bil veliko drugačen ...
Ustavimo se. Pot naprej je zazidana. Že v srednjem veku so spremenili tek ulice. Vrnemo se v središče bazarja, še enkrat prenesemo vsa zasmehovanja arabskih trgovcev in po drugi strani pridemo do mesta, kjer je IX. postaja - Jezus pade tretjič pod križem. Smo tik pred vstopom v cerkev Božjega groba, a vanjo ne moremo. Tam je samostan etiopskih koptov, ki katoliškim procesija ne dovoli prehoda. Moramo okoli ruse pravoslavne cerkve do vhoda.
Cerkev Božjega groba prepoznamo po veliki modri kupoli. Zvonikov ni! Na panoramskih razglednicah Jeruzalema je ta
Ubrano so zapeli tudi člani okteta Zavodnje (foto:L.O.)
V dvorani glasbene šole v Velenju sta bila minuli četrtek in petek dva koncerta. Na njih se je predstavilo 19 odraslih pevskih skupin oziroma je zapelo več kot 280 odraslih pevcev in pevk iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Po koncertu (v petek) so se zborovodji sešli na krajšem klepetu s profesorjem glasbe Nikolajem Žličarjem iz Velenja, kjer so ugotavljali, da je bila kakovostna raven tokratnih koncertov boljša od lanskega. Nekateri so pripravili tudi zelo zanimiv izbor pesmi, s katerimi so se predstavili. Klepet so sklenili z mislijo: če imamo v najboljši otroški, pa mladinski, zakaj ne bi imeli še najboljšega odraslega zbora 1	*(tp)
^	I
KRIŽEM KRAZEMI PO JUTROVEM d,
Si Marjan Marinšek
.................. ......
Dvorana glasbene šole Velenje
iiiiiiiittiiiiiiisiaiii
Peli so odrasli
zbori
Srebrno srečanje "abrahamovcev"
Srečanje z "abrahamom" je svojstven življens-ki dogodek. Pred 25 leti seje par Škalčanov "spomnilo", da ne bi bilo nič narobe, če bi pol stoletja življenja proslavili skupaj. Vabila so poslali vsem leta 1920 rojenim v tedanji fari Škale. Pa je bilo to prvo srečanje menda kar malce dolgočasno, saj nanj niso povabili žensk. Zato so ga ponovili, seveda z "abrahamovkami", in od tedaj je bilo vsako leto
veselo. Tudi na zadnjem konec prejšnjega tedna v domu v Vinski gori, saj so "abrahamovali" kar do zgodnjih jutranjih ur.
Zadnje leto so krog vabljenih od bivše škalsk fare razširili na Mestno občino Velenje, posebenj odbor pa ima največ težav s tem, kako najti tiste, 1 so se iz Velenja preselili kam drugam.
■ vos (foto: M.Tekauc)]
Slavljencl so prišli od vsepovsod, tudi Iz Nemčije
Komu je bila v napoto?
4. aprila 1996
ZA RAZVEDRILO
MIŠ ČAS 13
HOROSKOP
OVEN od 21. marca do 20. aprila
Nič vam ne bo stalo naproti pri dosegu vašega cilja, ki ste si ga zadali. Če bo treba, boste "pregazili" vse, tudi svoje najbližje, ker se vam bo zdelo, da ste že dolgo čakali. Vaših pet minut je prišlo. Vendar se morate zavedati, da je vse treba delati v pravi meri. Glejte, da ne bo hude krvi.
BIK od 21. aprila do 21. maja
Po bikovsko boste trmasti in hoteli z glavo skozi zid, a ne bo vam uspelo. Ko se boste zavedli, kaj ste storili, se boste umirili in pričeli taktno reševati probleme. V naslednjih dneh se vam obetajo spori in prepiri, a jih boste uporabili sebi v prid. Partner vas bo poslušal in razumel.
PVOJČKA od 22. maja do 21. junija
Hočete biti svobodni, a se vedno nekdo obesi na vas in noče spustiti priložnosti. Nekaj časa boste uvidevni in razumni, potem pa se boste zavzeli zase. Tako je prav, če vi ne boste mislili nase, nihče ne bo. Pazite pa, da vam je vaša dvojna osebnost spet ne bo iltigodla.
RAK od 22. junija do 22. julija
Prihajajo vaši dnevi: toplejši in obsijani s soncem. To v vas prebudi neslutene občutke, napolni vas energija, da kar žarite. Zato bo počutje odlično, tudi odnosi z najbližjimi, sodelavci in prijatelji bodo rodili mnogo sadov. Le nekaj vam bo stalo naproti: vaša sramežljivost.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Ponosni boste na svoje delo in dosežke, morda jih boste kar preveč hvalili. To pa ni najbolj lepo in še nasprotni učinek dosežete. Raje modro molčite, ne trosite besed naokoli. S partnerjem si privoščita izlet in poskušajta razumeti drug drugega. Pogovori in preživljanje časa drug z drugim lahko marsikaj izboljšajo.
PEVICA od 24. avgusta do 22. septembra
Nič več ne boste tavali v temi, veliko stvari vam bo postalo jasnih. Do poletja boste razčistili stare odnose s partnerjem. Pričakujete lahko spremembe, pa ne samo na ljubezenskem področju, tudi na ostalih. Delovne sposobnosti se vam bodo povečale in začeli boste gledati naprej.
TEHTNICA od 23. septembra do 23. oktobra
Enolično življenje živite, čeprav to ni po vašem okusu. Želite si sprememb in jih boste tudi dočakali, samo zaenkrat še ne. Vse ob svojem času. Postorite stvari, s katerimi ste že nekaj časa odlašali. Potrebujete dejavnost - hobi, da se boste ukvarjali še s čim drugim, ne samo z vsakdanjimi obveznostmi.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Veliko boste pričakovali, toda ne tudi dobili. Premislite, morda si vsega še ne zaslužite. Ali ste res dali, kar bi lahko? Presenetite svojega partnerja s kakšnim darilcem, četudi ni razloga za praznovanje. Oba potrebujeta kak dan samo zase. Zdravje vam bo še naprej dobro služilo.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Namerite svojo puščico, če ste še sami, zdaj je pravi čas. Planeti vam namreč narekujejo prijetno srečanje, ki vam lahko popolnoma spremeni življenje. Nekdo vas bo spomnil na staro zamero, ki ste jo vi že pozabili. Skušali jo boste razčistiti, toda oseba še ne bo pripravljena, da jo odrine iz glave.
KOZOROG od 22. deeembra do 20. januarja
Ljubezensko boste še kar iskali, tehtali, presojali in se nikakor ne boste mogli odločiti. Počakajte, vaše srce bo že vedelo, kdaj je prišla prava oseba. Ne zaletavajte se z glavo skozi zid, Če stvari niso take, kot bi morale biti. Počutje bo nekaj srednjega, malce gibanja vam ne bi škodilo.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Preveč ste vihravi in tudi zaletavi. Najprej preštejte do tri in šele nato reagirajte. Boste videli, obrestovali se vam bo. Čeprav bo v vas kar vrelo, se zadržite. Probleme je treba reševati taktno in diplomatsko, predvsem pa ne smete pri tem nekoga drugega potisniti v negativnost.
RIBI od 19. februarja do 20. marea
Vaši svojci in najbližji vam pomenijo zelo veliko in jih ne želite nikdar razočarati. Zato včasih kar preveč počnete stvari zaradi drugih in ne zaradi sebe. Zelo težko prenesete misel, da nekomu niste všeč in bi za nasprotno mnenje storili marsikaj. Ne skrbite, sčasoma boste spoznali, kaj je najvažnajše v vašem življenju.
ZELENJAVNO KOSILO
Narastek iz paradižnikov in lalc
Iz zelenjave se da pripraviti slastne in nasitne jedi, da o zdravju in malo katarzah sploh ne govorimo.
Narastek, ki vam ga predstavljamo, je prav tak. Pripravili ga boste hitro in brez posebnih težav, na osebo pa pride okrog 1240 kJ oziroma 495 kalorij.
2 rezini kruha za toastzrežemo na enake majhne kocke, kijih hrustljavo rjavo popečemo na žlici masla. Potem jih damo v nepregoren pekač. 500gšampinjonov očistimo, operetno in zrežemo na lističe. 2 čebuli in velik strok česna olupimo, drobno sesekljamo in na žlici masla steklasto popečemo. Pridamo šampinjone, sol in poper po okusu in vse skupaj med mešanjem 8 minut pražimo. Žlico sesekljanega peteršilja zamešamo v šampinjone in zmes porazdelimo po kruhovih kockah v pekaču. Pečico vnaprej segrejemo na 200 stopinj. 4 na trdo kuhana jajca olupimo in zrežemo na kolobarčke, kijih zložimo po šampinjonih. 4 velike paradižnike operemo, posušimo, narežemo na kolobarčke in jih v obliki venca razporedimo po jajčnih kolobarčkih. 1/81 kisle smetane zmešamo s 3 žlicami sveže naribanega ementalca in jo zlijemo po jajcih. Narastek potisnemo v pečico na srednjo rešetko in ga v 20 minutah zapečemo. Preden narastek ponudimo, potresemo paradižnikove kolobarčke z žlico sesekljanega peteršilja. K narastku se prilegata sveža zelena solata in francoski kruh.
Zdravilne rastline
M fU
O
Maska na obrazu ne služi le lepoti, večini žensk pomeni hkrati 'pomiritev in sprostitev. Ker jih takoj porabimo in zato njihova trajnost ne predstavlja problema, sijih lahko tudi sami
pw>mK. ZA ženske
Za osvežitev: na obraz nanesite navaden jogurt ali skuto, ki ste ji dodali nekaj kapljic limoninega soka. Pustite jo 15 do 20 minut, nato jo odstranite z mlačno vodo.
v
Čistilna maska: 2 žlici kvasa zmešajte z mlekom, smetano ali oljem, nanesite na obraz in vrat (za suho in utrujeno kožo). Če kvas zmešate samo z vodo in malo limoninega soka, je maska primerna za mastno in nečisto kožo. Ko se maska strdi, jo s konicami prstov malo odrgnite, nato pa posnemite z vlažno in toplo krpo za umivanje. Ta maska deluje kot blag peeling. Maska, ki napenja: stepite trd sneg iz beljaka in mu dodajte nekaj kapljic limoninega soka ali smetane, namažite kožo in odstranite čez 10 minut z mlačno vodo.
SPROSTITE SE
VsAko od NAslEdNjih dihAhih vaj l\hko naredite popoU |
INOMA MiRNO Tudi SEdE. Pm TEM VAM INi TREbA NiČESAR I
T I I I
"ZNATi", CElo pREMikATi SE VAM Ni TREbA. TukAj jE NEkAj
pREdloqov, vi pa se odločiTE za risteqa, ki vam je | NAjbolj VŠEČ.	I
1.	SpREhod po teIesu
SpREhodiTE se v Mislih po SVOJEM teIesu, ZACNiTE pa pRi pRSTih | na Noqi do vrIha qUvE. PREdsTAvljAjTE si, dA v vsak dEl teIesa dAh- | NETE. Pri TisrEM delu, kjER ZAČUTITE NAPETOST, se pOMudiTE maIo dljE. I
2.	OkRoqEl TREbušČEk
PoloŽiTE obE Roki NA TREbuk iN ZAshdljjTE, kAko SE MEd dillAN' J jEM dviqA iN SptlŠČA. TREbuŠNE MiŠiCE SpROSTiTE. Če VAM MEdTEM | RAMENA zdRSNEjO pREVEČ NApREJ, SE od ČASA do ČASA SpET MAlo | ZRAVNAJTE.
5. VoNj po CVETju
PoMisliTE NA svojo NAjljubŠO ROŽO iN si pREdsTAvljAjTE NJEN VONj. Ta VONj ob vdjbu qloboko poTEqNiTE vase.
4. DiliANjE ŠEST'TRi-ŠEST
VdihlMITE iN ŠTEjTE pOČASi do ŠEST. ZAdRŽiTE dih iN ŠTEjTE do TRi. IzdihNiTE iN ŠTEjTE pRi tem do 6. ZAdRŽiTE dih, ŠTEJTE do TRi. In I TAko NApREj.
5. UpihNiTE svečo
Kar NAjbolj poČAsi iN NAjdljE pihAjTE zrak skozi usta, kor dA j bi pREvidNO hoTEli upihNiTi qoREČo svečo. Vdih naj pRidE sam po | sebi. | I________________________I
Lapuh - Tussilago farfara L.
piše: Lapuh je znana Marjana zdravilna rastlina že Plajhner od najstarejših časov. Znana je še pod nekaterimi drugimi imeni, kot npr. arpinc, oslova stopinja, pod-bel, vinogradska kopačica itd.
Je trajnica, v zemlji ima močno koreniko ter podzemne pritlike. Zlato rumeni cvetovi nam po travnikih oznanjajo pomlad že ob koncu februarja oziroma marca. Meseca maja, ko je rastlina že odcvetela, zrastejo iz korenike pritlični listi, ki so pecljati, podkvasti, zgornja ploskev je zelena, bleščeča in usnjata, spodnja pa je pokrita z belimi dlačicami.
Iz mladih listov si lahko pripravimo juhe, solate ali zelenjavne prikuhe, saj vsebujejo mnogo vitamina C in provitamin A.
V zdravilne namene pa uporabljamo liste in cvetove posebej proti kašlju in boleznim dihalnih organov. Cvetove nabiramo od konca februarja do aprila, samo mlade liste pa od maja do junija. Cvetove in liste moramo hitro osušiti, sicer potemnijo in izgubijo zdravilno moč. Sušimo jih v senci ali pa v biosušilniku pri temperaturi do 40 stpinj C. Posušene shranimo v suhem, temnem in zračnem prostoru, v papirnatih ali platnenih vrečkah.
Lapuh je že od nekdaj znan kot izredno učinkovit pri odpravljanju sluzi, pri hripavosti, bronhitisu, bronhialni astmi, vnetju rebrne mrene, celo pri astmatičnih napadih.
Vendar se pri vsaki bolezni najprej posvetujemo s svojim zdravnikom. Za zimo si pripravimo čaj za izkašljevanje, in sicer iz enakih delov lapuhovih listov in cvetov, drobnocvetnega lučnika, pljučnika in suličastega trpotca. V četrt litra vode poparimo 2 čajni žlički zeliščne mešanice, pustimo pokrito 5 do 10 minut, da se izlužijo učinkovine, nato precedimo, malo lahko osladimo z medom in pijemo toplo po požirkih po tri skodelice dnevno, seveda dokler smo prehlajeni. Navadno pijemo čaj tri tedne, nato prekinemo za en teden, najboljša je mešanica iz vsaj treh zdravilnih rastlin.
Ljudsko zdravilstvo zelo ceni lapuh že od najstarejših zeliščaijev do Kneippa in tudi še danes, čeprav naj bi raziskovalci v zadnjem času odkrili, da vsebuje lapuh, pa tudi nekatere druge zdravilne rastline, majhne količine alkaloidov, ki bi bili za ljudi nevarni, seveda če bi jih uživali predolgo, npr. nekaj let nepretrgoma. Vendar je danes prav gotovo bolj nevarno vse večje onesnaževanje okolja s katranskimi snovmi in produkti izgorevanja organskih goriv, zato zdravilnih rastlin ne nabiramo ob cestah, v bližini tovarn, ampak na travnikih, ki niso gnojeni z umetnimi gnojili.	■
© © © dobro srednje slabo	DVGI	■t	■meta	Rak	Lev	Devica	Tehtnica	SkorpijBR	Strelec	Kozorog	Vodnar	Ribi
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
14 iMS ČAS	4, aprila 1
ČETRTEK, 4. APRILA
SLOVENIJA 1
10.15 Otroška oddaja 10.30 Batman, 2EV32 10.55 Po sledovih rib, 2/4 _ 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.10 Zasebno življenje rastlin, 6/6
16.00 Proetcontra 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Kate in Allie, 16/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.05 TV nocoj 19.05 Risanka
19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 15/16
20.35 Tednik
21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke
22.20 Napovednik 22.25 Nikar,oddaja o prometu 22.35 TV dnevnik 3 23.00 Poslovna borza 23.15 Na prostosti, 5/6
SLOVENIJA 2
. 10.25 Po Tuniziji 1 10.40 Srednje šolstvo [ 10.55 V žarišču
11.25 Zgodbe iz Amerike, 3/6 12.15 Hokej na ledu, kvalif. za 10: SLOVENIJA:ŠVICA 14.45 Kvadrofenija, angleški film
16.35 Norec v množici, 14/16 17.10 Vera, 1/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 Zlati petelin, 5/6 20.05 V žarišču 20.35 Dr. Flnlay, 3/7 21.25 Svetloba in senca 22.00 David Mamet, ang. dokum. oddaja
22.50 Nastanek modeme, 4/6
VTV
08.45 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, pon. 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 PON. NANIZANKE 12.05 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA 20.05 POD ZVEZNIM SVODOM, oddaja z artologinjo ROŽO KAČIC
21.05 SEZNAM ZA UBIJANJE, kriminalka
22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.55 Videostrani do 24.00
/ REGIONALNI STUDIO ^
Mila Mevbclja - kanal 52
■ ■ ■
PETEK, 5. APRILA
SLOVENIJA 1
09.30 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 3/52
09.45 Otroci širnega sveta, 24/26
10.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke
10.55 Mamie, amer. fllm
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Terra X, 3/10 15.15 Človekova glasba 15.45 Stilna oddaja: Horaciana 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Evangeličansko bogoslužje VELIKEGA PETKA, prenos Iz Murske Sobote 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 5/21 20.40 Podarim, dobim 20.50 Poglej in zadeni 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Jajca, norveški film
SLOVENIJA 2
11.45 Svetovni poslovni utrip 12.15 V žarišču 12.45 Znanost od blizu, 5/20 13.10 David Mamet, ang. dokum. oddaja
14.00 Nastanek modeme, 4/6 14.30 Urga, ruski fllm
16.25 Sorodne duše, 4/21 16.55 Po sledovih rib, 3/4 17.25 Tuja izobraževalna serija 18.00 Po Sloveniji 19.25 TOK, TOK 20.05 V žarišču 20.25 Angel Falls, 2/6 21.15 Rim: Križev pot, prenos 22.30 Studio city 23.30 Novice iz sveta razvedrila 23.55 Nor na reklame, 14/15
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon.
10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 SEZNAM ZA UBIJANJE, pon. filma 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 VELIKONOČNE PISANICE, dokumentarni zapis 20.25 ČETRTI REICH 1, film 21.50 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 6. APRILA
SLOVENIJA 1
08.10 Radovedni Taček 08.20 Kljukčeve dogodivščine, 13/25
08.35 Pod klobukom 09.20 Zgodbe iz školjke • 09.50 Učimo se tujih jezikov, francoščina 3/11 10.15 Na svidenje, Rdeča Kapica, kanadski film 11.50 Veliki dosežki slovenske kirurguje
12.20 Eistddfbd'95 - afriški zbori
13.00 Poročila 13.55 Terra X, 4/10 14.40 Tednik 15.30 Christy, 9/21 16.20 Tekmovalci, 3/5 17.00 TV dnevniki 17.10 Igrana serija 17.40 0 Velikonočnih simbolih 17.55 Alpe Jadran 18.25 Ozare 18.35 Hugo - tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Zgodbe Iz Amerike, 4/6
21.05 Božji grob, posebna velikonočna oddaja 22.00 Turistična oddaja 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Morilec v družini, amer. film
SLOVENIJA 2
10.30 Poglej in zadeni 12.00 Hotel kokosov oreh, amer. film
13.30 Znanost od blizu 13.55 Košarka NBA, posnetek
14.55 DP v nogometu; MURA:SCTOUMPIJA, prenos 16.55 Rnale slovenskega pokala v rokometu (M) 18.30 Karaoke 19.30 Na vrtu 20.05 Dežela senc, amer. film
22.15 Zlati petelin, 5/6 23.00 Sobotna noč
VTV
08.45 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 VELIKONOČNE PISANICE, pon.
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO KOGLEDU in
EPP
20.05 467.VTV MAGAZIN 20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM; gostje ŠALEŠKI FANTJE
21.35 SIRENE, 23. del 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00
NEDELJA, 7. APRILA
SLOVENIJA 1
08.25 Jekleni jezdeci, 2/8 08.50 ŽIVŽAV 09.55 Velikonočna maša, prenos
11.15 Izobraževalna oddaja 11.55 Rim: URBI ET ORBI, prenos papeževe velikonočne poslanice
12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv Igrica 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Smrt belega puščavni-ka, nemški film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Vera, 2/4 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Vrt naslad, španski fllm
SLOVENIJA 2
08.05 Angleška glasbena le-stvica
08.55 Videošpon 09.40 V vrtincu 10.25 TOKTOK 11.00 SPIN 11.40 Na vrtu 12.10 Lahkih nog naokrog 12.55 Motocilizem za VN Indonezije
13.55 Danska: finale EP v boksu
17.30 Celje: 2. tekma finala DP v košarki (Ž), prenos 19.00 DP v nogometu: BIO-START PUBLIKUM:RUDAR, reportaža iz Celja 19.30 Športni film 20.05 Izgubljene civilizacije 20.55 Večerni gost 21.55 Tiri skozi čas, 2/8 22.10 Peščeni grad, češka drama
23.30 Športni pregled 00.15 Springcup v jadranju, reportaža iz Izole
VTV
08.00 Testni signal	'
08.15 MINI 5, Otroška video lestvica
08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
09.40 466. VTV MAGAZIN, pon.
10.05 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.25 ŠPORTNI GOST: JUDO KLUB CELJE
10.45 IZBOR IZ ODDAJ DOBRO JUTRO, pon. 11.55 EPP
12.00 465. VTV MAGAZIN, pon.
12.30 BIOENERGETIK- ZA NEKATERE ZADNJE UPANJE, pon. pogovora v studiu 13.30 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: ŠALEŠKI FANTJE, pon.
15.00 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon.
16.00 NAJ SPOT, pon. 17.00 VELIKONOČNE PISANICE, pon.
17.30 ČETRTI REICH 1, pon. filma
19.00 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 19.30 HOROSKOP
PONEDELJEK, 8. APRILA
SLOVENIJA 1
10.05 Arabela se vrača, 5/26 10.35 Vilinček z lune, gledališka predstava 11.35 Španski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila
15.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 14.40 Za tv kamero 16.10 Nedeljska reportaža 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 TV oko, 5/13 17.50 O velikonočnih simbolih
18.00 Simpsonovi, 27/48 18.25 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Frasier, 20/22 20.35 Omizje
21.25 Letališče 21. stoletja, 1/3
22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Na prostosti, 6/6
23.50 Svet poroča
SLOVENIJA 2
10.45 Učimo se tujih jezikov: francoščina, 3/11 11.10 Turistična oddaja 11.30 Policisti s srcem, 22/26 12.00 Zlata kaseta, 2. del 12.15 Sobotna noč 14.15 Studio city 15.15 športni pregled 16.00 Frasier, 19/22 16.20 Muenchenčana v Hamburgu, 1/14
17.05 Božji grob, posebna velikonočna oddaja
18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan
20.45 Geneza, koprodukcij-
ski film
22.20 Brane Rončel izza odra
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 VABIMO KOGLEDU in EPP
09.35 467. VTV MAGAZIN, pon.
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKA
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO KOGLEDU in
EPP
20.05 NAJVEČJA BUTARA NA SVETU, dok. film 20.35 SKRIVNOST IN SVETOST KAMNA, dok. film 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: KONCERT IRENE GRAFENAUER
21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.15 Videostrani do 24.00
TOREK, 9. APRILA
SLOVENIJA 1
10.30 Japonske pravljice 11.05 Cyrando de Bergerac, 3/4
11.25 Na svidenje, Rdeča Kapica, kanad. film
13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.45 Izobraževalna oddaja 15.00 Peščeni grad, češka drama
16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine, 14/24
17.25 Jekleni jezdeci, 3/8 18.00 Kate In Allie, 17/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre, 5/19
20.40 Informativna oddaja 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Seaquest, 1/21
SLOVENIJA 2
11.00 Sedma steza 11.30 Osmi dan 12.00 Tekmovalci, 3/5 12.30 Alpe Jadran 13.00 Nedeljskih 60 14.00 Dva baleta Ulyssesa Dova
16.05 Analitična mehanika, 13/52
16.35 Brez žensk ne gre, 4/19
17.05 Dr. Finlay, 3/7 18.00 Po Sloveniji 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, 2/14 21.25 (ne)znani oder 22.15 Andrej Smole, znameniti Slovenec
VTV
08.45 Testni signal 09.30 NAJVEČJA BUTARA NA SVETU, pon.
10.00 SKRIVNOST IN SVETOST KAMNA, pon. 10.30 VABIMO KOGLEDU in EPP
10.35 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO KOGLEDU in
EPP
20.05 468. VTV MAGAZIN 20.30 AKTUALNO: SPET PO ŽELEZNICI OD DRAVOGRADA DO VELENJA? 21.00 ŠPORTNI TOREK 21.20 ŠPORTNI GOST; Tema: PIKADO
21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 Videostrani do 24.00
ES
SREDA, 10. APRILA
SLOVENIJA 1
10.45 Otroška oddaja 10.55 Skok med zvezde, 12/14 11.20 Roka ročka 12.10 Izgubljene civilizacije 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.15 Dlan v dlani 15.30 Informativna oddaja 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 IVdnevniki 17.10 Pod klobukom 18.00 Kate in Allie, 18/22 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Gospod Bean, 8/13 20.40 Črna lista, kanad. film 22.20 TV dnevnik 3 22.50 Sequest, 2/21 23.40 Zaljubljenca, 1/4
SLOVENIJA 2
12.30 V žarišču
13.00 V žarišču
13.30 (ne)znani oder
14.20 Andrej Smole, znameniti Slovenec
17.05 Angel Falls, 2/6
18.00 Po Sloveniji
18.45 Po Tuniziji, 2/3
19.15 V vrtincu
20.05 DP v košarki (M), zadnje kolo
21.40 DP v nogometu: HTTGO-RICA:PUBUKUM, posneteklO
VTV
08.45 Testni signal
09.00 DOBRO JUTRO
09.30 468. VTV MAGAZIN, pon.
09.55 VABIMO KOGLEDU in EPP
10.00 AKTUALNO, pon.; SPET PO ŽELEZNICI OD DRAVOGRADA DO VELENJA?
10.20 ŠPORTNI TOREK, pon.
10.40 ŠPORTNI GOST, pon.
12.00 Videostrani
19.00 REGIONALJME NOVICE
19.05 Otroški porgram: RISANKE
19.30 IV IZLOŽBA
20.00 VABIMO KOGLEDU in EPP
20.05 VIDEO TOP, gost: ADI SMOLAR
21.05 NANIZANKA
21.55 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00
Petek, S. aprila
1VS1 23.00
JAJCA, norveški fllm, 1995
Režija: Bent Hamer Igrajo: Sverre Hansen, Kjell Stromen, LeifAn-dree
Film Jajca predstavlja mini-malističen film v najboljšem pomenu besede. Njegov avtor, skratka scenarist in režiser, je leta 1956 rojeni Bent Hamer. Literaturo in film je študiral v Stockhol-mu, kasneje pa je posnel sedem kratkih filmov in dokumentarcev, sicer pa pre-
. >' .. ii f. r ■•: * t i , tx l o
dava. Leta 1994je s trenutno poslednjim kratkim filmom Aplavz osvojil nagrado Amanda za najboljši norveški kratki film leta. Njegov doigometražni prvenec pa je film Jajca, s katerim se je opazno udeležil canneske-ga festivala, istega leta, skratka 1995 pa so film predstavili tudi na londonskem filmskem festivalu.
Sobota, 6. aprila
TVS1 10.15
NA SVIDENJE, RDEČA KAPICA, kanad.fllm 1989
Režija: Marta Meszaros
Hi
. I S 6
Igrajo: Fanny Lauzier, Pa-mela Collyer, Teri Tordai
Fanny - Rdeča kapica - že od otroštva živi s svojo ma-terjo, meteorologinjo, v gozdu, njena babica pa živi na drugi strani gozda. Fanny babico redno obiskuje. Tokrat pa ne gro po običajni poti in tako na tej, novi poti, sreča najprej prijaznega volka, ki jo pripelje do čarobnega drevesa, rdečega drevesa, s katerega lahko trga cvetje le on...
1VS1 23.00
MORILEC V DRUŽINI, amer. fllm, 1983
Režija: Richard Totlefron
lijliiiiHiiu-iisiltiiiiiiinii
Igrajo: Robert Mitchum, James Spader, Lance Kervin
Robert Mitchum, s še enim jetnikom in s pomočjo treh sinov pobegne iz jetnišnice. Na begu ubijejo mlado družino, da bi sredi puščave prišli do avtomobila. Mladeniči pa niso prekaljeni morilci kot njihov oče...
Nedelja, 7. aprila
TVS1 15.20
SMRT BELEGA PUŠČAVNIKA, nemški fllm, 1986
Režija: Dieter Schlotter-beck
Iti!
Igrajo: Michael Lesch, VolkerSpahr, Irina Wan-ka
Je avtobiografski film v najboljšem pomenu besede. Predstavlja nam lik izjemnega francoskega plemiča Chadesa de Foucaulda, ki se je rodil leta 1858 in umrl tragične smrti star 58 let. Sin premožnih staršev, fant, kije vedel, kaj so čustva in kaj je ljubeze, lahkomišljeni oficir sredi užitkov in naslade polnih lokalov, je ob srečanju s katoliškim duhovnikom doživel spreobrnjenje, kakršna so dana le redkim...
TVS1 22.45
VRT NASLAD, španski film, 1970
Režija: Carios Saura
Igrajo: Jose Luis Lopez, Francisco Pierra, Luchy Soto
Za Sauro je zelo pomemben dom, dom kot hiša v kateri stanuješ. Tu je ta razkošna hiša postavljena v prav tako razkošen vrt - vrt naslade. Naslednja Laurina preoku-pacija je družina in odnosi znotraj nje. Prav taka je tudi nenavadna tema njegovega filma...
ponedeljek, 8. aprila
VTV 20.05
NAJVEČJA BUTARA NA SVETU
dokumentarni film
Mladi iz male vasice Zavrt) nad Dobrno so pred nekaj leti začeli spletati cvetnone-deljske butare, ki so vsako leto postajale večje in dalje - predlani je njihova butara merila 50, lani 57, letošnja pa je tolikšna, da še bo -tako vsaj upajo - vpisala med GUINNESSOVE svetovne rekorde.
4. aprila 1996	Z	BELA	Miipifirr hhisisfr	AS	I	iS 15
r~		i				
V čelnem trčenju ena oseba hudo poškodovana
V četrtek, 28. marca, seje ob 5.15 na magistralni cesti v Paki pri Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vozilih pa je nastalo za okoli 1.000.000 tolaijev gmotne škode.
25-letni Milan M. iz Ljubljane je vozil tovorni avtomobil znamke Peugeot Boxer iz smeri Velenja proti Slovenj Gradcu. Na ravnem delu ceste v Paki pri Velenju je pričel prehitevati pred seboj vozeči tovornjak. V blagem nepreglednem ovinku mu je v času prehitevanja nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 29-letni Mar-
jan H. iz Mislinje. Med vozili je prišlo kljub zaviranju do čelnega trčenja. Marjan H. je utrpel hudo telesno poškodbo. Odpeljan je bil z reševalnim vozilom v bolnico Slovenj Gradec.
Vlom v osebni avtomobil
V	noči na torek, 26. marca, je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Renault 19, ki je bil parkiran v Šaleku in iz notranjosti odtujil avtora-diokasetofon, s čimer je podjetje KIVI iz Slovenj Gradca oškodoval za 30.000 tolarjev.
Vlom v skladišče
V	noči na petek, 29. marca je neznanec vlomil v skladišče trgovine - marketa ENI v Šaleku. Iz trgovine je ukradel menj alni denar v višini 15.000 tolarjev, čeke LB d.d. Velenje v skupni vrednosti okoli 45.000 tolarjev, whisky in nekaj zavojev cigaret. Z dejanjem je lastnika trgovine Milkota K. oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.
Specialist za gradbene barake
Preko vikenda je nekdo vlomil v tri gradbene barake, postavljene na gradbišču glasbene šole v Velenju. Notranjost vseh treh barak je preiskal in odtujil udarno kladivo znamke Hilti, tip Torno 72, Shranjen v kovčku, večji vrtalni stroj znamke Iskra in več električnih podaljškov. Podjetje Vegrad iz Velenja je oškodovano za približno 250.000 tolarjev.
Vlomi v osebna vozila
V nedeljo, 31. marca, med 22. in 24. uro je neznani storilec na parkirnem prostoru gostišča "Zeleni gaj" v Podvinu pri Žalcu vlomil v osebni
avtomobil last Mateja P. iz Ljubečne. Iz notranjosti vozila je odtujil avtoradio Panasonic in dva zvočnika znamke Pioneer moči 150 W. Z vlomom je lastnik oškodovan za približno 90.000 tolarjev.
V	noči na nedeljo, 31. marca pa je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Jugo, ki je bil parkiran za stanovanjskim blokom v Polzeli št. 205. Iz vozila je odmontiral avtoradio znamke Blaupunkt in sončna očala ter lastnico Cvetko J. oškodoval za okoli 40.000 tolarjev.
Odpeljal tuj avto
V	soboto, 30. marca, med 20.30 in 20.40 je osumljeni Mirko S., star 28 let, iz Žalca zaradi neporavnanih dolgov, z dvorišča stanovanjske hiše v Kasazah, odpeljal osebni avto znamke Vol-ksvvagen Pasat in z dejanjem Daniela N. oškodoval za okoli 350.000 tolarjev. Policisti so vozilo in voznika kmalu izsledili.
AKCIJA "OČISTIMO SLOVENIJO"
OBVESTILO
Obveščamo vse občane Mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, da bo v času od 1.4. do 30.4. potekala akcija "Očistimo Slovenijo". V ta namen bo podjetje PUP Velenje organiziralo in postavilo kontejnerje za zbiranje nesnage po posameznih občinah oziroma krajevnih skupnostih po naslednjem razporedu:
-	Jerihova
-	Prisojna cesta
-	Karaka bar
-	Efenkova 40
16.	KS Podkraj - Kavče
-	pri Domu krajanov
-	pri Kuzmanu
-	Podkraj toplotna postaja
17.	KS Škale
-	križišče pod novo šolo
-	pri Miklavžinu
-	križišče pod Hrastovcem -Uranjek
-	stara šola pod pokopališčem
18.	KS Šentilj
-	Laze - pri Stvarnik
r sušilnica - Šentilj - Arnače
-	križišče Šentilj - Polzela
-	Jevšnik Drago, Laze
-	sušilnica Ložnica
Mestna občina Velenje		
	Postavitev Odvoz	
1. KS Konovo		
- Trubarjeva 8 - Zvonar	1.4.	3.4.
- Malgajeva 3 - Pečnik	1.4.	3.4.
- Selo - trgovina	1.4.	3.4.
- D. Kveder 24 - Povh	1.4.	3.4.
2. KS Pesje		
-pri telovadnici	2.4.	4.4.
- pri Vovku, Podgorje	2.4.	4.4.
3. KS Stara vas		
- park - nasproti Delopsta	2.4.	4.4.
- na vogalu KS (vrtnarija)	2. 4.	4.4.
4. KS Staro Velenje		
- Ljubljanska c. - pri Verdevu	2. 4.	4.4.
- Ljubljanska c. - park. prost.	2.4.	4. 4.
- Partizanska c. - pri TPP	2.4.	4.4.
- Žarova - zaklj. dela Vegrad	2.4.	4. 4.
5. KS Šalek		
- Šalek pri Cafu	4.4.	9.4.
- parkirni prostor - Šalek II	4.4.	9.4.
- Pod lipo - Šalek	4. 4.	-9.4.
- OŠ Šalek - park. prostor	4.4.	9.4.
6. KS Levi breg		
- Foitova 6-8	5. 4.	10. 4.
- Rudarska 2	5. 4.	10.4.
-Šaleška 19	5. 4.	10.4.
- Kraigherjeva 5 - vrtec	5. 4.	10.4.
- Jenkova 5 - pp	5.4.	10. 4.
- Prešernova 2-4-6	5. 4.	10.4.
7. KS Edvarda Kardelja		
- Kardeljev trg 5-9	9. 4.	11.4.
- Stantetova 30-32	9.4.	11.4.
- Stantetova 16	10.4.	12. 4.
- Kardeljev trg 10	10. 4.	12. 4.
8. KS Bevte		
• gasilski dom	10. 4.	12.4.
- križišče sp., zg. Bevče	10.4.	12.4.
KS Desni breg		
-Šercerjeva 14-16	12.4.	14.4.
- Kersnikova	12. 4.	14. 4.
-Šlandrova 12	12. 4.	14.4.
- glasbena šola	12. 4.	14.4.
- Rakova hosta	12.4.	14. 4.
- Šercerjeva 13	12. 4.	14.4.
10. KS Plešivec		
• vas Kapelica	16. 4.	18.4.
- Velenje - pri Tonetu	16. 4.	18. 4.
- Plešivec - pri Klančniku	16.4.	18. 4.
- Črna gora	16. 4.	18.4.
11. KS Clrkovce		
- šola Cirkovce	17.4.	19.4.
- na začetku naselja Cirkovce	17. 4.	19. 4.
- na križišču pri križu/trgov.	17. 4.	19.4.
12. KS Gorica		
- cesta Koželjskega 5-7	18. 4.	22.4.
- Goriška cesta 43 - preventiva	18.4.	22.4.
-Goriška 65	18. 4.	22. 4.
- Cesta III	18. 4.	22. 4.
- Lipa - pri TPP	18. 4.	22. 4.
- pri vrtcu	18.4.	22. 4.
13. KS Vinska gora		
- pri Obircu	19.4.	23/4.
- pri Strahovniku	19. 4.	23.4.
- pri Mastnarju	19. 4.	23. 4.
- pri Bognerju	19. 4.	23. 4.
- pri Krofliču	19. 4.	23.4.
14. KS Paka		
- pri Ažmanu - Kozjak	22. 4.	24.4.
• pri Peklejeku	22. 4.	24.4.
- pri Pečkotu cesta Loke-Jurk	22. 4.	24.4.
- odcep ceste Loke-Jurk	22. 4.	24.4.
15. KS Šmartno		
- pred cerkvijo	23.4.	25.4.
23.4.	25.4.
23. 4.	25.4.
23.4.	25.4.
23. 4.	25.4.
24. 4.	26. 4.
24.4.	26. 4.
24. 4.	26.4.
24. 4.	26:4.
24.4.	26. 4.
24. 4.	26. 4.
24.4.	26.4.
25.4.	29. 4.
25.4.	29. 4.
25.4.	29. 4.
25. 4.	29. 4.
25. 4.	29.4.
Občina Šoštanj
1.	KS Šoštanj
-	Avtobusna postaja Metleče
-	Šlandrova c. - Cesta talcev
-	Cankarjeva - otroško igrišče
-	Aškerčeva - pri TPP
-	Tekavčeva
2.	KS Lokovica
-	pri zadružnem domu
-	pri Kompreju
-	pri Droju
-	pri Glavniku
3.	KS Zavodnje
-	pri Anželaku
-	pri Brglezu
-	pri Kopinu
4.	KS Topolšica
-	Lajše pri Janezu
-	Volk - avtoličarstvo
-	Lom - križišče pri Brglezu
-	Uprava Topolšica levo - park. prost.
-	novo naselje (pri Menihu)
-	pri Zagerju (križišče s severno obvoznico)
-	pri garažah v Topolšici
5.	KS Skorno Florjan
-	Pohrasnik - pri TPP
r Skorno - pri rezervoarju
-	Florjan - gostišče Stropnik
-	Zalesnik - pred žel. nadvozom
6.	KS Gaberke
-	stari gasilski dom
-	Brodnikov kozolec
-	Velunja - Vacovnik
7.	KS Ravne
-	4 obstoječi kesoni
8.	KS Bele vode
-1 obstoječi keson
Občina Šmartno ob Pakj
1.KS	Gorenje
-	Skorno - pod Ramšakom, Poprask
-	Tajna - nad spodnjim Hribernikom . - Paška vas pri gasil, domu
-	obstoječi keson pri pokopališču
2.	KS Šmartno ob Paki
-	Rečica ob Paki - pri sušilnici
-	Šmartno ob Paki - bloki
-	Rečica ob Paki - gmajna
-	Šmartno ob Paki - Vino Šmartno
Postavitev Odvoz	
3.4.	5. 4.
3. 4.	5. 4.
3.4.	5.4.
3.4.	5.4.
3.4.	5.4.
4.4.	9.4.
4.4.	9. 4.
4.4.	9.4.
4.4.	9. 4.
4.4.	9. 4.
4.4.	9. 4.
4.4.	9. 4.
15.4.	17. 4.
15. 4.	17. 4.
15.4.	17. 4.
15.4.	17.4.
15.4.	17.4.
15. 4.	17.4.
15.4.	17.4.
16. 4.	18.4.
16. 4.	18. 4.
26.4.	30.4.
26. 4.	30.4.
17. 4.	19. 4.
17. 4.	19.4.
17.4.	19.4.
26.4.	30.4.
26.4.	30. 4.
Postavitev Odvoz
9.4. 9.4. 9.4. 9.4.
11.4. 11.4. 11.4. 11.4.
11.4. 11.4. 11.4. 11.4.
15. 4. 15.4. 15. 4. 15.4.
Pretrgali kanal, zasegli pet metalcev raket
Celjski kriminalisti oddelka za zatiranje organiziranega kriminala so odkrili trojko, ki se je ukvarjala s preprodajo orodja. Ne pištol ali pušk, ampak ročnih raketnih sistemov. Ob aretaciji 25-letnega Dimitrija H. in 27-letnega Antona M., oba sta iz Zidanega Mosta, ter 23-letnega Vladimirja A iz Šmarja pri Jelšah, so zasegli pet ročnih raketometalcev s 64-milime-trskimi raketami.
Kriminalisti so se, potem ko so zvedeli, da se na našem območju "ponuja" več orožja, med drugim tudi metalci raket, temeljito pripravili na akcijo, da
bi mrežo razbili. Pri tem so tvorno sodelovali z okrožnim državnim tožilcem, pri delu pa so se posluževali tudi zakonsko dovoljenih posebnih metod in sredstev. Težko orožje, ki so ga zasegli, najverjetneje izvira iz območja Hrvaške, namenjeno pa naj bi bilo v Italijo. Na UNZ Celje so nam na novinarski konferenci povedali, da pri nas za take vrste orožja ni velikega zanimanja, zato je tudi cena dokaj nizka. Le 800 nemških mark za en tak ročni raketni sistem. To pa je toliko, kolikor na črnem trgu velja pištola.
Tudi ta primer kaže, da je na
našem območju vse več preprodaje orožja. Lani so na območju UNZ Celje obravnavali ker 21 tovrstnih kaznivih dejanj (kazniva je že vsaka posest orožja), leto poprej le tri. Pisana je tudi zbirka orožja in eksploziva, ki so ga policisti zasegli. Odvzeli so namreč kar 42 kilogramov eksploziva TNT, 9 ročnih bomb, več kot 250 pištol in pušk (šest pušk je bilo avtomatskih) ter še nekatere druge stvari. Večina tega orožja in eksploziva izhaja iz sosednjega vojnega območja.
■ (k)
Tedenske cvetke
V torek prejšnji teden, tam nekje okoli polnoči, je prišel na policijsko postajo prijavit izgubljeno ženo eden od Velenjčanov. Ne bomo ga izdali, nima smisla, to se lahko zgodi vsakemu. Skratka, povedal je, da (močno) pogreša ženo. Ker pa je nekomu dolžan nekaj malega denarja v nemških markah se boji, da mu jo je tip ugrabil. Pa ni bilo nič ne z ugrabitvijo ne z izginutjem. Kakšno uro po prijavi se je žena vrnila domov. Sama od sebe.
NOVO - NOVO - NOVO
■	NAJNOVEJŠI IGRALNI AVTOMATI
•	NAJBOLJŠI PROGRAMI Z 90 % IZPLAČILOM
•	PRIJETEN AMBIENT
SREČO LAHKO PREIZKUSITE TUDI NA:
-	MAGICH CARDU
■	BONUSU 5X5
-	SADJU
-	JOLY CARDU
DEL ČAS.: OD PETKA - S0D0TE: OD 8. DO 23. ODE, 08 NEDELJAH OD 15. DO 23. UDE
VLJUDNO VABLJENI !
Bolj proti večeru je bilo, tudi prejšnji torek, ko je E.P. v lokalu Zum udaril natakrico, ker je mislil, da je račun previsok in da ga bo z udarcem zmanjšal. Zdaj pa ima, ko bo treba še doplačati. Pri sodniku za prekrške.
Ne bi pa si mogel pri plačilu pomagati z bankovcem za 200 nemških mark, tistim, ki gaje nekdo hotel vnovčiti na banki na Tomšičevi. Niso ga menjali, ker je bil ponarejen.
Eni im^jo pa, zdqj na pomlad, nove metoda učenja. Če ne znaš pokličeš na pomoč starše. Ne zato, da te naučijo in ti pomagajo, ampak zato, da napišejo grozilno pismo. Eno takšnih je prejela učiteljica s Pintarja. Otrok mora v višji razred, pa pika! je odločen oče. Spuščajo pa učitelji, ne?
Čisto drugačne probleme z otrokom je imel oče, ki mu je sin v petek odpeljal avto in ga nekje poškodoval. Kje, očetu ni hotel povedati, zato se je oče obrnil na policiste. Ti pa so vedeli, kje morajo pri starostni skupini v katero sodi očetov sin, najprej pogledati -kTropici,vendar.
Kakšne poškodbe je v sosedskem prepričevanju v soboto dobil stanovalec na Šaleški policiji ni znano, ker odkar zdravniki stavkajo, tudi taki podatki niso dosegljivi. So pa že morale biti kar hude, da so ga v bolnišnici sprejeli. Tja se ni peljal z rešilcem, pač si je ali pa so mu poklicali kar Pepija. Morda ga je klical kar S A., ki dela take poškodbe.
C.B. pa je zadnjega marca popoldne prišla na postajo in policistom zaupala grdo stvar: dopoldne jo je v Cirkovcah pretepel Stanko. O tem zakaj policija molči, ali pa ne ve.
Štirje mladci pa so v soboto v Pizzeriji na Starem trgu v Velenju lepo v miru konzumirali piz-ze. Dobro so se najedli in tudi žeje niso trpeli, saj je bil čas, ko z užitkom rečeš še. Ko je bilo tre-► ba plačati, jih je pa zmanjkalo.
SMŠČAS
Rudar: Mag Korotan 1:0
iimiiiiiiiiiiiiiii
Nova lekcija Korošcev
Razočarani so ljubitelji no- ske in prejšnje rane proti ekipi

gometa v nedeljo, v 24. prvenstvenem krogu* zapuščali Rudarjevo igrišče. Nobenemu ni bilo za pogovor, tudi vodstvo kluba se je menda kar hitro razpršilo vsak na svojo stran, saj ne prvi ne drugi niso pričakovali, da bodo zeleno-črni doživeli novo lekcijo s Korošci. Vsi pa so bili enotni: Rudar nima igre.
Po (ne)pričakovani zmagi teden dni pred tem proti tedaj zelo slabemu Maribor Braniku so nekateri verjeli, daje vendarle konec Rudaijeve krize, daje sedaj končno nastopil trenutek, ko bodo vrnili Prevaljčanom za dva jesenska poraza. A so se ušteli. Z novim porazom so uspeh v Mariboru izničili.
Gostje so bili v velii psihološki prednosti. Vedeli so, da jim po dveh jesenskih uspehih morebitnega poraza ne bi nihče zameril. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da ta njihova samozavest ni le od jeseni, ampak že od lanske tekmovalne sezone, ko so istemu nasprotniku od možnih štirih točk (tedaj je zmaga veljala še dve točki) vzeli kar tri. V drugačnem položaju pa so bili domači. Gledalci so od njihov terjali zmago, da bi tako vsaj malo zacelili jesen-
Sama Vidoviča. Toda prav gostujoči kapetan je "izzval" še pred koncem tekme besede enega izmed jeznih navijačev z zeleno kapo, ki je dejal:
"Prej se bo Pako obrnila proti Hudi luknji, kot pa mi danes dočakali zmago." Gostujoči kapetan, je dosegel v 52. minuti edini zadetek srečanja, vreden ne le treh točk, ampak še kaj več.
Resda si z novim porazom Velenjčani glede na mesto niso poslabšali položaja na prvenstveni lestvic, toda po točkah pa za tre-tjeuvrščeno SCT Olimpijo (41), ki je vse bliže vodilni HIT Gorici (47) , po nedeljskem 24. krogu zaostajajo že za osem točk. Toda, če krize kronične neučinkovitosti ne bodo tako ali drugače kmalu odpravili, se zna zgoditi, da bodo tudi po lestvici začeli drseti navzdol. Časa za pravo injekcijo pa je vendarle še dovolj.
Naslednja dva prvenstvena kroga bosta zunaj običajnih datumov. V soboto bodo rudarji gostovali v Celju, v sredo pa na svojem igrišču gostili Muro.
Novi poraz z Mag Korotan-om so doživeli: Dabanovič, Ba-lagič, Oblak (Mujanovič), Pran-jič, Silo, Ratkovič, Žilnik, Dema, Cvikl, Pavlovič (Javornik, Dol-er), Ekmečič	UvQS
ERA Šmartno - Drava 1:1 (1:1)
umiti
iiiiiiiiiiiii
S točko še niso izplavali
Šmarški nogometaši v nedeljskem prvenstvenem krogu na svojem igrišču niso uspeli osvojiti vseh treh točk vtekmi s sosedom na lestvici in so še vedno v nevarnem območju. Srečanje so pričeli zelo zavzeto in že v 2. minuti pov-edli. Kern je sprejel žogo na sredini igrišča, stekel proti gostujočim vratom in s kakšnih 25 metrov neubranljivo zadel levi zgornji kot
Po hitrem vodstvu domačih so pobudo prevzeli gostje, te premoči pa na srečo niso vnov-čili, saj je domača obramba u-spešno zaustavljala njihove napade, ob tem pa so Šmarčani igrali slabo na sredini igrišča. Dve lepi priliki so imeli gostje v 30. in 36. minuti, izenačili pa so tik pred koncem polčasa. Po prostem strelu se je v gneči pred domačim vratarjem najbolje znašel gostujoči napadalec, kije žogo potisnil v mrežo. Ob izenačenju je sodnik zaradi ugo-
Vugrinec namesto Prašnikarja
Nedeljski poraz z Mag Korotanom je bil bolj boleč kot je zgledalo sprva. Čeprav v Rudarju sicer ne zagovarjajo prakse "šok terapij" , so se vseeno odločili za menjavo trenerja, četrto v približno osmih preteklih letih.
Upravni odbor kluba je v ponedeljek kljub prvemu aprilu zelo resno razpravljal o slabih igrah prve ekipe v spomladanskem delu in o novem neuspehu s Korošci, in ukrepal. Z dosedanjim treneijem Bojanom Prašnikaijem so, kot nam je v torek povedal predsednik kluba Janko Lukner, prekinili sodelovanje. "Za to smo se odločili predvsem zaradi slabih iger na domačem igrišču, saj smo v zadnjih osmih tekmah od možnih 24 točk osvojili samo pet. To je vplivalo tudi na manjši obisk tekem. Od gledalcev pa smo zelo odvisni, saj tudi od prodaje vstopnic pričakujemo pomemeben prihodek," je pojasnil Janko Lukner.
V soboto v Celju in v sredo doma proti Muri bo ekipo vodil Josip Vugrinec, ki je uspešno vodil moštvo tudi pred dvema letoma, ko je vstopil namesto tedaj odstavljenega Boruta Jar-ca (tudi zanj so bili usodni Prevaljčani), in se medtem tudi teoretično usposobil, saj je opravil šolo za višjega trenerja. Po sredi bo vrejetno že znano, ali bo Vugrinec kratkoročna ali dolgoročna rešitev. Pričakovati pa je še kakšen ukrep v strokovnem vodstvu in tudi med igralci.
■ vos
valjanja izključil šmarskega napadalca Kema.
Številčno oslabljeni gostitelji so v drugem polčasu nevarneje napadali in imeli več od igre. Lepi priložnosti sta zapravila Žlak v 65. in Purg v 69. minuti, gostje pa s taktiko nasprotnih napadov tudi niso bili uspešni. Škoda je, da v domači vrsti ob premoči ni bilo igralca, ki bi znal doseči vsaj še en zadetek. Tekmo naslednjega kroga bodo Šmarčani z zadnjim Zagorjem v gosteh odigrali že v soboto.
Franc Oblak, trener ERE Šmartno: "Vedeli smo, da je Drava nevarno moštvo, toda nismo imeli igralca, ki bi znal doseči zadetek, pa tudi v sami igri je bilo preveč nediscipline."
ERA ŠMARTNO: Kališek, Polovšak, Jurčec, Irman, Omer-agič (štefančič), Grobelšek, Faj-diga, Kem, Žlak (Mašič), Puck-meister (Hodžar), Purg.
UJanko Gorlčnlk
Branik - Vegrad 24:24 (10:9)
V zadnjih minutah do točke
V prvi ženski rokometni ligi sta do konca rednega dela prvenstva le še dva kroga. Velenjske rokometašice bodo razigravan-je skoraj zanesljivo začele z drugega mesta, saj bodo v preostalih dveh krogih obakrat gostiteljice, najprej igralk iz Polja, nato pa Robit Olimpije.
Razigravanje v ženski ligi se bo precej razlikovalo od moške. Prve štiri ekipe bodo med sabo odigrale po dve tekmi. Pr-vouvrščena bo v končnico prinesla tri točke, druga dve in tretja eno. Prvi krog razigravanja bo na sporedu 4. maja.
Igralke Vegrada so tekmo 18. kroga v Mariboru z Branikom odigrale že sredi prejšnjega tedna. Začele so dobro, saj so v prvih minutah nekajkrat povedle, enkrat tudi z dvema zadetkoma, ob odmoru pa so imele gostiteljice zadetek prednosti. Precejšen del nadaljevanja so bile domače boljše, saj so kar dvakrat povedle s štirimi zadetki (14:10, 17:13), toda bolj ko seje srečanje bližalo koncu, bolj so bile Velenjčanke nevarne, vztrajno so lovile domače in na koncu izničile njihovo prednost.	*
VEGRAD: Lakič, Brelih, Semerdjijeva 6, Draganovič, Bižiene 6 (2), Rodič, Oder 2, Krajnc, Stevanovič 2, Ibralič 1, Vujovič 7 (1), Gradnik.	■ vos
Na državnem članskem prvenstvu v Škofji Loki je dobro formo potrdil član Karate kluba Velenje Dževad Kadrič. V težki kategoriji je osvojil 3. mesto, Boris Črep pa se je uvrstil med 8. in 12. mestom.
Kadrič je nastopil tudi v abso-
1
NK RUDAR VELENJE
'/l
lumiuiiiiujMuhiHauiiuNuiiiuin
NAPOVED REZULTATA
Blostart Publlkum : Rudar
NK RUDAH VILENJI
NAPOVED REZULTATA
Blostart Publlkum: Rudar
Cena stavnega lističaje 200 SIT Pravilen rezultat prinala 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seflevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav ni omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE JE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE, KADETSKE IN PIONIRSKE SELEK(3)ENK RUDAR.
roju
<Kj£>
kia motors
Ime in priimek, naslov Cupolni Htliivo)

Gorenje B-Radeče Papir 29:26 (13:13)
ikiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Izvrstna igra za napredovale
V 21. prvenstvenem krogu je z izvrstno igro navdušila B ekipa Gorenja- V Rdeči dvorani je gostila prvouvrščeno moštvo iz Radeč in zanesljivo zmagala.
Mladi velenjski rokometaši so si s to zmago še povečali možnosti, da bi v prihodnji tekmovalni sezoni zaigrali v enotni drugi slovenski ligi, v katero se bo uvrstilo prvih šest ekip iz obeh sedanjih drugih lig.Igralci Gorenja B so po tem krogu s tekmo manj na četrtem mestu, za drugim pa zaostajajo le točko.
GORENJE B: Stropnik, Tamše 1, Majhen, Radšel 3, Rožič, B.Oštir 5, Fricelj 1, M.Oštir, Gavriloski 7, Sovič 6, Oprešnik 6, Vi-vod.
Karate - Kadriču bron na DP
lutni kategoriji, kjer pa mu je zmanjkalo moči za uvrstitev na mesta, ki odločajo o prvaku in je ostal na 5. do 8. mestu.
Z letošnjimi dobrimi rezultati si je upravičeno prislužil povabilo selektorja slovenske reprezentance na priprave za letošnje evropsko prvenstvo v Franciji.
Gorenje - AFO Dobova 22:21
■ »»(»■■■■■■■»»■■■■■■■■■H
Bo odločitev že v sredo?
Minulo soboto in v nedelo so bile na sporedu tekme končnice državnega rokometnega prvenstva za moške. V srečanju za razvrstitev od prvega do četrtega mesta je tretjeuvrščeno Gorenje gostilo drugouvrščeno Dobovo. Kar je najpomembneje, domači so zmagali, resda tesno, vendar zasluženo. Povratno srečanje bo v sredo v Dobovi. Če bodo morda znova slavili igralci Bojana Požuna, si bodo zagotovili vsaj drugo mesto v letošnjem prvenstvu, ob morebitnem porazu, pa se bosta nasprotnika srečala že čez tri dni prav tako v Dobovi.
Nedeljsko srečanje je bilo vseh šestdeset minut zelo napeto, rezultat pa kar petnajstkrat izenačen. Domači so v prvem delu imeli petkrat prednost dveh zadetkov, sredi drugega polčasa še petič -15:13, tedaj pa so se začeli zelo razburljive minute tekme. Igralci Dobove, ki so igrali zelo ostro v obrambi, so Velenjčane najprej ujeli, V 53. minuti je Begovič prestregel domači napad, krožni napadalec Stojakovič pa je tretjič na srečanji povedel svojo ekipo v vodstvo (17 : 18) za zadetek. Nato so domači spet povedli z dvema zaporednima zadetkoma spet povedli ( 19:18), nakar so bili dvakrat uspešni gostje in imeli znova zadetek manj v svoji mreži (19:20). Stojakovič je nato v obrambi dobesedno dvignil v zrak v primerjavi z njim lahkega domačega kapetana Boruta Plaska-na, in s tem "prislužil" svoji ekipi že enajsto in hkrati zadnjo sedemetro-vko na tej tekmi. Prejšnih deset je izvedel Semerdjijev, zadel je kar de-vekrat (!), ker pa je deseto zgrešil, ser je za strel odločil Plaskan in izenačil (20:20). Zadnji dve minuti sta bili v znamenju Ocvirkov - gostujočega Tomaža in domačega Draga. Velenjčan je najprej povišal na 21 : 20, gostujoči igralec hitro izenačil, minuto in deset sekund pred koncem je Drago spet mojstrsko zadel, gostje pa več kot devetmetrovke v zadnji sekundi niso mogli izsiliti in tudi ta kazenski met se jim ni posrečil.
Gorenje: Anžič, Krejan 1, Ocvirk, 3, Ojsteršek, Plaskan 2(1), Khimtchenko 3, Meolic, Tome, Semerdjijev 11 (9), Ilič 1, Cvetko 1, Lapajne.
■ vos
Šoštanj Topolšica-Črnuče 3:2
ll8IIIIIXl>SI«IKI*«tll
Prvo mesto je zagotovljeno
Končnico prvenstva nadaljujejo tudi v slovenskih odbojkarskih ligah. Igralci Šoštanja Topolšice so si praktično že zagotovili prvo mesto v skupini in obstanek v l.B ligi, s^j imajo kar šest točk prednosti pred drugo Žirovnico, v naslednjem krogu pa bodo gostovali pri zadnji Brezovici.
V tem krogu so gostili vedno neugodne Čmučane in s povprečno igro vendarle zmagah s 3:2 (3, -12,8, -9,13). V prvem setu so gladko zmagali, v drugem nerazumljivo popustili, učinkovito dobili tretjega, četrtega pa spet prepustili gostom. V odločilnem petem so povedli celo z 12:6, gostje so uspeli izenačiti na 13:13, v končnici pa so le osvojili potrebni točki za zmago.
Zgornja Savinjska-Ljutomer 3:1
.......................
Zmaga za napredovanje
Dobro igrajo tudi odbojkarice Zgornje Savinjske. V skupini za uvrstitev v 1.A ligo so v svoji dvorani premagale Ljutomerčanke s 3:1, v naslednjem krogu pa bodo gostovale pri Krimu v Ljubljani.
TEŠ Elektra ostala v B2 ligi
V	9. krogu prvenstva v skupini za uvrstitev od 11. do 20 mesta so igralci TEŠ Elektre gostovali na Vrhniki in izgubili z 78:89 (37:39). Tekma je bila vse do konca izenačena, v zadnjih trenutkih pa so bili srečnejši domačini.
V	10. krogu so Šoštanjčani na domačem igrišču igrali s Portorožem. Že v prvem polčasu so si priigrali visoko prednost 26 točk, v drugem pa je v igro stopil tudi trener gostov, kar pa jim ni pomagalo, saj so domači zaigrali še bolje. V zadnjih petih minutah so v domači ekipi zaigrali tudi mlajši igralci, ki so z dobro igro zadržali prednost.
S to zmago si je TEŠ Elektra že zagotovila obstanek v B2 ligi, ostale ekipe pa bodo 10. krog odigrale v soboto, 6. aprila.
■Foto; J. Mlklavc
Alpsko smučanje
ISIIIIIIIIIII
De Costa tretji na Pohorju
Na mariborskem Pohorju je bila v ponedeljek velesla-lomska tekma za točke FIS. Tekme za pokal Krka so se po končani sezoni z izjemo Jureta Koširja in Mitje Kunca udeležili vsi najboljši slovenski smučarji.
V ženski konkurenci je zmagala Potiskova pred Korenovo in Bokalovo, pri moških pa je slavil Jernej Koblar, drugi je bil Matej Jovan, odličen tretji pa Velenjčan David De Costa.
Vajdič spet smuča
Po hudi poškodbi noge na treningu superveleslaloma v začetku marca na Pohodju je Bernard Vajdič okreval in nadaljuje uspehe. Tako je v soboto na FIS tekmi na Kobli pri mlajših mladincih osvojil četrto mesto, še boljši pa je bil v nedeljo na paralelnem slalomu. V konkurenci najboljših mladincev v pokalu Alpe-Adria je po vrsti premagal sedem tekmecev, šele v finalu pa klonil proti dve leti starejšemu Avstrijcu.
Zanimivo je, daje bil pred poškodbo na svetovni slalomski lestvici v svoji starostni kategoriji na 5. mestu z malenkostnim zaostankom za najboljšim, na absolutni FIS lestvici najboljših slalomistov, na njej seveda vodi Alberto Tomba, pa je bil uvrščen na 812. mesto. Med poškodbo točk ni izgubil, seveda pa jih tudi ni pridobil.	■
V Kopru je na drugem delu zimskega prvenstva Slovenije za mlajše dečke in mlajše deklice nastopilo 214 plavalcev. Med devetimi tekmovalci iz Velenja je izreden uspeh dosegla Nina Kugonič. Osvojila je tri prva mesta v disciplinah 100 m in 200 m prosto ter 100 m delfin, eno drugo mesto v disciplini 50 m hrbtno in tretje mesto v disciplini 50 m delfin. Nina je tako postala najuspešnejša plavalka drugega dela državnega prvenstva. Potrdila je pričakovanja trenerke Vere Pandža, ki zatrjuje,
daje vsestranska plavalka. Nina	reKmovaiKa v nopru (toto:
je osvojila naslov prvakinje v	vos)
prostem, hrbtnem in delfinskem
stilu plavanja. Plavalni klub Velenje je tako dobil novo šampionko. Med mlajšimi dečki je bil najboljši Aljaž Velički.
Rezultati : Mlajše deklice - 100 m prosto: 1. Nina Kugonič 1:14.54, 7. Sanja Kališnik 1:22.41; 200 m prosto: 1. Nina Kugonič 2:39.60, 5. Sanja Kališnik 2:53.74; 50 m hrbtno: 2. Nina Kugonič 39.93, 10. Sanja kališnik 45.10; 50 m delfin: 3. Nina Kugonič 40.73; 100 m delfin: 1. Nina Kugonič 1:29.66.
Mlajši dečki - 50 m hrbtno. 17. Aljaž velički 41.44; 100 m delfin. 14. Aljaž Velički 1:29.59. Ekipni vrstni red: 1. Radovljica Park hotel Bled 21016 točk, 2. Ljubljana 19164 točk, 3. Ilirija 17954 točk,... 9. Velenje 12990 točk.	■
Plesna kultura in športna gimnastika
Ritmična športna gimnastika je del širokega programa športne gimnastike pri športni vzgoji.
Ta del gimnastike je najprimernejši za deklice. Ob takšnih aktivnostih se učijo ocenjevati svoje telo in sposobnosti in se z gibi odzivati različnim glasbenim oblikam in izpovedim. V ritmični gimnastiki najdejo deklice veliko lepote in radosti, krepijo si samozavest in zaupanje v soplesalke.
Zato ni naključje, da smo v OŠ Šalek dodamo tretjo uro športne vzgoje v 7. in 8. razredu obogatili s programom ritmične gimnastike. Izvedli smo projekt Vse o plesu, v katerem so sodelovale vse deklice od 5. do 8. razreda.
V	prvem delu programa so deklice spoznale zgodovino plesa, kaj je ples in posamezne tehnike plesa.
V	drugem delu pa je bil poudarek na športno ritmični gimnastiki. S pomočjo videokaset prof. Branke Vajngerl so si ogledale vadbo z vsemi ritmičnimi pripomočki (trakovi, kiji, obroči, kolebnicami, žogicami). Z delom smo nadaljevale v telovadnici, kjer so deklice z vsemi naštetimi pripomočki tudi same izvajale nekatere elemente ritmične gimnastike.
Spozftale so, da je potrebno v ritmični gimnastiki veliko vadbe in vztrajnosti. Projekt smo zaključile s sproščenimi aerobnimi vajami in sprostitvami ob glasbi.
Krožek ritmične gimnastike obiskuje več kot 50 deklic, tako da za nekatere deklice projekt poteka še naprej.
MBrlglta Krajnlk-Mavec
Squash - Petra "jurisa" na Evropo
Rokometna liga za pokal Gorenja
Najboljši so iz Saleka
Rokometni klub Gorenje in Osnovna šola Šalek sta izvedla rokometno ligo za pokal Gorenja. V enajstih krogih je svoje znanje in sposobnosti pomerilo šest ekip. Rezultati finalnega dela lige so bili: MPT - Šalek 113:16 (6:8), Anton Aškerc - Biba Roeck 9:8 (3:4) in Gorica Šalek H 8:13 (4:9).
Po enajstih krogih je brez poraza zmagala ekipa Šalek I z 22 točkami, sledijo pa ji MPT 16, Anton Aškerc 12, Biba Roeck 8, Šalek II 8 in Gorica z 0 točkami.
V najboljšo ekipo lige sestavljajo Luka Dobelšek in Branko Mi-helak (oba Šalek I), Vid Kavtičnik (MPT), Nemanja Jozič in Alen Čojič (oba Anton Aškerc) in Nik Ivanovič (Biba Roeck); trije najboljši strelci so bili Luka Dobelšek (78), Vid Kavtičnik (75) in Nik Ivanovič 48; najboljši vratar Dejan Kovačevič (Šalek I), najboljši igralec pa Vid Kavtičnik. Pokrovitelj tekmovanja je bilo Gorenje Gospodinjski aparati.	vos m
Šahovske novice
ŠŠD je organiziralo v četrtek, 28. marca, občinsko ekipno sindikalno prvenstvo za leto 1996. Nstopilo je sedem ekip. Zmagala je ekipa ŠD Gorenje, ki je zbrala 18 točk, pred ekipo RLV, tretje mesto pa je osvojilo DU Velenje z 11.5 točke.
Na rednem tedenskem turniiju za osnovnošolce v petek, 29. marca, je pri starejših prepričljivo zmagal Sašo Brusnjak (OŠ Karel Destovnik Kajuh), pri mlajših pa njegov kolega iz iste šole Janez Konovšek, ki je prav tako premagal vse svoje nasprotnike. mA.N.
Plavanje
Nini Kugonič tri prva mesta
Predstavniki SZS - Generalni sekretar Janez Bukovnik, član predsedstva Tomaž Kun-stelj, novopečeni direktor nordijskih reprezentanc Ljubo Jas-nič in sekretar reprezentanc Mitja Letner so prejšnji četrtek skupaj z najboljšimi slovenskimi skakalci s Primožem Peterko in Francem Urbanom na čelu, člani bronastih mladinskih ekip v skokih in nordijski kombinaciji z zadnjega mladinskega svetovnega prvenstva, ter v.d. glavnega trenerja Jel-kom Grosom, trenerjem mladincev Robertom Kaštrunom in glavnim trenerjem nordijske kombinacije Petrom Joštom obiskali Gorenje, kjer jih je sprejel glavni direktor Jože Stanič.
Najprej so si ogledali proizvodne prostore, nato pa jim je Jože Stanič predstavil tega velikega slovenskega izvoznika. "Če hočeš tekmovati v svetu, moraš biti dobesedno prvi, na vrhuncu, ker sicer na tem svetu sploh ne prideš na vrsto, da lah-
ko karkoli prodaš. In tu je posrečena primerjava z vami. Delimo približno enako usodo: Če nisi v špici, v bistvu nič ne pomeniš, ko prideš iz te naše male domovine. Z vašimi uspehi smo zelo zadovoljni, čestitam vam zanje. Toda vedeti morate, da ni lahko odrezati kosa pogačeza spon zoriranje športa, in da morajo naši delavci vlagati velike napore, da lahko tudi mi konkuriramo temu širnem svetu," jim je med drugim dejal direktor Gorenja.
"Tisti, ki smo dlje na svetu vemo, kaj je Gorenje, vemo, kaj je proizvodnja, poznamo pa še eno odliko Gorenja, ki ga je vedno krasila; to je, da prijatelju vedno pomagajo, ko je je najtežje. Nam ste priskočili na pomoč decembra. Z vašo podporo smo se dvignili, in če prve tri črke vašega imena Gorenja pomenijo GOR, potem želimo, da bi vašemu prodoru v svet sledili tudi mi, ne samo s Primožem Peterko in Francem Urbnanom, ampak tudi tudi z vsemi drugimi. Za vašo potezo v mesecu decembru se vam v imenu
vseh iskreno zahvaljujem z željo, da ostanete naš pokrovitelj tudi v prihodnje. Tudi v prihodnje bomo s ponosom nosili vaše ime po svetu." S temi besedami se je Ljubo Jasnič zahvalil gostiteljem za dragoceno podporo smučarsko-skalnemu športu in jim izročil barvno fotografijo bronaste mladinske ekipe. "Obesili jo bomo na vidno mesto, da jo bodo tudi tujci videli, mi pa bomo lahko s ponosom rekli, da smo malce prispevali k vašemu uspehu, in da tudi mi gremo na 120, 140 metrov visoko," je z nasmehom odgovoril generalni direktor Gorenja Jože Stanič.
Skupaj s svojim pomočnikom Borutom Mehom je nato izročil dvanajstim najuspešnejšim skakalcem v minuli sezoni barvne televizoije. Najboljšima med njimi (po njihovi oceni) Primoži Peterki in Francu Urbanu pa so zraven namenili še pralna stroja, priložnostna darila - zlate kravat-ne zaponke pa so podelili trenerjem.
Rekreativna odbojka
TEŠ ponovno prvak
Konec minulega tedna so sklenili letošnjo rekreacijsko odbojkarsko ligo za moške. Organiziralo in vodilo jo je Odbojkarsko društvo Velenje, nastopalo pa je deset ekip iz Mislinje, Mozirja, Šoštanja in Velenja. Tekmovanje so pričeli v začetku novembra, njegove značilnosti pa je bila velika izenačenost večine ekip in visoka kakovost igre za rekreativno raven.
Naslov zmagovalca so si prepričljivo priborili odbojkaiji ekiep TEŠ pred ekaipama RLV in Watt. Zmagovalci so tako ponovili uspeh iz predhodnega tekmovalnega obdobja, z znanjem, primernim odnosom do tekmovanja ter odličnim vodenjem pa so bili vzor ostalim ekipam.	■
Od petka naprej bo v nemškem mestu Reclighausen letošnje mladinsko evropsko prvenstvo v squashu. Velik up slovenske reprezentance bo pri mladinkah gotovo Petra Vihar. Trenutno je na evropski jakostni lestvici dvanajsta, vseeno pa bo imela težko delo, saj bo letos prvič tekmovala v konkurenci do 19 let, torej večinoma s starejšimi tekmicami.
V zadnjem času je veliko nastopala na turnirjih po Evropi, tako spoznavala nasprotnice in nabirala izkušnje, nastopu na prvenstvu pa podredila tudi delo v zadnjih dveh ali treh mesecih. Vmes jo je sicer pestila rahla poškodba, vendar pred prvenstvom trdi, daje 100-ods-totno pripravljena.
"Najhujše tekmice bodo Angležinje in Danske, vendar sem na zadnjih turnirjih že premagovala nasprotnice, ki so na lestvici boljše od mene. Veliko bo seveda odvisno od žreba, saj upam, da ne bom že v prvem krogu naletela na katero od najboljših. Sicer se prevelike treme ne bojim, saj bo to že moje četrto evropsko prvenstvo in sem dokaj optimistično razpoložena."
Prvenstvo posameznikov bo trajalo štiri dni, Slovenija pa bo letos prvič nastopila tudi v ekipni konkurenci, torej bo Petra v Nemčiji kar 14 dni. Pomembno je tudi, da bo pet tekmovalk med 20 najboljšimi letos prešlo med članice, torej se Petra v naslednjih dveh letih nadeja uvrstitve med pet najboljših na lestvici, če ne še višje. Sicer bo letos nastopila še na treh najmočnejših turnirjih za evropsko lestvico, med pomembnejšimi nastopi do konca avgusta pa jo čaka še evropsko člansko prvenstvo.
Strelski šport -
Dobri srednje in osnovnošolci
V 4. krogu pokalnega strelskega tekmovanja v Črenševcih sta se v streljanju s pištolo izkazali velenjski mladinki. S 355 krogi je zmagala Suljičeva, Durako-vičeva na drugem mestu pa jih je nastreljala 344.
Na državnem prvenstvu srednjih in osnovnih šol v Ljubljani so se Velenjčani dobro odrezali. Pri srednjih šolah so strelke CSŠ s 742 krogi osvojile drugo (Matijevič 299, Osredkar 227, Lir 216), strelci pa s 765 krogi osmo mesto (Polajžar 322, Marolt 273, Anič 270). Med osnovnošolci so pion-iiji OŠ Antona Aškerca zasedli 3. mesto s 523 krogi (Vrečar 179, Sotler 176, Obradovič 170). Pri posameznikih je je bil odličen Simon Mihelak (OŠ Šalek), ki je s .181 krogi osvojil 3. mesto, peti je bil Vrečar s 179, pri pionirkah pa je bila Aleksandra Vrečar deseta s 174 krogi.	me?
Skupni posnetek z gostitelji
Skakalci v Gorenju
18 NAŠ CAS
4. aprila 1996
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 4. aprila - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Slavič in dr. Grošelj
Petek, 5. aprila-dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Kočevar in dr. Kozorog Soboto, 6. aprila in nedeljo 7. aprila -dežurni dr. D.Vrabič in dr. V.Renko Ponedeljek, 8. aprila - dežurni dr. O.Renko in dr. Urbane Torek, 9. aprila - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dr. Friškovec in dr. Slavič
Sredo, 10. aprila - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 6.7. in 8. aprila -dežurni dr. Borut Korun v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 5. aprila do 1'2. aprila - Franc Blatnik, dr. vet.med., Stanetova47, Velenje, mobitel 0609/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
l> a * a»fs a»• « » a•a a * a <| a
Poroka: Claudio Sabolcec, Velenje, Šercerjeva cjt. 11 in~Lily Sertič, Velenje, Jenkova c.št. 15. Smrti: Frančiška Poteko, roj. 1909, Jagoče št. 3, Laško; Martin Punger-tnik, roj. 1935, Ravne št. 76; Bernarda Voga, roj. 1939, Javoije št. 27, Šentjur pri Celju; Frančiška Po-
lanc, roj. 1908, Velenje, Cesta na jezero št. 1; Lucija Arh, roj. 1905, Založe št. 37, Žalec; Pavel Planine, Velenje, Tomšičeva c.št. 55; Franc Vranjek, roj. 1915, Ložnica št. 12; Cecilija Tajnšek, roj. 1910, Silova št. 11; Franc Turinek, roj. 1914, Skomo št. 12; Lovrenc Mavc, roj. 1908, Vitanje št. 60; Mihael Delopst, roj. 1914, Topolšica št. 142.
MAmagSR
ALJAŽ BOŠTJAN S. P,
Kidričeva 57, 63320 Velenje, tel., fax: 063/852-429
863-530
Bogati prvomajski programi doma in v tujini z obilico športa in razvedrila
"ugodne cene in plačilni pogoji
IsJUPS
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
d.d. VELENJE
OBVESTILO
UM...................................................................................................................................
dasmovAPSd.il. razširili svojo ponudbo.

v nov PRODI SALON
za vse avto
NFVA TRIGLAV'
AVTO SALON bo odprt vsak delovni dan od 7. do 19. ure.
Poleg prodaje avtomobilov znamke LADA smo tudi pooblaščeni prodajalec rezervnih delov LADA ter serviser.
Nudimo vam ugodne kreditne pogoje ter možnost nakupa staro za novo.
Vse dodatne informacije boste dobili v APS d.d. na Koroški 64 v Velenju, telefon 063/853-312, int. 2143, fax.: 063/855-557.
VERJEMITE, ZA MALO DENARJA VAM LADA NUDI VELIKO!
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
Vtednu od 25. marca do 31. marca 1996 so povprečne dnevne koncentracije SO2, izmenene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g SO2/1T13 zraka v naslednjih dneh:
28.3. AMP Veliki vrb.........ISOmikro-^m3
■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
■as.a;«.i. džt. 3.	uat a g» 3 «)i. ).|
KINO
DOM KULTURE VELENJE
a«ftSS8SSli)!K«BlXKlllS«a
Petek, 5.4. ob 20. uri Nedelja, 7.4. ob 19. uri SMRTONOSNI PORAZ - akcijski Režija: Peter Hyams Vloga: Jean-Claude Van Damme Na tekmi finala med Pingvini in Črnimi sokoli je 17 tisoč navijačev, med njimi tudi podpredsednik Združenih držav Amerike. Preračunljivi morilec pa to tekmo izbere za svoje izsiljevanje. Na nitki je tisoče življenj in stvar vzame v svoje roka gasilec v dvorani, ki so mu izsiljevalci ugrabili hči na tej tekmi in tudi življenje njegovega sina, ki je prisoten, je v nevarnosti. Zaplete se v smrtonosno igro mačke in miši in to ni boj samo z izsiljevalci, temveč tudi z lastnimi demoni... Petek, 5.4. ob 22. uri - predpremiera! CASINO - gangsterska drama Režija: Martin Scorsese Vloge: Robert De Niro, Sharon Stone, Joe Pešci...
Las Vegas, 1973: meste lesketavih sanj. Oder za milijarderje, politike, igralke in plesalke. Dom prevarantov, sleparjev in goljufov. In raj za mafijo. Film govori o sanjah, o denarju, o igrah na srečo. Je zgodba o ameriškem snu in o mogočnih silah, ki resnično vladajo v Ameriki. Je film o dveh prijateljih, ki zavladata v igral-niškem svetu. Ace, nadebudni hazar-der, ki ima nos za stave, postane mafijski šef igralnic v Las Vegasu, njegov najboljši prijatelj Nicky pa mu pomaga pri čiščenju sumljivih poslov in seveda ljudi. Ace je glava, Nicky pa telo. Skupaj sta nepremagljvi tan-dem. Toda Ace se zaljubi v lah-koživko, ki se kot njegova žena ne more sprijazniti z določenimi pravili igranja. Pijača in droga jo pripeljeta do samega dna, postane Nickova ljubica, ki jo ščiti pred Acom, propade njuno zavezništvo in s tem tudi njuna moč, propad zakona, ki je za mafijske šefe najpomembnejša stranska stvar na svetu, pa do brezizhodnega propada vseh akterjev. Sharon Stone je s to vlogo nominirala za Oskarja!
Sobota, 6.4. ob 20. uri
CARMEN-drama
Režija: Metod pevec
Vloge: Nataša Barbara Gračner, Se-
bastijan Cavazza...
Carmen je film o življenju na obrobju
družbe. Carmen je zapito dekle, ki živi z berači, cipami in pijanci. Živi od kraj in nič v življenju ji ni več sveto, niti ljubezen simpatičnega fanta, ki ga skoraj potegne s sabo v mračni svet obupa in malodušja...
Oskarjevcl 96:
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«
Ponedeljek, 8.4. ob 18. uri POCAHONTAS - Diesneyeva risanka 2 Oskarja (za pesem ter za glasbo v musiclu ali komediji) Ponedeljek, 8.4. ob 20. uri RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST -drama
Režija: Ang Lee
Vloge: Emma Thompson, Kate Win-slet, Hugh Grant
1	Oskar (Emma Thompson - priredba scenarija)
Torek, 9.4. ob 20. uri
APOLL013-drama -
Režija: Ron Hovvard
Vloge: Tom Hanks, Bili Paxton, Kevin
Bacon
2	Oskarja (za montažo in zvok) Sreda, 10.4. ob 20. uri POGUMNO SRCE - zgodovinski spektakel
Režija: Mel Gibson Vloge: Mel Gibson, Sophie Marceau 5 Oskarjev (za film in za režijo, masko, montažo zvočnih efektov in kamero)!
Letošnji absolutni zmagovalec! KINO ŠOŠTANJ
iiniiiiii
iiiiiiiiiiiii
Sobota, 6.4. ob 17. un SMRTONOSNI PORAZ-akcijski Torek, 9.4. ob 19. uri POGUMNO SRCE-zgodovinski spektakel
Sreda, 10.4. ob 20. uri RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST-drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
•iiiiiiaiiiniiiiitiii
Sobota, 6.4. ob 19.15 uri SMRTONOSNI PORAZ - akcijski Ponedeljek, 8,4. ob 19. uri POGUMNO SRCE-zgodovinski spektakel
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik od 8. do 14. ure samo na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo.
Zmanjšajmo onesnaženje okolja s smotrno rabo energije
S smotrno rabo energije zmanjšujemo onesnaževanje okolja. V Sloveniji "pridelamo" letno skupno preko 200.000 ton žveplovega dioksida, 50.000 ton dušikovih oksidov in 14.000.000 ton ogljikovega dioksida. Gospodinjstva porabijo približno 30 % vse energije in pri tem prispevajo k " F ^	onesnaženju okolja: 37 % žveplovega dioksida, 17
ENERGETSKO SVETOVANJE
Energetsko svetovalna
pisarna Velenje 3320 Velenje, Titov trg 1 tel.: 063/856-151
% dušikovih oksidov in 28 % ogljikovih dioksidov. Energijsko potratna enodružinska hiša, ki jo na primer ogrevamo s sežiganjem lignita, odda letno 350 kg žveplovega dioksida in s tem onesnaži do največje dovoljene mere kar 7 milijonov kubičnih metrov zraka. DOVOLJ RAZLOGOV ZA ODGOVORNEJŠE RAVNANJE. Na zmanjšano onesnaževanje okolja lahko vplivamo s tem, da varčujemo z energijo in izberemo čistejše vrste goriv za ogrevanje. Možni prihranek energije v gospodinjstvih lahko dosega preko 40 %, ne da bi pri tem poslabšali bivalne razmere. Največji prihranek je pri ogrevanju, saj je tu tudi poraba energije največja. Za pomoč pri ukrepih za dosego teh prihrankov so vam na voljo energetski svetovalci v energetsko svetovalni pisarni z brezplačnimi nasveti.
Energetska svetovalna pisarna Velenje, vodja pisarne, mag. Branko Caglič
Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o., tel. 855-861
K AIII0 TELEIJE
ČETRTEK, 4.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ in ob 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 7. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Praznično elikončno dopoldne; 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 9. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
Šmartno ob Paki, Ravne pri Šoštanju
liiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiB
Krvodajalski akciji
Minulo soboto so člani krajevne organizacije Rdečega križa Šmartno ob Paki v prostorih tamkajšnjega zdravstvenega doma pripravili krvodajalsko akcijo za potrebe celjske bolnišnice. Udeležilo se je je 87 darovalcev krvi. Prihodnji četrtek, 11. aprila, pa bodo akcijo, ki je bila sicer na programu 4. aprila, pripravili človekoljubi iz Raven pri Šoštanju. V prostorih gostišča Kotnik v Ravnah bodo odvzemna mesta odprta od 7. J do 12. ure.	*
■ (tp)
NOVO! NOVO! NOVO!
RTV SERVIS
VINKO SKARLOVNIK STANTETOVA 30, VELENJE
POPRAVILA NA DOMU MONTAŽA TELETEKST MODULOV

Stari trg 18, tel: 856 - 763 Tomšičeva 18, tel: 888 - 480
v v
GOSTISCE POCAJT
VABIMO VAS V PRENOVLJENO GOSTIŠČE NA STAREM TRGU, Z RAZŠIRJENO IN POSODOBJENO KUHINJO.
GOSTIŠČE JE MIRNO, TIHO, DISKRETNO, KUHINJA PA VAM PRIPRAVLJA OKUSNE MALICE, TER IZVRSTNE SRBSKE IN KLASIČNE SPECIALITETE.
PRIMERNO JE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, POSLOVNA KOSILA, VEČERJE, VAŠA PRAZNOVANJA, NA KRATKO, VABIMO VAS OB VSAKI PRILOŽNOSTI.
ŽELIMO VAM PRIJETNO POČUTJE V NAŠEM GOSTIŠČU.
VAŠE REZERVACIJE IN SPOROČILA SPREJEMAMO NA TELEFON 063 / 856 - 763 ALI NA FAX 063/851 -507
CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA BO NAŠA TRGOVINA NA TOMŠIČEVI ODPRTA TUDI MED PRAZNIKI OD 7. - 23. URE I
POKLIČITE TELEFON: 063 / 852 - 385
. aprila 1996
MŠ €AS 19
MALI OGLASI
ELEKTRIČNO URO, za dvofazni tok ugodno prodam. Telefon 850-345. POUČUJEM IGRANJE NA FRAJTONE-
RICO. Telefon 886-066.
OPTIKA FORTUNA (med Era Šport In Namo) brezplačni okulistični pregledi. Pohitite, število mest omejeno.
INGOT VELENJE AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Telefon 063-854-733.
CO, z novimi jogiji, prodam. Telefon 893-014.
KOMBINIRANO TELOVADNO ORODJE (en komad), prodam. Telefon 886-026.
TROSOBNO STANOVANJE, 84 m2
v prvem nadstropju na Kardeljevem trgu, jugozahodna lega, prodam. Informacije po 18. uri po telefonu 853-019.
AVTO GOLF JL, letnik 79 in parcelo za vikend, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 701-051.
V MIRNEM NASELJU BLIZU BRA-SLOVČ prodam hišo, nedograjen gospodarski objekt in cca 2000 m2 zazidljivega zemljišča. Telefon 726-260.
R-4 GTL, letnik 88, registriran do srede februarja 1997. Telefon 885-612 od 18. ure dalje.
MALO RABLJENO SVETLO SPALNI-
BIKCA PRODAM ali zamenjam za tračni obračalnik. Telefon 893-251. TRAVNIK V LAZAH ob cesti Velenje-Šentilj dam v najem. Telefon 453-215.
Šentilj oddam v najem. Telefon 853-215.
V GORNJEM GRADU PRODAM
opremljeno trisobno stanovanje 70 m2 po 1100 DEM/m2. Telefon 885-386.
GARDEROBNO OMARO, bele barve, prodam. Telefon 857-941, zvečer. PRODAM FIAT 126 P, letnik 91, reg. do 2/97, prevoženih 54.000 km, cena po dogovoru.Telefon 857-464. SINTESIZER YAMAHA 5 oktav, prodam ali zamenjam za dve premog karti. Telefon 888-204.
NOVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tel7fax:063-856-899
ZAJCE ZA NADAUNO REJO PRODAM . Telefon 885-819.
PRODAM KRAVO SIMENTALKO, brejo 6 mesecev, četrto tele, simentalko jalovko, staro 8 mesecev. Telefon 885-832.
TRAVNIK V LAZAH ob cesti Velenje -
PRAŠIČA 25 do 35 kg, prodam. Telefon 882-319.
JARKICE, NESNICE 2 x cepljene 14 tednov stare, 550 sit prodam. Telefon 882-319.
Prijave do 9. aprila oziroma do zasedbe prostih mest. Predplačilo ob prijavi je 200 DEM.
00 PZS Kažipot, Šaleška 19/A (nad loterijo) Velenje,
tel.: 852-714.
BISTRO IZ OKOLICE VELENJA išče dekle za občasno strežbo v lokalu. Telefon 728-828.
KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 858-412.
SEDEŽNO GARNITURO in omaro za dnevno sobo, prodam. Telefon 857-676.
GOLF DIZEL 89/11, prevoženih 93.000,00 km, garažiran, prodam za 11.000 dem. Telefon 881-222. GOLF DIZEL, rdeče barve, letnik 88, prodam. Telefon 858-751. MOZIRJE! VSELJIVO DVOSOBNO STANOVANJE 50 m2 s telefonom, KTV, II. nadst prodam. Telefon 061-349-845.
PRAŠIČA 90 kg prodam. Telefon 778-523.
V ČATEŠKIH TOPLICAH oddam hišo s prikolico. Telefon 856-603.
NA POGREBIH IGRAM TIŠINO. Te-
lefon 885-485. Se priporočam.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice
DURDE CJVIČ
15.5.1943-26.3.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem iz RLV in sostanovalcem s Kersnikove 21-31 za moralno in finančno pomoč.
Žalujoči mož Mirko in sin Dragan z družino.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubeče mame, babice
FRANČIŠKE POLANC
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Enaka zahvala velja osebju Bolnišnice Topolšica, gospe
zdravnici dr. Hribarjevi za dolgoletno zdravljenje. Prav tako hvala velenjski godbi, gospodu Stropniku za organizacijo ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: Hčere in sinova z družinami ter vsi vnuki.
HLEVSKI GNOJ PRODAM, lahko ga tudi dostavim na dom.Telefon 893-063.
BREJO KRAVO 6 mesecev, prodam. Telefon 851-557.
POTREBUJEM AMBULANTNE PRODAJALCE, komercilaiste, potnike z dostavnimi vozili. Telefon 0609-632-431.
RENAULT 9, letnik 83, prodam za 3200 DEM ali menjam za Zastavo 101. Telefon 864-202. ZASTAV0101, letnik 88, prodam. Telefon 858-134.
TROSOBNO STANOVANJE, vikend, Cordobo in Jugo 45, prodam. Telefon 854-327.
ČISTOKRVNE ŠKOTSKE OVČARJE PRODAM. Telefon 882-856. HIŠO, tudi nedograjeno ali parcelo v Velenju ali bližini kupim. Telefon 851-860.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, kemijo in računalništvo za OŠ in SŠ. Telefon 858-041.
BARVNI TV, star 5 let, prodam za 18.000 sit. Telefon 858-041 zvečer.
RAČUNALNIK JE DOMA! Izo-bražujem pri Vas in pišem programe. Telefon 858-041.
PRODAJA GRAHASTIH JARKIC od
30.3. dalje vsako soboto od 8. do 11. ure na odkupni postaji Šoštanj, pri gostilni Ograjšek. Telefon 472-071.
V	GORNJEM GRADU prodamo opremljeno trisobno stanovanje, 70 m2, cena 1.100 dem/m2. Telefon 885-386.
V	SPODNJI REČICI, na dobri lokaciji, neposredno ob glavni cesti Mozirje -Logarska dolina oddamo tri poslovne prostore 40 m2,30 m2,15 m2, namenjene trgovski dejavnosti. Telefon 832-763 po 18. uri.__
REIKI SISTEM NARAVNEGA ZDRAVLJENJA. Tečaj I. stopnje 13.14. april. Prijave po telefonu 850-966.
OBRAČALNIK ZA TRAKTOR MUTA in
dve nakladalki kvalitetnega sena prodam. Telefon 881-296. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 854-872.
KRAVO SIVKO, rjavo za zakol ali na-daljno rejo, prodam. Telefon 893-063. KRAVO SIMENTALKO za zakol ali na-daljno rejo prodam. Telefon 885-652.
AVTOSOLA VOLAN obvešča občane, da bo od 9.4.96 dalje v novi poslovni stavbi Trg mladosti 6, prvo nadstropje. Informacije po telefonu 893-809.
STROJNIKI GRADBENE MEHANIZACIJE- pridobitev strokovne izobrazbe in pooblastila -Ljudska univerza Velenje, telefon 854-539.
PRIJAZNO DEKLE ZAPOSLIM za delo v strežbi. Izobrazba ni potrebna. Telefon 854-665.
PODARIM ENO LETO staro psičko mešan pudelček. Telefon 863-613. VILIČAR DIZEL 2,5 tone z dvojnimi kolesi, prodam. Telefon 892-006, zvečer. HUNDAY PONY1,5 GLS, letnik 91, re-
gistriran do 9/96,50.000 km, z dodatno opremo, prodam. Telefon 863-613. MAZDO 323 F, letnik 91, prodam. Telefon 885-217.
V	VELENJU PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 856-899.
V	PESJU PRODAMO začeto gradnjo. Telefon 856-899.
E R

OBJAVLJA PROSTO DELOVNO A MESTO "SISTEMSKO A PROGRAMIRANJE11
Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki, d.d.
Velenje, Prešernova 10
Kandidati morajo poleg sploinih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati Se naslednje:
- da imajo VII. stopnjo strokovne izobrazbe, smer
ra&nalnStvo -da aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po objavi, na naslov: ERA dJ„ Kadrovska služba, Prešernova 1,3504 Vofonp.
Kandnkle bomo o M pisno obresti.
Mestna občina Velenje
objavlja skladno s sklepom Sveta Mestne občine Velenje z dne 12. decembra 1995
- — v.-. fi Mi a
Silil II ■ 1111 ,
Javna dražba bo v petek, 12. aprila, ob 10, uri pred garažo občinske stavbe, Titov trg 1 v Velenju.
Prodajali bomo osebni avtomobil CIMOS XM 2L ■ INJECTfON, letnik 1991 št. šasije VF7Y3AC0005AC5157 - izklicna cena 1.400.000 SIT.
; : : i - i : : : -ij, : \ ■ ^ 7 {' S : /-> ■ i :	f i : t; ; S	g V . f',: <\ J i ;:i » ' J g > ~ j »i:> #' t : f ' > f ,
Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene avtomobila, in sicer na žiro račun Mestne občine Velenje št. 52800-630-10152 s pripisom "za dražbo".
Predstavnik pravne osebe mora imeti pooblastilo.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v roku 3 dni po izvršeni dražbi.
Prometni davek, ki ni vsebovan v izklicni ceni, plača kupec.
Prodajali bomo po načelu "videno-kupljeno".
Ogled avtomobila je možen 1 dan pred javno dražbo od 8. do 13. ure na parkirnem prostoru pred garažo občinske stavbe.
POGREBNA SLUŽBA MORANA
TEL.: 063/720 - 003,720 - 660
Zdaj nič več se pesem ne oglaša, za vasjo nihče več ne igra.
Tam ob gozdu, tam v samotni hiši je utihnila harmonika.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
FRANCA VRANJEKA
17.11.1915 - 29.3.1996 iz Ložnice pri Velenju
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št 23/26-92 je "Naš čas" uvižčen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni da\ek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinaiji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 foteljev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: IMtllllliKlhl!*.*! Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Vladimir Frankulovič obsojen
Osem let za umor v Šoštanju
V torek so na okrožnem sodišču v Celju izrekli sodbo 46-letne-mu Vladimirju Frankuloviču iz Šoštanja. Za umor 57-letnega Velenjčana Stanislava Konca so ga obsodili na osem let zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Vladimir Frankulovič je bil obsojen za dejanje, ki je v začetku predlanskega leta močno razburilo Šoštanjčane. Po prepiru pred stanovanjem Frankulovičevih v bloku v Tfekavčevi ulici v Šoštanju je pred vhodom v hišo s kuhinjkim nožem kar osemkrat zabodel Stanislava Konca. Ta je skupaj z Bojanom Stritihom prišel k Frankulovičevim, da se pogovorijo zaradi stalnih sporov in groženj njegovi hčeri Slavici Lihteneger, kije stanovala v isti hiši. Rane, ki jih je Frankulovič prizadejal Koncu, so bile tako hude, daje kmalu po prevozu v bolnišnico umrl.
Obtoženi se je zagovarjal, da je
hotel Konca, ki ga je na vratih njegovega stanovanja napadel, le prestrašiti, oziroma se ga ubraniti, ko naj bi ga ta kasneje zagrabil za vrat, sodišče pa je menilo, da dejanje (osem vbodov z nožem) nikakor ne kaže na to. Če bi se hotel res le ubraniti, ko ga je hotel Konec udariti, bi lahko to storil tako, da se bi zaprl in zaklenil vrata ter ostal v stanovanju. On pa je pograbil nož, skočil čez balkon in napadel Konca, ko je ta že zapuščal blok. Obtoženi je priznal, da je žrtev zabodel dvakrat ali trikrat, sodnomedicinski izvedenec pa je naštel osem vbodov.
Okrožna državna tožilka (v sklepni besedi) in predsednik velikega sodnega senata (v obrazložitvi sodbe) sta opozorila na to, da je do usodnega obračuna prišlo zaradi neurejenih med-sosedskih odnosov, ki so trajali že dalj časa. V sam končni obračun pa sta bila vpletena vsaj dva, ki prej v samih sporih neposredno nista sodelovala, in ki se dejansko sploh nista poznala.
Snop za Guinnessovo knjigo rekordov
Na cvetno nedeljo je navada da vsepovsod po Sloveniji neso otroci, pa tudi odrasli, k blagoslovu v cerkev butare, to je iz posebnega lesa, zelenja in okraskov povezano šibje. Sestavina butar je skoraj v vsakem kraju različna. Pravijo, da mora imeti kar sedem vrst šib oziroma grmovnic. Butare tudi različno imenujejo. Na našem območju jim pravimo snopi. Vseskozi je med njihovimi izdelovalci tekmovalni duh, kdo bo prinesel k blagoslovu v cerkev lepšo in večjo. Takšnega snopa, kot ga je prineslo minulo nedeljo 47 fantov iz Zavrha, vasice, ki je približno tri kilomnetre oddaljena od Dobrne, pred tamkašnjo Marijino farno cerkev, ni nikjer na svetu.
Završki fantje so začeli tekmovati že pred štirimi leti, ko so izdelali 28 metrov dolg snop, majhen v primerjavi s tistim, ki so ga prinesli v nedeljo pred cerkev v Dobrni. Vsako leto je bil precej daljši. Lani so namerili kar 57 metrov. In so si dejali, da mora njihov podvig priti v knjigo Guinnessovih nenavadnih svetovnih rekordov. Pisali so na sedež mednarodne komisje v London, od koder so dobili navodila, kaj morajo storiti. " Butaro mora izmeriti posebna, neodvisna komisija. V njej ne sme biti nihče, ki je sodeloval pri njeni izdelavi. Izmeriti jo je treba ob objektih, ki tri leta ne bodo spreminjali svoje podobe. V London pa moramo poslati tudi kar največ izrezkov iz časopisov in tudi TV posnetke," nam je povedal v nedeljo eden izmed članov odbora za izdelavo rekordne butare IvanŽeijav, prepričan, kot vsi drugi, da bodo prišli v to znamenito svetovno knjigo rekordov.
V soboto se je nedovisna komisija, v kateri so bili župan občine Vojnik Beno Podrgajs, direktor Zdravilišča Dobrna Daniel Urbancl in predsednik KS Dobrna Roman Ramšak, lotila dela. Namerili so kar 61,38 metra. Vsi so prepričani, daje to največji ah najdaljši snop na svetu. Zanj so porabili ogromno materiala. Pri njegovi izdelavi so sodelovali menda kar vsi krajani, od najmlajši do nastarejših. Material zanj
so začeli nabirati že januarja, ob blizu in daleč. "Ogromno so porabili tudi pušpana - kasni dve traktorski prikolici, nabirali pa smo ga tudi 20 kilometrov daleč," je še povedal Ivan Žerjav.
Ocenili so, da je letošnji snop tehtal več kot tri tone. Ko so ga v nedeljo zjutraj nosili čez "drn in strn" do cerkve, so morali vmes zaradi njegove teže seveda velikokrat počivati. Snop, rekorder so spremljali tudi nosilci mlajših snopov, tako daje bila procesija resnično enkratna. Trg sredi Dobrne verjetno redko privabi toliko obiskovalcev od blizu in daleč, kot jih je prav v nedeljo dopoldne. Po uradnem slikanju rekordnega snopa so fantje položili svoj zna-

meniti izdelek na stopnice, ki vodijo k cerkvi. Tkm je bil na ogled do trinajste ure. Vmes je dobrniški župnik snop blagoslovil, po blagoslovu pa je vsak obiskovalec lahko dobil košček. Nato so ga odnesli nazaj na Zavrh, kjer ga bodo tudi letos uporabili za prvomajski kres. Odnesli pa so ga le še 20 metrov, saj je bilo zanimanje za rekordnim izdelkom res veliko.
■ Stane Vovk
Ljubno ob Savinji
Letos skromnejše, a jI še vedno
Cvetna nedelja je za Ljubno že desetletja praznik posebne vrste. Domačini, zlasti iz okolice kraja, so namreč doma in v tujini znani po neizčrpnem bogastvu izvirnih zamisli in po mojstrstvu izdelovanja butar, na Ljubnem jim pravijo "potice." Vsako leto izključno iz naravnih materialov pripravijo najrazličnejše predmete, ki so nekoč in še danes opredeljujejo njihovo vsakdanje delo in življenje. Sem sodijo različna orodja in naprave, glasbeni instrumenti in še marsikaj.
Hidi minulo nedeljo se je na Ljubnem zbrala množica ljudi, "ponudba" mojstrovin pa je bila letos nekoliko skromnejša kot prejšnja leta, čeprav so bili ti izdelki še vedno raznovrstni, zanimivi in lepi. Da je ljudem zmanjkalo zamisli, kot je menil vsakoletni obiskovalec, ne kaže verjeti, bolj verjetna je "razlaga" enega od domačinov, ki je s svojimi mojstrovinami blestel nekaj zadnjih let. Dejal je namreč, da je za vsak tak izdelek potrebno veliko dela in časa, tega pa letos niso imeli, saj je po zimskih ujmah v gozdu ogromno dela, odpravljanju posledic ogromne škode pa se zelo mudi.
Res, zagotovo je tudi v tem dejstvu otipljiv
Nekoliko manjše število seveda ne po da "potice" niso bile izvirne in zani Starejši poznajo nekdanjo žago "ma (oba "martmika" sta delo celo
pa stenska ura, Sveto pismo, kitara in precej drugih instrumentov, orodij in mogočih zamislih. Kljub vsemu je bilo
(foto:jp)
razlog za malo manjše navdušenje obiskovalcev in občudovalcev, kar pa seveda ne pomeni, da naslednje leto ne bodo ponovili visoke ravni prejšnjih let.
■JJ>
Dovže pri Mislimi • •••••••••••• • •
Pa še hren sodi zraven
V	času velikonočnih praznikov se na naših mizah pojavijo številne dobrote, ki so značilne za ta čas, še zlasti na podeželju, med kmečkimi ljudmi.
V	teh dneh smo obiskali kmetijo Toneta in Marije Urbancl v Dovžah. Ko je gospodinja poleg potice, mesa, pa pirhov na mizo postavila takšen nenavaden hren -potem smo imeli resnično kaj videti. Najmlajši sin Zvonko, ki bo letos dopolnil 10 let, se je tako ponosno postavil z njim pred objektiv. Hren - velikan je zrasel na domači njivi, njegova dolžina je bila kar čez meter, tehtal pa je 1,53 kg.
Ni kaj, včasih tudi kaj podobnega in nenavadnega, pa čeprav je to le samo hren, še kako lepo sodi k prazničnosti in idiliki Velike noči.
■ Tekst In foto:Sllvo Jaš
Karaoke tudi
v Velenju
Minulo soboto je ekipa priljubljene oddaje TV Koper Karaoke obiskala tudi Velenje. Na odru v velenjski Rdeči dvorani je nastopilo toliko mladih nadebudnih pevcev in pevk, da bodo televizijci pripravili kar dve oddaji. Prisluhnilo ter zaploskalo pa jim je približno 1500 poslušalcev. Dobra volja je najboljša pa je voditeljica Karaok Deja Mušič skupaj z nastopajočimi znova dokazala.
mffoto.L.O.)