i ogromna letina |v zdruz. državah, ^95,000,000 bušljev koruze in 690,-000,000 bu. pšenice po vladnem poročilu. krompir zaznamuje rekord Vsa t Velikansko obilico letošnjih pridel-v Združenih Državah kaže uradno P°ročilo, katero je pravkar izdala vla-f*- Številke naznanjajo polno mero - ? letino koruze, krompirja, jare pše-\?ce> ovsa, ječmena, rži in ajde ter plugih farmskih pridelkov, j koruzna letina znaša prav malo nego 3,000,000,000 bušljev in je rc "ajvečja, kar se jih je kdaj pride-j, 0' Ovsena letina je tudi največja Pr_jih je bilo kdaj zaznamovanih, in I n*s_a skoro polovico koruzne. | Menična letina je četrta po veliko-28odovini Združenih Držav, a je jPw.OOO bušljev manjša nego naj-necJa doslej. Ko bi se uradne številke Piomestile s številkami žitne kupčije, F1 pšenična letina druga po veli-izmed vseh dosedanjih v tej de- I 2eli. I. Pf!delek krompirja presega vse re-|,,p°.rde' s 398,000,000 bušljev. To je bušljev več, nego je znašal lanski pridelek, in 9,000,000 bušljev K^nego je znašal obilni pridelek leta t Ječmenova letina kaže 209,000,000 |.usljev, 50,000,000 bušljev več nego Slani. I ^'č pa ni v vrsti pridelkov resnično L* °> dokler ni merjena senena leti-C; Ta znaša 72,000,000 tonov, 25.000, P1 tonov več nego lani in 2,000,000 f°nov več nego katerokoli leto poprej I Združenih Državah. I J^radne številke so nizko cenjene, If akor se splošno misli. Žitni trgovci p.em)o, da številke poljedelskega de-V* ■' Pri«lobliene 0(1 veščih red-t j ^°P'sovavcev in sestavljene po ■iffm R^rttf^m^pnd^kov, pod-| e^"jejo vso letino. *'rv>krat izza mnogo let bo Z. D. • H "'adnica podpirala banke pri trgovi-L 2 letino. Zakladnica ima razpoložena prebitka $89,000,000, in nekaj te-| a °° razdelila med narodne banke v i j trgovine s pridelki prihodnje "dne. hladno poročilo pravi, da bo jare ! fir!!l'Ce menda 300,000,000 bušljev, ali I jSPOO bu nad rekord leta 1908., OrZ00'000 '"d lanski pridelek in 99,-J"J°0 bušljev nad pridelek 1. 1910. \ H.??eče so uradne številke glavnih pri h elk°v letos in lani: L i» 1912 Bu. 1911 Bu. iN ....2,995,000.000 2,531.000.000 f 0Se,,Ica .... 690.000.000 621,000,00(1 ! Jes .......1,290,000,000 922,000,000 [ Jc men •••• 209,000,000 160,000,000 °mPir ... 398,000,000 293,000,000 En razbojnik oropal vlak. I j^v Orleans, La., 5k sept. — Snoči i tn edini razbojnik izvršil silno pre-vi?n "apad na neki newyorski osebni |n0 KraJ napada leži 12 milj vzhod-'v 0(1 New Orleansa. Ropar je od-i p '. ,Vsem potnikom vse vrednostne s lje ^ in reči. Vsled neke nepremiš-j)0j0st' razbojnikove se je strojniku bij roparja pobiti. Rop mu je RsPet odvzet, i Hj»l0P,r se imenuje Howard Edwards; Plcf°Va roclbina da stanuje v Jupitru, Policiji je navedel še več I Prii ?v> vsled katerih bodo brzeas 1' se v:11 še trije člani roparske tolpe, ki via" Opisuje cela vrsta napadov na Sjpe vv tukajšnji pokrajini. I bil napad je tem drznejši, ^er je I Ha "a isti progi v prejšnji noči skoro F iz mestu ustavljen potniški vlak Jf'"ci|inatija. od New Orleansa se je za-[ teVo, c'wards na stroj in je z dvema i tof^-^rjema brzdal osobje. V ročni tr0 !u je nosil pri sebi dinamit in ni-^,lcer'n. Vlak se jo moral ustaviti. K. va '"''s je gnal oba uradnika stroje-Sabo do poštnega voza, iz ka-^otf vzel vsa registrirana pisma. krji "| jc opisal moške potnike v pe-njihovih dragocenosti. kaCi, ni nadlegoval. Ko je uplenil ! ^»l . dolarjev v gotovini, je od-1 'n ji„ °jnika in kurjača nazaj na stroj "kazal voziti dalje. Po vožnji ie r0'1 Se je strojniku v hipu, ko lrtu f neprevidno obrnil hrbet, po- j« dr " lu'ariti po njem z lopato. Udar 2 location v petek zvečer, ko jo je napadel velik pes. Ta ji je skočil v obraz, da je padla. Potem jo je po obličju, rokah in nergah strašno raz-grizpl. Žival je bi'a ustreljena koj nato in njena glava poslana v Pasteur-jev zavod v St. Paul, da se jo preišče radi steklosti. Petnajst psov brez gobčnikov je bilo v soboto ustreljenih po ukazu župana \Y. L. Hilla. Chicago, 111. ■— Dne 24. avg. se je ustrelil, tukaj rojak Frank Novak, doma iz Šenčurja pri Kranju na Gorenjskem. Tu zapušča ženo in tri otro-čiče, a v starem kraju očeta in dve sestri. Vzrok samoumora neznan. Avto in kara trčila skup. Cleveland, O., 8. sept. — Usodna cestnoželeznična nezgoda se je pripetila danes štiri milje zapadno od Rocky Rivera, nedaleč od tu. Voz električne Lake Shore cestne železnice s priveskom se je zaletel pri postajališču 13 s polno silo v tovorni avtomobil neke pivovarnice. Strašno sta treščila skupaj, in ker sta bila oba napolnjena z izletniki, so bile posledice prav težke. Ranjenih je bilo 35 oseb, pet izmed njih smrtno. Iz Clevelanda so bili takoj poklicani zdravniki in ambulančni vozovi, ki so se podali na lice mesta kar najhitreje. Vozova sta se nahajala na vožnji v Toledo in sta se odpeljala opoludne ob poldvanajstih od tukaj. -40 minut pozneje se je zgodila nesreča. Kozel kot vrtnar. Salt Lake City, Utah, 6. sept.—Bivši okrajni pravdnik Willard Hansen je bil danes prijet z 10 drugimi osebami vred pod obtožbo podkupa in slepar-stva. Pet tednov je policija pazila nanj in na njegove tovariše, dokler se ni mogla danes naposled mreža zadrgniti. Povod k temu je dal poizkus, odstraniti snoči iz policijske postaje neko obleko, ki bi imela služiti kot dokazilo v neki pravdi zaradi umora. V teh zadnjih petih tednih je Hansen plačeval dvema policijskima detektivoma vsak teden $50 za to, da sta neko tolpo prevarantov ščitila pred zasledovanjem in zasačenjem. Detektiva *ta se spustila v to in svojo službo vestno vršila, obenem pa policijskemu načelniku vse natanko poročala. Hansen je pred nekaj leti igral neko ulogo kot javni tožitelj v pravdi proti bivšemu policijskemu načelniku Sheeku, ki je bil tožen "grafta" v zvezi s sleparstvi bratov McWitliier. Ogenj v rudniku. Steubenville, O., 9. sept. — V Amsterdamu se je Y. & O. rudnik užgal in plameni so se naglo razširili po vseh rovih. Rudarji so bežali navzgor in se na srečo vsi rešili. Trije rudarji ponesrečili. Biwabik, Minn., 5. sept. — Oblak se je utrgal snoči tu in je poplavil Riddy-rudnik, pol milje od tukaj, in zajel tri rudarje, nekega Črnogorca in dva Italijana. ___ Štrajkarji spet na delo. New Bedford. Mass., 7. sept. — Tukajšnji tkalski svet je danes ukazal vsem svojim članom, ki so zaposleni v dvanajsterih tovarnah, proti katerim so tkalci štrajkali osem tednov, naj se vrnejo k delu. Tovarnarji so naznanili, da nameravajo zopet odpreti tovarne v ponedeljek. Uporni kaznjenci šibani. Jackson, Mich., 5. sept. — Prvikrat v zgodovini državne kaznilnice michi-ganske so bili danes-kaznjenci šibani. Devet kolovodij nedavnega upora je dobilo od 10 do 30 udarcev, in znano je, da bodo vsi, ki so se udeležili upora, enako kaznovani. Število udarcev je bilo odmerjeno po odpornosti kaz-njenčevi, kakor je izjavil jetniški zdravnik. Sicer se obrača sedaj vse po starem, slmo miliške čete so še vedno v kaznilnici. Spet deklica umorjena. Gary, Ind., 8. sept. —- Drugi skrivnosten Umor je bil danes odkrit v Gary, ko ' so našli truplo 5 let stare Marije Gruba v močvirju blizu 14. in Jackson ceste v predmestju. Obleka je bila večinoma strgana s telesa. Policija misli, da je bila deklica napadena in potem umorjena. Truplo je bilo v močvirju prejkone izza 10. avgusta, ko je Marija izginila iz doma svojega očeta, samo štiri bloke, od omenjenega močvirja. L. 1907. je bila napadena in umorjena v Gary Elsie Schroeder, 7 let stara. Wm. Dagle je sedaj v državni kaznilnici za zločinstvo. POSVETOVANJE ZARADI BALKANA. Avstrijski in nemški državniki rešujejo nujna in veleresna vprašanja. NEODVISNOST MACEDONIJE? Turško-italijanski vojni se menda vendarle bliža konec. Wilson o priseljevanju. Seagirt, N. J., 5. sc-pt. — Guverner Wilson Je sprejel danes dve italijanski zastopstvi, in .ve g -voril z njima o priseljevanju. Izjavil.je, da se z veseljem posluži prnoznofeti, ker se boji, da so mnogi krivo razumeli to, kar je o tem predmetu pisal. Rekel je odposlancem, da priseljence ceni, in da misli, da so deželi dovedli mnogo koristnega in spoštovanja vrednega. Berlin, 11. sept. — "Frankfurter Zeitung" prinaša brzojavko iz Sofije, da je bolgarski poziv na velevlasti, podeliti Macedoniji neodvisnost, smatrati za ultimatum, in da bo Bolgarija prisiljena, prijeti za orožje, če se položaj v Macedoniji mirno ne reši na gori zahtevani način. Dunaj, 8. sept. — Tukajšnji časopisi so najtopleje pozdravili nemškega državnega kancelarja drja. pl. Beth-mann-Hollvvega, ki je dospel včeraj v grad Buchlau pri Bukovicah na Mo-ravskem na obisk grofa Berchtholda, avstro-ogrskega ministra vnanjih zadev. Poudarjajoč važnost obiska, ki je povečana še s tem, da se udeležujeta razgovorov obeh vodilnih državnikov tudi avstro-ogrski poslanik v Berlinu, grof Szoegyney-Marich, in poslanik nemške države, pl. Tschirschky, kažejo časopisi obenem na obilico važnih vprašanj, ki čakajo svoje rešitve v zvezi z balkansko ozir. turško krizo. Berlin, 8. sept. — Sestanku avstrijskih in nemških državnikov v morav-skem gradu grofa Berchtholda pripisujejo tukajšnji časopisi veliko važnost z ozirom na sedanji veleresni položaj na Balkanu. $175,000 za Wilsona. New York, 8. sept. — Dvanajst tisoč oseb je prispevalo doslej v Wil-sonov in Marshallov volitveni sklad. Ta znaša sedaj skupaj $175,000. Velikanska dediščina. Berlin, 9. sept. — Prebivalstvo v Salzwedelu na Magdeburškem je skoro popolnoma znorelo vsled poročila o velikanski dediščini, ki je pripadla neki salzwedelski delavski družini po smrti necega sorodpika, ki se je pred davnimi leti izselil v Ameriko. Po semkaj došlih poročilih podedujejo delavec Willy Wirth in dva sorodnika zapuščino svojega * strica Caspar Breuer-Wirtha. Zapuščino tvori baje premoženje, ki znaša do 100 milijonov mark. Udarci usode. Monticello, N. Y., 10. sept. — -Dogodki zadnjih 48 ur so donesli seboj, da se bogati mladi farmar Clarkson Nicholas nahaja danes v Middletovvn-ski blaznici. Zaročenka mladega farmarja, gdč. Ada Jacobs, prišla v nedeljo zvečer na farmo Nicholasovo na obisk in se je nenadoma zgrudila mrtva. Poklicani zdravniki so mislili n^jprvo na zastrupljenje in so dali Nicholasa prijeti pod obtožbo umora. Natančna preiskava je dognala potem, da je de-vojka umrla za srčno kapjo. Toda mladi Nicholas ni mogel prenesti nepričakovane smrti svoje neveste in svojega prijetja pod groznim sumom, in je zblaznel. Zrakoplovci ponesrečili. Monakovo, Bavarsko, 6. sept.—Med vojaškim poizvedovalnim poletom danes v jutro se je letalec lajtnant Ste-ger smrtno ponesrečil. Veter je v višini 300 črevljev prevrnil njegov stroj. Stevenage, Anglija, 6- sept. — Kapitan Patrick Hamilton je podjel z lajt-nantom Stewartom kot potnikom na krovu polet s svojim dvokrilnikom. V precejšnji višini je veter pokvaril stroj, ki se je prevrnil in na tleh razbil. V razvalinah so potem našli mrtvi, strašno pohabljeni trupli obeh letalcev. Vlak skočil iz tira. Erie, Pa., 10. sept. — Ker je potniški vlak št. 6 Nickel Plate-železnice pri Fagan Roadu blizu Erie skočil iz tira, je bilo danes popoludne 28 oseb težko ranjenih, dočim je kacih dvajset drugih iskalo pomoči za manjše poškodbe v mestnih hotelih. Trije odlični železnični magnati so komaj utekli smrti v zasebnem vagonu, ki je bil pripet k vlaku. To so bili predsednik železnice, W. H. Coniff; od-delni superintendent W. J. Watter-son, in predsednik Fort Wayne & W estern-železnice. Eden dnevnih vozov je bil napolnjen s Kitajci, namenjenimi na vzhod, a nobeden izmed njih ni bil resno poškodovan. Nadalje je vlak vseboval izredno dragocen naklad srebra, ali od železničnih uradnikov ni bilo izvedeti, da li gre za denar ali srebro v palicah. Iz Erie so bili poslani detektivi na lice mesta na pomoč železničnim uradnikom pri straženju žlahtne kovine. _ i Polumesec se umika. Chiasso, Švica, 11. sept. — Italijanski prvi minister Giolitti, ki se nahaja zdaj v svojem letovišču v Piedmontu, je dal postaviti zasebno brzojavno črto, da je v zvezi z neuradnimi delegati, ki se posvetujejo sedaj v Švici s turškimi odposlanci o mirovnih pogojih. Pričakuje se, da se vrne prvi minister jutri v Rim, kjer predloži ministrskemu svetu poročilo o sedanjem stanju pogajanj. Turčija je sedaj prepričana o tem, da se Italija nikdar ne umakne od glavnih pogojev za sklep miru, in sedaj se trudijo turški odposlanci na vso moč, doseči sporazum, v katerem bo občuvan vsaj ugled države v očeh mohamedancev. Streljanje ob bolgarski meji. Sofija, Bolgarija, 9. sept. — Dva podčastnika bolgarske mejne straže v Karatepu so turški vojaki ustrelili, in bolgarski poslanik v Carigradu je bil po Stvoji vladi naprošen, odločno nastopiti pri porti, da se streljanje ob meji preneha. Bolgarski poslanik bo zahteval nadalje, da turški uradniki takoj pošljejo iskat truplo enega podčastnika, ker je izginilo. Nadalje se imajo zloainci ostro kaznovati. Cesar spet na Dunaju. Dunaj, 9. sept. — Bivanje cesarja Franca Jožefa v Ischlu je bilo proti pričakovanju nenadoma prekinjeno, dasi je katar, za katerim je cesar pred nnpvi nhnlel. baie že orenehal. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naše mnogobrojne cenj. naročnike in prijatelje v- Minnesoti obveščamo da smo te dni dobili za naš list zastopnika in poverjenika v osebi g. Ivo Težak, našega večletnega sotrudnika iz Ely, Minn., ki se je te dni mudil na obisku v našem mestu. Gosp. Težak se je ravnokar vrnil v Minnesoto, kjer bo obiskal ondotne rojake, da bo nabiral naročnino in drugo za "A. S." Prosimo naše prijatelje, da ga prijazno sprejmejo, ko jih obišče in mu poverijo naročnino in drugo, ker on je pooblaščen, da sme prejemati za naš list naročila in denar, ter izdajati tozadevne pobotnice. Gosp. Težak je v Minnesoti dobro-poznan, kot priden delavec in zmožen za vsak posel, ki se ga poprime; tudi je poštenjak od nog do glave, zato se ni bati, da bi se primerilo kaj nepravilnega v njegovem poslovanju. Za poštenost in točnost v vsakem oziru jamčimo mi, zato mu z vsem zaupanjem poverite svoja nAročila. Toplo ga priporočamo rojakom v Minnesoti in se za vso prijaznost, ki mu jo boste skazali, ko vas obišče, že vnaprej zahvaljujemo. S spoštovanjem Uprava Amerik. Slovenca. IZ BELE KRAJINE! Opozarja se, da se bo rabilo pri zgradbi tunela belokranjske železnice v kratkem do 600 delavcev. Ker je mnogo Belokranjcev v amerikanskih rudnikih, ki bi morda radi domu prišli in ker bi bila zdaj prilika odslužiti Si potnino, se vsi Belokranjci prosijo, naj opozore znance, ki bi hoteli vrniti se v domovino, da je zdaj zato najugod-neja prilika. Dnine posameznim delavcem so ta-kele: Podajači zaslužijo 3.40—3.80 K na dan minerji zaslužijo 4.00—4.80 K na dan v akordu od 5—6 K zidarji zaslužijo 5 K na dan kovači zaslužijo 5 K na dan tesarji zaslužijo 5—6 K na dan. Polirji, ki imajo preskrbeti delavsko kompanijo, od 25 do 40 delavcev, imajo plačo po dogovoru. Ena akordna partija ima dva do tri polirje. Potreboval se bo tudi okrajni vrtnar, ki bo imel urediti in voditi vrt za gozdno zelenjavo in cvetice in oskrbovati okrajno drevesnico za zgodnje sadje. Letna plača bo 1,100 kron. Pristranskega zaslužka več sto kron. Najavijo naj se pa le vrtnarji, ki imajo veliko zmožnost in tudi veliko prakse, Vladar se je že vrnil na Dunaj. Kot vzrok za odhod iz Ischla se navajaj, slabo vreme, ki sivolasemu vladarju skoraj onemogoča bivanje pod milim nebom. ___ Nemčija v strahu. Pariz, 10. sept. — Nedavno sklenjena pomorska pogodba z Rusijo in starejša anglo-francoska morsko-obramb-na zveza glede Sredozemskega morja se v nekaj dneh praktično izvedeta, ko dobi francosko brodovje, sedaj vkrcano v Brestu, svojo stalno luko v Toulonu. Vsled te zamene pristanišča dobi Francija popolno nadzorstvo v Sredozemskem morju nasproti trozvezi in prepusti Angliji obrambo Severnega morja, docim prevzame Rusija zaščito Baltiškega morja. Veščaki poudarjajo, da navzočnost ruskega br,odovja v Baltiškem morju znatno ojači moč britanskega brodov-ja, za slučaj, da je Nemčija napade, dočim se smatra angleška morska ožina za dovolj zaščičeno po mnogoštevilnih torpedorušilcih in podmorskih čolnih, ki so nameščeni ob francoski kakor ob angleški brežini. Brez kuharice. Slavni pisatelj Meredith je rekel nekoč, da razumen človek ne more živeti brez kuharice. To pomeni, da je prav tako važno, kaj jeste, kakor, kako jeste. Dobro kul»n obed seže mnogo dalje, nego hitro napravljena jed, ki je dostikrat vzrok nerazpoloženja in raznih bolezni želodca in drobja. V takih boleznih Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino vedno najbolj zadovoljuje, Ob izgubi slasti, neprebav-nosti, zapeki, razdražljivosti, glavo boli, napadih revmatizma in nevral-gije, v holeznih jeter, želodca in drobja se to zdravilo vedno uživa z uspehom. Ne vsebuje nikakih primesi, ki donašajo samo začasno olajšbo, marveč ozdravlja stalno. V lekarnah. Jos Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. veliko zmoznost in tudi veliKo pratese, ker bo ta zadeva za vso Belo Krajino velike važnosti in bo imel dotičnik za ta del veliko odgovornost. Shodi proti draginji. Berlin, Nemčija, 7. sept. — Veliki shodi so bili na Nemškem ta teden v protestiranje proti visoki ceni živeža in v zahtevanje, da vlada olajša položaj pred zimo. Shodi, ki so jih priredili socialisti, so se vršili v redu in mirno. Jolietske novice. — Hiša je zgorela v sredo popoludne rojaku Johnu Težak na Oakland ave. — G. Ivo Težak iz Minnesote je že odpotoval iz Jolieta, kjer je dobil službo kot zastopnik in poverjenik Amer. Slovenca. — G. Mike Kochevar z nemške strani je te dni dosmrtno zvezal ali "poročil" dva srečna para Rusnjakov. — V sredo opoldne se je vreme kar nanagloma izpremenilo iz poletne vročine v jesenski hlad. — G. John Mahkovec je že dober teden dni spet v Jolietu, a njegov dolgi dopis iz Litije priobčimo šele prihodnjič radi pomanjkanja prostora. Naznanilo slavnim naročnikom Amer. Slovenca. Kakor je starejšim in najzvestejšim naročnikom našega lista še dobro zna-no, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani naročnino povišati na $2.00. Zanašamo,se, da so naši naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo: 1. Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst. 2. Naš list je delavski list, zato brani delavca, plačujemo pa tudi sami svojim delavcem v tiskarni unijsko plačp, katera se je tekom zadnjih petih let, kakor je slehernemu znano, tudi znatno povišala. 3. Ker so se živila podražila in privoščimo vsacemu, kar mu gre po zaslugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu že z novim letom drage volje povišali plačo. 4. Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš na- men delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno pa moramo pribiti, da ima naš "linotype" tako goste črke, da je vsled tega v našem listu več berila na eni strani, kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dveh straneh. Ker smo pa bili iz gmotnih razlogov primorani zvišati naročnino, bomo skušali tudi v prihodnje, da bo list v vsakem oziru napredoval in svoje naročnike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse novice amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi nadalje trudili braniti najdražjo našo svetinjo sv. vero in ponujati zlasti onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne dušne hrane in tudi zabavni del našega lista bo vedno tak, da bodo bravci z njim zadovoljni. Prosimo spoštovane svoje naročnike, ostanite nam torej tudi v prihodnje zvesti. [ Amerik anski Slo venec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. fl.| ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 13. SEPTEMBRA. 1912 LETNIK XXI. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. T" Joliet, 111., 11. sept. — Č. g. Anton Berk, naš rojak iz zelenega Štajerskega, ki je dospel še le pred kratkim v to deželo, da se posveti dušnemu pa-stirstvu med ameriškimi Slovenci, je postal pomožni duhovnik ali kapelan slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu. Predzadnji ponedeljek (2. sept.) nas je zapustil dotedanji naš g. kapelan Rev. Jos. Pollak, ki je prevzel župnijo v Hibbingu, Minn., in v sredo (dne 4. 6ept.) je že prišel njegov naslednik Rev. Ant. Berk. Že ko j prvo nedeljo je novodošli gospod pokazal, da je svojemu predniku vrl naslednik tudi v cerkvenem govorništvu. In naša župnijska šola je novega gospoda tudi lahko vesela. In veselo ga je pozdravil tudi g. župnik, Rev. John Kranjec, ki ima zlasti glede naše šole ne malo 6krbi. V imenu cele fare kličemo torej novemu g. kapelanu i na tem mestu: Dobrodošel! — Vročina zadnjega tedna je zah tevala v naši fari svojo žrtev. Umrl je g. Peter Mušič, stanujoč v svoji hiši rod št. 1111 N. Chicago St., oženjen star okoli 45 let, rojen v Dragatušu na Dolenjskem. Zadnjo sredo je pokojnik še delal v tovarni Joliet Manu facturing Co. in vztrajal pri delu do večera vkljub skoro neznosni vročini ki je pritiskala tega dne. Pa pil je preveč vode, naše slabe mestne vode, in se prehladi!; vsled bolečin je moral naslednje dni ostati doma, a v posteljo ga je vrglo šele v nedeljo: in včeraj (torek) zjutraj ob poldevetih je bil že mrtev. Tako hitro in nenadoma prihaja smrt... Pokojni Mušič je bival v Ameriki že nad 24 let. V Omahi se je .prvič oženil z neko Hrvatico, in pred kakimi štirinajstimi leti je prišel s svojo družino v Joliet, kjer ee je stalno naselil. Po smrti prve žene se je poročil pred poldevetim letom z gdč. Barbaro Tomažič iz Nove Lipe št. 26, Viničke fare. Tukaj je pristopil v društvo Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J., ki je izgubilo v njem zvestega in vzglednega člana. Posebno znan pa je bil blagi pokojnik v na-Ijh cerkvenih krogih; od svojega prihoda semkaj je vedno in vneto deloval kot'član cerkvenega odbora ter si Stekel mnogo zaslug za našo cerkev. Njegova nepričakovana smrt v najlepši moški dobi je bridko zadela vse njegove prijatelje in znance. Najbrid-keje zadeta pa je njegova družina in žlahta. Za njim žalujejo njegova soproga Barbara, njegova 181etna hči Ana, 131etni sin Frank in 71etni sin Peter; nadalje brat Math v Coloradi in brat George v Iovvi, poleg drugih sorodnikov. Vsem tem izrekamo naše sožalje! Pogreb se bo vršil jutri (četrtek) dopoludne od vodstvom pogrebnega zavoda Ant. Nemanich & Sin. Blagemu pokojniku svetila večna luč! — Naša župnijska šola ni majhna, vendar je premajhna za vso šolsko mladež naše fare, kar je najlepše znamenje za procvit in razvoj naše naselbine. Nad 100 šolskih otrok je letos zglašenih samo za prvi razred! Šolsko vodstvo s cerkvenim odborom vred namerava v kratkem ukreniti vse potrebno, da se po najboljši možnosti odpomore pomanjkanju potrebnih šolskih prostorov. — Izvrstnega pevovodjo in učitelja glasbe smo dobili v svojo sredo. G. Rafko Zupanec, ki je pred dobrimi desetimi leti napravil maturo na ljubljanskem učiteljišču ter potem študiral glasbo na dunajskem konservatoriju (kotrapunkt pri slavnem prof. Fuchsu in glasovir pri prof. Hoffmannu), biva sedaj med nami. Kakor je Am. SI. že poročal dne 16. febr. t. 1., je g. Rafko Zupanec prišel v Ameriko dne 29. aprila 1909. Potem je učil glasbo v Johnstownu, Pa. Pou'ceval je 4 pevska društva, in sicer: Pevsko in izobraževalno dr. Bled, hrvatsko pevsko društvo Slavulj ter nemški društvi Frohsinn in Harmonie. Obenem je bil organist nemške farne cerkve sv. Jožefa v Johnstownu. Tam je ostal, dokler ni bil z dnem 1. januarja t. 1. pozvan v Saint Bonaventure, N; Y., kjer je nastopil službo kot organist in učitelj glasbe v St. Bonaventure's College & Seminary. Ostal je tam do sklepa zadnjega šolskega leta. Povsod je deloval z največjim uspehom. Pa slišal je mnogo lepega o Jolietu in si zaželel semkaj. Med počitnicami je obiskal staro domovino — in sedaj je med nami. Prišel je v ponedeljek zvečer in se nastanil začasno pri svojem dobrem prijatelju g. Jos. Zalarju, gl. tajniku K. S. K. J. Ali ostane med nami stalno, je odvisno sedaj od tega in onega. Vsekako bi bilo želeti, da ostane v Jolietu v prid razvoju naše pevske in glasbene umetnosti, ki potrebuje pravega agitatorja. Opozarjamo na to, da poučuje prof. Zupanec tudi violino in klavir. Zatorej dobrodošel — in primernega dela možu! — Naši študenti so se spet razkropili v razne učne zavode. G. John Grahek ml., sin blagajnika K. S. K. J., se je podal v Chicago na University of Illinois. Potem so se podali: v St. Viateur's College v Bourbonnais pri Bradley, 111., Eddy Stukel (tretje-letnik, sin g. Jos. Stukel), Joe Nemanich (drugoletnik, sin g. Antona Nemanich) in George Lopartz ml. (drugoletnik, sin g. George Lopartza); v St. Francis College, Wis., Math Buta- la in I. Jurečič. V jolietski High School nadaljujejo svoje uke četrto-letnik Jos. Ursich, tretjeletnik Mike Malovrh in drugoletnik Willy Stanfel. In Clarence Stukel, sin g. Johna Stukel, ki je dovršil svoje uke v kat. zavodu sv. Frančiška v Quincy, 111., pa je vstopil začasno v Joliet Business College. Vsem mnogo pridnosti in vztrajnosti! — Dr. Martin J. lvec kot delegat dr. Zrinjski-Frankopan je odpotoval v soboto v Kansas City na XI. konvencijo N. H. Zajednice, xi se je otvo-rila v ponedeljek. Prihodnji teden pa se bo mudil dr. Ivec v Milwaukee, Wis., na konvenciji S. N. P. J. kot delegat društva "Zavednost". — G. Ivo Težak, znani naš originalni dopisnik iz Minnesote, je prišel v Joliet zadnjo soboto na večdnevni obisk svojih prijateljev in znancev. Morda ostane tu, če dobi delo. — Seje Mladeniškega dr. sv. Janeza Krstnika št. 143 K. S. K. J. se vrše zanaprej vsak tretji torek v mesecu. — 102 stopinji je kazal toplomer jolietskega vremenoslovca F. M. Muh liga zadnji četrtek, dne 5. septembra, 102! Take vročine v tej letni dobi ljudje ne pomnijo. In skoro dva tedna že traja ta nadloga, izza dne 31. avgusta. Seveda se smejejo pivovarji in poparji — zakaj? Ker nas vročina večkrat ožeja, a mestne vode ne pijemo, če nam je mar življenja, torej moramo piti pop in pivo, in zato se nam revam pivovarji smejejo. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Čapla Ana, Čarov Peter, Kozina Marko, Martinčič Tereza, Novak Adam, Stefanko John. Duluth, Minn., 4. sept. — Dragi Am. Slov.! Tukajšnje agenture imajo dosti vabil za delavske moči. Ako je vabilo pošteno, ne vem. Na vogalu Union-kolodvora sem slišal pogovor slovenskih fantov, ki nameravajo v ameriško armado vstopiti. Pozdrav gg. čitateljem. Jno. Težak. Kansas City, Kans., 4. sept. — Pa smo jo zadeli, pa ne misliti, da v kaki starokrajski loteriji, o ne, ampak'pri veselici cerkvenega društva, ki se je vršila dne 18. avg. pravcato na rojstni dan cesarja Franca Josipa na tukajšnjem cerkvenem vrtu, kateri je nudil ta dan mnogobrojnim obiskovalcem prijetno senco, zvečer pa lepo razsvetljavo z električnimi lučicami. Vrhunec zabave je tvorilo seveda tudi ta čas srečkanje raznovrstnih reči in stvari, ki so privabile polno cvenka v blagajno. Najbolj živahno je bilo, ko je prav moško prikorakala mlada kožica, katero je brezplačno društvu prepustil cerkveni odbornik P. Spehar, lepo opletena z rožicami in z zvoncem okoli vratu na prizorišče. Vse je drlo k njej in jo začudeno pogledovalo ter si je zaželelo tiho v svojem srcu v last. Pričelo se je pravcato kavsanje za u-bogo živalco, katera je plaho ogledovala mlade svoje oboževalce. Cena je postajala vedno višja, dokler ni sreča naklonila živalco plaho meketajoče mladeniču Žerjavu, ki jo je zadovoljno in vidno srečen ponesel domov, a bla-gajničar je veselo spravil lepo svotico, nekaj črez $21 v blagajno. Nadalje so se srečkali tudi topot domači zajci, katere je tudi topot podarila Marg. Fracl, nadalje 4 košare jabolk, lepi stroj za britje, dar g. Požeka, kar je zopet privabilo blagajniku lepo svotico okroglega. Da so se pa med sreč-kanjem prav pridno zamakala suha in pijače željna grla, še niti omeniti ni treba. Saj sta stala pri kleti pravcata Samarijana g. Drganc in Majerle Peter, ki sta v vsem usmiljenju ponujala žejnim sode in prav okusne jabolčni-ce, katero je nalašč v ta namen podaril vrli tukajšni faran in farmer g. Vidmar, ki je prinesel tudi gori omenjena jaboljka v dar. Ako se je pa kdo naveliča! pijače, so mu takoj priskočile na pomoč nad vse postrežljive gosp'e Majerle Katarina, Guštin Marija in Ana in g. Drganc na pomoč ter mu ojunačile nezadovoljen želodec s sladoledom ali pa s prav okusno in izvrstno pripravljeno šunko, ki jo je podaril cerkvi vrli faran že o-menjeni Požek, ali pa s fino pečenim janjcem, katerega sta brezplačno odstopila cerkvi dobra tukajšna slov. trgovca Stimec in Spehar. Pristno službo starokrajskega natakarja pa je izvrstno opravljal tukajšni pevec Peter Bižal. Torej duša moja, kaj še hočeš več, je lahko vsak udeleženec vskliknil, saj še pri vsaki veselici toli zaželjene mu-zike ni manjkalo, kajti gramofon je tudi topot prav pridno godel razne ljubke domače popevke. Le nekaj smo pogrešali in veste kaj? Slavčekov ni bilo, ali bolje rečeno, slavice so se deloma skujale, slavci sami pa niso imeli dovolj poguma in ljubko njihovo žvrgolenje je izostalo, a dal Bog samo za ta čas in ne za vedno, saj se bliža jesenski čas in ž njim hladnejši večeri, kateri bodo tudi vročekrvnim slavicam olajšali v poletnem času res mučne pevske vaje. Tako je bilo, g. urednik, luštno in veselo. Mislim, da so bili udeleženci zadovoljni, blagajničar je že bil, kajti $184, ki jih je dobil v blagajno, niso ravno kaj malega. A blagajna je čudna stvar! Vedno je znova lačna in prazna prav kakor mali otroci in neprenehoma hoče nove hrane. Kakor v obče ima tudi tukajšna blagajna tisto nesrečno napako, da ima kar dva izhoda, jednega za dohodke, drugega pa za stroške. A ta drugi izhod ima strašno prikupljiva vrata, skoz katera noč in dan z največjim veseljem drvi denar. Kaj čuda torej, da je blagajna zopet lačna in je radi tega cerkveno društvo sklenilo, da bo zopet priredilo jednako zabavo v nedeljo dne 22. sept. in vabi že zdaj, kakor se mi je pravilo, prav prijazno vse Slovence, ne samo nekatere, da priskočijo zopet ta čas s svojo udeležbo blagajni na pomoč. Usmiljeni Sa-marijani se bodo tudi topot našli, le ubogih popotnikov je treba. Na noge torej, Slovenci, pokažite vsaj topot polnoštevilno, da Vam je napredek cerkvene občine več kakor vsi medsebojni prepiri. Vzbudite pa tudi slavce in slavice, da nam o tej priliki nekaj okroglih zažvrgolijo! Narodnjak. Minneapolis, Minn., 3. sept. — Gospod urednik Am. SI.! Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu A. S., da sporočim par besedi. — Tukaj imamo prav gorko. Toplomer kaže 80 do 95 nad ničlo, da je skoraj pre-gorko za semptember. — Z delom gre še precej dobro, da se lahko delo dobi, kedor hoče delati, samo ne vem, kako dolgo, mogoče celo zimo. Plača je raznična, kakor. delo. — Od tukaj se poda v staro domovino nam dobro poznani g. Florijan Zellinger z družino v Šmihel pri Novem mestu dne 16. sept. Želim mu srečno pot in veliko sreče na domači zemlji. Bog s teboj, dokler se spet vidimo! — Pozdravljam rojake in rojakinje! Listu veliko naročnikov! Z Bogom! John Straus. New York, 3. sept. — V mojem zadnjem pismu iz New Yorka sem sicer jasno govoril o Slavčevi turneji, da pa javnost vendar ne pride do kakoršnih koli negativnih zaključkov, si štejem še v dolžnost omeniti pismo uglednega v Pittsburgu bivajočega rojaka g. Louisa Vremšaka, ki sem ga prejel pred nekaj dnevi. "Labor day" je sicer že za nami in s koncerti v Pittsburgu in Steeltonu tudi ni nič, stvar pa se ni pokopala, dokler stoje za nami pitts-burški veljaki. Pittsburški slovenski (?) duhovnik namreč ni hotel, ali ni mogel prepustiti "Slavcu" dvorane "Slovenskega doma", ista je bila za soboto, to je za 31. avg. baje že oddana in to je bil glavni vzrok opustitve lepe naše misli. Da nas je "Pre-šern" tako eminentno na cedilu pustil, ni sramota naša, in kljub ljubeznivi njegovi odklonitvi sili nehote (?) izmed vrst njegovega pisma nekaj, kar nam ne odpira src... Mladi moj prijatelj g. Ant. Zbašnik v Pittsburgu je na jako krivem potu, če trdi: "Ako je kaj "za narediti" (oprostite slovničnemu monstrumu), to smo mi tukaj!" Prav imate, dragi, pozabili ste samo, da nismo kanili priti k Vam polnit svojih bisag, ideja naša je bila in je druga! Pevska društva niso podporna, denar-.a potrebujejo le toliko, da plačajo pevovodjo in si nakupijo not. — Kapitala torej, vsaj velikega, ni treba! Pač pa smo hrepeneli po veličastnem onem trenutku, ko zadoni lepa naša slovenska pesem iz združenih slovenskih grl. ko napoči za nas ameriške Slovence sveti oni moment, v katerem sta si podala roki sosedni dve naselbini... In ■zgledi vlečejo, pravi Rimljan, naselbina bi sledila naselbini in zave! bi drug veter po naših taborih... "Auri sačra fames"... nas sicer drži v svojih sponah, ker smo ljudje in v tem brez izjeme vsi enaki, pesem, nasa slovenska pesem, ki je vendar zrcalo narodne naše duše, bi je poznati ne smela, previsoka je naša pesem in pre-idenlna.. . Kaj pravite Vi na to, ostala pevska društva po Ameriki? Mlado naše pevsko društvo 'Triglav' je prejelo prav v ljubeznivem tonu pisano vabilce samostojnega društva v New Yorku za pic-nic, ki se je vršil minulo nedeljo. Seveda se je enoglasno sklenilo istega se vdeležiti kor-porativno, a žal, v uptown« nam soln-ce ni sijalo, impertinentni Jupiter Plu-vius nam je prekrižal račun, četudi smo celo popoldne sloneli ob oknu in čakali, da se zvedri nebo in izginejo z neba črnosivi oni oblaki. V duhu smo bili med brati v Tivoli parku in prosili Vsemogočnega, da nam je v bodoče pri zanesljivejši, saj delo naše je dobro, in tudi z gojenjem in širjenjem naše pesmi si služimo — nebesa... Kljub neugodnemu vremenu se je vdeležilo pic-nica dokaj rojakov in društvo ne bo imelo gmotne škode. Prihodnjič pa več sreče društvu in želel bi, da je takrat tudi "Triglav" brez izjeme na svojem mestu. Družinski večer "Triglava" se je zopet vrlo dobro obnesel in ako se tako nadaljuje, postane naše greater-newyorško življenje drugačno in dolgočasiti se nam ne bo treba ob suho« parnem "pajntu". — Peseta je bilo obilo in pelo in plesalo se je do rane zore. Naše gospe pa vedo, da se s praznim želodcem (sit mihi venia) peti in plesati ne more, preskrbele so in darovale v korist društvene blagajne vsega! Predsednikova soproga gospa Franja Cerar je poklonila "Triglavu" r>a kranjski način skuhano gnjat, gospe Franja Pirnat in Marija Maček sta nam nacvrli ukusnih "krofov" in "flancatov", gospa Helena Giovanelli pa nam je spekla kranjsko potico in če vam povem, da je vseh teh slaščic prekmalu zmanjkalo, sem Vam tudi rekel in dokazal, da so bila vsa ta darila tudi izvrstna in kot taka tudi ne— zadnja! Ker je imelo na ta večer samostojno podp. društvo v onem istem lokalu svojo sejo, so nas seveda po isti pol-j noštevilno posetili in dvorana je bila j polna! In tako je sklenil "Triglav" ' pri svoji na Labor Day obdrže»ani j seji prirejati Družinske večere vsako | četrto soboto v mesecu, na kateri večer zboruje tudi samostojno društvo, — in naši rojaki in vrlo naše ženstvo ima sedaj lepo priliko, pristopati v podp. društvo, hoditi k sejam in hkrati zabavati se tudi ob družinskem večeru "Triglava". Dalje se je "Triglav" i prelevil v pevsko in dramatično društvo. Gojil bo razun petja tudi slovensko Talijo. Pri koncertu v no-I vembru vprizori enodejanko, v marcu ali aprilu pa narodno igro "Revček Andrejček". — Na do sedaj prazno i mesto podpredsednika so izvolili enoglasno rojaka in dobrega pevca g. Gio-vanellija. — Pevovodja "Triglava" g. Ivan Adamič je ifnenoval v muzikali-čen odbor gg. J. Dolar-ja, Ivana Bro-jan-a, J. Giovanellija in J. Cvetkoviča. — K "Triglavu" so pristopili kot pevec g. Kavčič, kot podporni član naš znani greaternewyorški stric g. J. Pod boršek. Napredek torej na celi liniji. O mešanem zboru in o Slavčevem koncertu poročam prihodnjič. Slovenka gospa M. Hribar je odprla na iztočni osmi ulici šolo v poučevanju šivanja slamnikov. Na izložni strani okna blesti napis: Lessons given in making straw hats. In Miss Ivanka Šubelj je postala "Vorlady" v 1 slamniški tvornici. Na podjetnem du-| hu in nadarjenosti je našim Slovenkam le čestitati, obžalovati pa je, da se naši rojaki, ki se bavijo s to obrtjo, a osobito naše ženstvo ne organizuje in — monopolizuje svojega dela. Zakaj bogate žida, vedo bogovi! Drug za drugim odpirajo nove tvornice in letajo in prosijo okoli Slovenk, da pridejo na delo. Imamo sicer slov. "Straw Hat Co.", a o posebnem napredku in vspehu podjetja se — ne sliši! Naši časopisi razpravljajo sedaj o za ameriške Slovence velevažnem vprašanju, namreč o sirotišnici. Seveda tudi pri tej akciji ni sloge, in ne gre se po pravi poti. Že sedaj, ko dete še rojeno ni, se že trkajo na prša, češ, to je moje delo! Venčajte me, narodnega dobrotnika in buditelja! A blagajn je za začetek preveč in odbora tudi ni! Manj besed in več dela, bi važni tej stvari več koristilo. Da se pa tudi v to humano podjetje sili politično strankarstvo, je pa naravnost podlo! Kolikor glav toliko misli, je že znan pregovor, ako se gre za nas vse, jenia vsaka osebnost, jenja in k vragu mora glupo politiziranje in dober sVet sprejmi, če ti ga pes na repu prinese! Neki listi bi radi ignorirali, ali bolje rekoč spodjeli vpliv in vničili besedo "Amerikanskega Slovenca". Bratje! Tako ne bo šlo in uvažujte fakt, da stoje za tem listom tisoči naročnikov in bravcev in teh dolarčki imajo isto ono dolžino, širino, bojo in tudi — vrednost! Morda se ipak zdrame r.aši listi in A. Slov., Gl. N., Gl. Sv., CI. Am., Nar. Vest., Slov. Nar. itd. (to bi bila po mojem mnenju prava "Reihenfolge im Range") prično znova in — složno! Delo, plemenito njih delo bo rodilo tisočero sadov in po letih, mnogih letih bodo blagoslavljala njih delo hvaležna slovenska srca! Slovenci smo že po naravi dobri, mehkega srca in preobčutljivi! Tudi podjetnega duha ne primanjkuje, in kolikor nam manjka sloge, v toliko imamo one znane takozvane "zavisti" v izobilju... In sadov ni, životari se in živi topo tje v en dan, in srečnih je malo... Na značaje, ki' danes "heilajo", jutri rušijo bogove in pozneje zopet povešenih oči skesano stopajo k al-tarju, ki se love, da sami ne vedo kako, se ni ozirati, bqdimo srečni, da je takih malo in pustimo jih živeti... A nebo je pravično! Tudi skesani greš- niki najdemo kdaj milost v Njegovih očeh in četudi sem pred davnimi časi poklonil mladi slovenski devi mal mo-htvenik, da iz nedolžnega svojega srca moli za mojo srečo — iste danes ne čutim, pričakujem pa kakor mi vsi, da odpre sv. Peter nebeška vrata tudi meni in vsem bravcem chicaške "Glas Svobode"! Ivan Adamič. North Platte, Nebr., 3. sept. — Drago mi uredništvo A. S.! Jaz sem se tudi namenil opisati moj dolgčas in kako se še kaj imam tu v tem kraju kjer sem sam Slovenec. Tu se sploh ne morem razgovoriti z nikomur v ljubem mi materinem jeziku, zato sem se namenil, da napišem bolj na kratko par besed v priljubljeni mi katoliški list. Jaz še zmiraj delam eno delo, kakor sem ga delal prej, ko sem vam sporočil par vrstic, tega je že pol leta. In delam v kuhinji. Zdaj mi je vroče, ali prišla bo zima, ko mi bo prav, mi ne bo sila debele suknje na delo jemati. Kar se tiče drugega dela, mi ni dosti znano. Tukaj ni drugega nego 'Round house' in 'Machine Shop' in je še zmiraj štrajk. Ne svetujem rojakom sem za delom hoditi, niti vabiti nočem nikogar; da koga zvabim sem, bi me sovražil, če se mu ne bi dopalo. Saj ne bom ni sam dolgo tukaj, mi je dolgčas samemu. Jaz berem vse sorte časopisov, tri slovenske in 2 angleška, ali v slovenskem se največ či-ta, kako Slovenci napredujejo. To je lepo; samo to mi se ne vidi lepo, ko eden drugega obrekujejo v časopisih. Mene ne bo nihče slišal, da bi koga ogovarjal; a zanaprej ne vem, če se kje naselim med Slovenci, morebiti da se človek kaj sporeče, pa to lahko človek pri sebi obdrži, ni sila prec vtakniti v list. Ko sem bil v Omahi, tega je eno leto nazaj, mi je bilo prav med Slovenci. Sploh tam jih ni dosti, ali smo bili složni, kakor so še dandanes, in mislim, če Bog da zdravje, da se spet k njim preselim na spomlad. Zdaj, dragi urednik, bi vas prosil, da mi ta dopis natisnete na beli papir, ne pa v košek. Tukaj Vam pošiljam naročnino, da ga bom spet redno dobival. Zdaj lepo pozdravljam Vas, urednik, vse Slovence in Slovenke po širni Ameriki, posebno one v Omahi. T. J. Brodarich. Pittsburgh, Pa., 9. sept. — Slavno uredništvo! Blagovolite natisniti sledečih par vrstic v predale vašega cenjenega lista Amerikanski Slovenec. Rojakom širom Amerike naznanjam, da smo imeli pretečeno nedeljo t. j. 8. 1 septembra veliko slavnost oziroma o-tvoritev nikdar ustanovljenega Socialističnega kluba v Pittsburghu, katerega naloga bode skrbeti za pridobitev več kozlov v socialistični rog. Slavnostni govor je imel socialist Kristan, kateremu so ploskali med njegovim govorom vsi člani socialističnega pitts burškega kluba: 10 socialistov, od katerih so na potnem listu 3, iz Chicago 5 Kristanovih spremljevalcev, en Hrvat, in neka ne vem kje rojena oseba, za katerega se ni moglo dognati, če je socialist, ali ne; njegovi bližnji sosedje so trdili, da oni rudeči pinkelc ali zavratnica ne služi socialistvu, ker ga je še pred osmimi leti kupil in kar je njim znano, ni imel še nikoli pojma za socialistvo; drugi so spet rekli, da je z onimi devetimi socialisti ploskal na čast Kristanu in da ga ni nikoli v cerkvi videti, ni v nobenem katoliškem društvu in sploh da se ravna po socialistično. Torej na vse Kristanovo prigovarjanje se zmenimo za socialistični klub kot za lanski sneg. Rečem to le, da je Zveza Pittsburških Slovencev tako trdo zvezana, da se še ni rodil in se ne bode rodil socialist, kateri bi nas razvezal ali odtrgal od svete vere, katero je Kristus učil, apo-steljni oznanovali in čč. gg. duhovniki nedeljo za nedeljo ponavljajo. Zatorej gospodje socialisti, kateri ste pošiljali denarje za vašega sodrtiga Kristana, naj vam bode na tem mestu povedano, da ste zataknili roko v sršenovo gnezdo, ko ste pripeljali Kristana med katoliške rojake v Pittsburgh. Kakšno pridigo je imel socialist Kristan v Park Theatre v Pittsburghu, ne bo-dem opisoval, to prepuščam našim društvenim tajnikom podrejenih društev naše slavne K. S. K. Jednote. Predno pa sklenem te moje skromne vrstice rečem, le to: spolnujmo besede, katere je Kristus učil in jih se danes njegovi namestniki učijo, to so duhovniki. Kristan naj gre rakom žvižgat. Nasprotnik socializmu. St Paul, Minn., 5. sept. — Dober dan, Amerikanski Slovenec! Kako V1 se počutiš? Jaz mislim, da se počutiš dobro in da si O. K. Kaj ne, d» res? No, Amer. Slovenec, ali kaj prostora za mene? Upam, da tovo, zatorej ti povem sledeče: Resnica je, da delavec brez zaslužka ne more pošteno živeti. Pa slabe posledice mi pričajo, da delo v smrdljivem rudniku je polovica groba. Delavcu Je tudi odveč, v vsem svojem življenj" živ v jamo hoditi. Med drugimi sem tudi jaz moje koščice preselil v St-Paul, Minn. Postavil sem svoj šotor. Kako dolgo, tega ne vem. St. Paul je glavno mesto v Minnesoti. Šteje 214,744 prebivalcev. Največ je in Nemcev. Slovencev je tukaj malo. Govorica je, da tu kjer stoji to veličastno mesto, je bila pred kakimi leti zelo majhna naselbina. A zdaj velika izprememba. Tu stojijo i krasne hiše, izmed katerih se vidij-« močni zvoniki. Pa v javnost podaj«®' da sem na E. Third ulici v velike« oknu videl vojaško orožje tudi iz Ev" rope. Čudno se mi je zdela tursk kratka puška. Najbolj domač se «! je videl starokrajski dvocevni sam0 kres, ker enakega sem v domovi« imel. V tukajšnjem mestu rem d» Je ena slovenska gostilna. Mesto je še v noči, ko mnoga elektrika kras dela. Čas mi ne dopušča pisati dalje-Pozdrav! Jno. Težak. . ured- nik Joliet, 111., 10. sept. — Vas, g- « nik lista A. S., prosim, da bi nat'5, teh naših par vrstic v vaš list. V d® pisu sporočam o naših tritedensk' ^ počitnicah v Pittsburghu. ZahvaljU', jemo se Slovencem v Pittsburghu za njihovo gostoljubnost, katero so na« izkazali ob našem bivanju pri nJ!.' Največja zahvala družini George FjaJ nik in Math Mravinc in družini Lokar in George Fortun in družini Mf5' Mary Malič in druž. Jambrožič. i smemo pozabiti pohvaliti tudi Pltts burških deklet, ki so nas obdarova^ 2. sept. na veselici v Kranjsko-Slov«1^ skem Domu. Največjo zahvalo pa ,z rekamo šiviljam za krasne čase, kat katere smo preživeli pri njih, P« spodičnah Mary Lokar in Julia P'sa,n ski. Nadalje se zahvalimo rojaku J° Gregoriču, ki je pred par meseci potoval iz Jolieta v Pittsburgh in P nam je izkazal vse pittsburške za<" mivosti in zdaj se je zopet vrnil z mi nazaj v naš Joliet. Ne smemo P° zabiti rojakov v Veroni, Pa., kate smo obiskali in kateri so nam izkaz , svojo godbeno umetnost, bratje t- _ nik. In zdaj koncem dopisa P0Z<*raVv ljamo vse vrle Slovence in Slovenke ; Pittsburghu in jih kličemo na obls v Joliet: do svidenja! Anton Sneller in mati Ana V°grl ' Anton Košlček Slo>enski gostilni^' Pri meni jc Tedno največ žaba*6 in najboljše pijače. "Tonček Is 0. K." N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOll^ Severova Zdravila pomagajo množicem ljudi vsako leto. NE SKRBITE! Skrb kaže slabost vaših živcev. Oslabi vaše dušne moči, vzame vašo čilost, okrajša vaše živ-ljenje. Nehajte skrbeti, in u-redite svoje živce s časom preizkušeno toniko za živce, namreč s Severovim Nervotonom Njegove tonične učinke bote opazili na celem ustroju. Cena $1.00. Nobeden Glavobol. ne glede is katerega vzroka nastane, ne more prestati dolgo živce tešilne, bolečino lajšavne učinke katere podeljujejo Severovi praski zoper glavobol in nevralgijo. (Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) 12 praškov 25 centov. Severov življenski balsam- (Severa's Balsam of Life) skozi njegove prebavne, P0*1" vilne in naravne odvajalne ka* kovosti ozdravi otrple jetra vredi nepravilnosti črevesa olajša dolgotrajno zapeko pomaga pravilni prebavi in tako prepreča in odpravi raz ne nerednosti želodca, j«t«r črev. — Cena 75 centov. W. F. Severa Cc. Vj IZ STARE DOMOVINE. J ^____ KRANJSKO. ^J — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 18. avgusta 17 Hrvatov in 40 Makedoncev; dne 19. avg. 9 Slovencev in 54 1 Hrvatov; dne 20. avg. 15 Hrvatov, 27 Makedoncev in 10 Ogrov. Iz Amerike se je vrnilo dne 18. avg. 80 Hrvatov in Slovencev, dne 19. avg. 110 Makedoncev in Hrvatov. — V Ameriko se je hotel dne 26. avg. odpeljati leta 1888. v Ribniku pri Karlovcu rojeni dninar Mirko Skrad-ski ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti; a mu je v Ljubljani na južnem kolodvoru službujoči nadstražnilc Nikolaj Večerin prerečil pot s tem, da 8a je aretoval. Skradski je bil že v Ameriki, in ko je prišel domov, so Sa potrdili k vojakom, on je pa vzel s seboj 645 K denarja ter se hotel zopet vrniti v obljubljeno deželo. Oddali so ga sodišču, potem bode moral Pa obleči vojaško suknjo. — "Ali napredujemo? En korak na-Prej — dva koraka nazaj!" S temi besedami je neki slovenski kmetijski strokovnjak, kakor piše zadnja "Zlata Doba", označil narodno-gospodarski napredek na Kranjskem. "Mi v tehniškem oziru pri kmetijstvu odločno napredujemo, naredimo zaradi tega vsako leto en korak naprej, a žalibog obenem dva koraka nazaj, in temu je vzrok izseljevanje ljudi s kmetij k industriji v mesta in v Ameriko, zlasti Pa naš grozni — alkoholizem. Vsak napredek je nemogoč, dokler bo vladal alkohol." "— III. slovenski protialkoholni kon-8res in obenem lOletnica protialkohol-nega dela na Slovenskem se bo obhajal v Ljubljani letos v nedeljo dne 17. novembra. Sodelovala bo nova organizacija "Sv. vojska" in "Društvo zdravnikov na Kranjskem". , Sprejem ameriških in angleških časnikarjev na Bledu. Bled, 20. avgu-f'a: Tu se je danes vršil sijajen spremni ameriških in angleških žurnali-stov, ki so se pripeljali v novih kanadskih pacifiških vožovih na Bled. Spre-jih je deželni glavar dr. Šusteršič, Poslanci Pogačnik in Piber ter g. dr. Krisper. Godba je igrala ameriško nimno. Pevski zbor je pel slovenske narodne pesmi. Dame v narodnih nošah so sipale cvetlice. Sprejema se Je udeležilo nad 1000 letoviščarjev. — slo16"1 I6 ŠC P°r°ča: Sloves lepot naše venske domovine se širi daleč pre-ko državnih mej po širnem svetu. Dne Tj av?' se Je peljalo po novi alpski železnici ,z Koroškega preko Gorenj-!.,.ga dalJe proti Trstu krog 400 an-S'eskih, francoskih in nemških časni-?r^ev- Vozili so se na posebnem raz Siednem vlaku, kakor jih je naše že-znisko ministrstvo vpeljalo za turško : fZ.mco- Tuji žurnalisti, katerim se bilo pridružilo mnogo parlamentar-ev m drugih odličnjakov, so bili n^ ^enjskih postajah: Jesenice, Bled, liuh ••SlOVesno sPrejeti. Prisrčen, na Pozdrav in pa divna krasota la SCff gorenjskega raja je vse očara-1 " . _dnesli so iz naše domovine naj-ni ln najprijetnejše vtise in uverje-smemo biti, da bodo širili glas o Jenih naravnih lepotah po vsem kul-mem svetu. Sprejemi so se vršili st;-d v slovenskem jeziku. Ljud-zd ° v narodnih nošah in po- S avlJale so jih slovenske trobojnice. meem Pred celim svetom doku-Vennt'rali> da je tista lepa zemlja slo-slo a' da prel>'va na njej zavedno Se yensko ljudstvo. Največ zaslug, da razvV* lzredni obisk tuj'h žurnalistov Pr0M tak° lepo nam v žast- tuiskemu Sla"letu v korist, si je priboril deželni st0nar dr- Šusteršič, ki se je peljal go-Pot 1 "asproti do Solnograda in jih je em spremljal skoz kranjsko deželo, •nini minister v Kamniku. Vojni aVR . P1- Auffenberg se je dne 20. Zelo P,npeljal v Kamnik. Sprejet je bil stavah eSn°" Vse hiše so bile v za" °dpravo smodniških skladišč 'jansk janskem Poliu- Občine ljub-"KinJ v ok.olice so se obrnile na Daj ®ko župansko zvezo" s prošnjo, končn ~Veza 'znova započela akcijo za na ]■ 0 odpravo smodniških skladišč , Hqv ' Janskem polju, oziroma za nji-na kak pripravnejši živijo ne bode ogroženo imetje in okoliških prebivalcev, pa tudi Postj|o Jnbljane. — To vprašanje je č^s v° tem aktualneje, ker se zadnji Stn°ilr '--°-nier Ponavljajo atentati na snice in zaloge streliva. av8Us^°v poštni urad so otvqrili 20. °b "a Lazah pri Novem Mestu S Toni- ,ezn'čni progi. Zvezo ima ,Cami oziroma Stražo. v'ša Sv,ran'*ka industrijska družba po-"ov 0J akcijski kapital od 14 milijo-"a 18 milijonov. Jkltp ^ankcijoniran deželnozborski ■ atljslt.CSar sankcijoniral v seji ,lnuarja^ deželnega zbora dne 25. Vn/ 'P,12 sprejeti sklep, da se Prične ,CUla P" Sumbregu v b kraiem okraju Novo mesto izločijo 4b'no g objiine Dobrniče z vasjo ®or°, ki pripada davčni občini Knežja vas ter konstituirajo kot samostojna občina Sela. — Nakup dveh velikih posestev. Od deželnega poslanca Josipa Turka je kupil gospod Ivan Ogrin, veleposestnik v Št. Ilju pri Velenju, graščino in posestvo Golnik na Gorenjskem za 122,000 kron. Nadalje je kupil gospod Ivan Ogrin, sorodnik stavbnega mojstra Ogrina v Ljubljani tudi Lenčeto-vo posestvo na Laverci od gospe Beti Lenče za 130,000 K. Kupec g. Ivan Ogrin se je po večletnem bivanju v Braziliji vrnil v domovino. — Prememba posesti. Veletržec in veleposestnik v Postojni gosp. Fr. Jur-ca je kupil od barona E. Levetzowa veleposestvo Hrušica, obsegajoč 2300 oral, za 380,000 K. — Na Breznici se je dne 28. avg. v župni cerkvi odkril spomenik knezo-škofu Ivanu Zlatoustu Pogačarju. Vspored slavnosti: Ob 8. uri so brali tihe sv. maše za pokojnika domačini Tomo Zupan, dr. Ivan Svetina in Franc Finžgar. Ob 10. uri je imel govor monsignor Tomo Zupan, potem je pel slovesno črno mašo stolni kano-nik-arhidijakon Tomo Kajdiž. — Dopolnivna deželnozborska volitev v Ljubljani bo dne 24. septembra. Volivcev je 4240. Od zadnjih volitev je priraslo 565 volivcev, med katerimi je veliko kmetov iz sosednjih občin, ki imajo svoja posestva okoli Ljubljane. — Na Bledu so petindvajsetletnico mašništva dne 30. julija t. 1. na otoku in v farni cerkvi sv. Martina obhajali prečast. gospodje župniki: Andrej Češenj, Mihael Horvat, Janez Hromeč, Janez Lesar, Janez Mikš, Gustav Schiffrer, Frančišek Vrhovšek, Ignacij Zupane. Povabila je aranžiral državni in deželni poslanec Janez Hlad-nik, slavnostni govor govoril Alojzij Žužek S. J., slovesno sveto mašo pel dr. Leopold Picigas, novomeški rojak, zdaj župnik v dunajski nadškofiji, pogostil pa je svoje sobrate knezoškofij-ski svetnik Janez Oblak. —Slika s sokolskega zleta na Bledu. Na sokolskem zletu na Bledu so na telovadišču po končani javni telovadbi prodajale gospodične šopke in cvetke. K'eni izmed prodajalk, ki je imela v rokah še pet cvetk, je prišla neka odlična dama s hčerko — trda Nemka — i in jo vprašala, koliko stane ena cvetka. Odgovorila ji je: eno krono. Na-' to je gospa vzela iz listnice 20kronski j bankovec ter ga dala gospodični re-' koč: "Vzemite to za vaše cvetke; užitek, ki sem ga imela pri telovadbi, še s tem ni poplačan!" — Lepo priznanje "Sokolom". — Za primarija v ženski bolnici v Rudolfovem je imenovan dr. Strašek. —Smrtna kosa. V šmihelu pri Novem mestu je dne 18. avg. umrla č. sestra Marija Barbara Ivec, uboga šolska sestra de Notre Dame, rojena v Gradacu pri Metliki. — V Novem mestu je umrla 23. avg. občeznana trgovka z usnjem in posestnica Marija Re-celj poleg hotela Jakac. — Na Dobra-čevi pri 2ireh je umrl kolar, gostilničar in posestnik Franc Gantar. — V Ljubljani je umrl trgovec in posestnik Jožef Pok, star 73 let. — Na postaji Kranj je umrl skladiščni mojster Anton Truskeller. — Bik ga je umoril. Janez Pirh, 68 let star, iz Grahovega pri Tolminu, je služil pri posestniku Francetu Va-lantu v Bodeščah pri Bledu za hlapca. Po gospodarjevem naročilu je gnal Pirh živino na pašo, med drugimi tudi domačega bika. Tu ga je napadel bik ter z rogmi po celem životu tako ob-delaval, da je revež na mestu izdihnil. Šele zvečer so ga našli ljudje v groznem stanju in ga prenesli v mrtvašnico. — Rodbinska žaloigra na Bledu. Pogreb nedolžnih otročičev rodbine Burja na Rečici, ki jih je lastna mati v blaznosti umorila, se je izvršil dne 20. avg. popoludne ob velikanski udeležbi domačega občinstva, in gospode in ob asistenci peterih duhovnikov. Do srca segajoč je bil prizor, ko so prinašali rakev za rakvijo iz hiše in jih polagali na nosila, med tem pa je igrala zdraviliška godba, ki se je udeležila pogreba, malim mučencetn zadnji pozdrav. Vse navzoče občinstvo je spre milo otroke prav do cerkve in pokopa-pališča, kjer jim je cerkveni moški zbor zapel v slovo: "Nad zvezdami", zdraviška godba pa zaigrala žalostin-ko. Še marsikateri tujec si je otrl solzo, ko je videl do smrti žalostnega o-četa sedaj osamelega na svetu stati ob grobu. — Nesrečna mati Neža je prišla dne 21. avg. sama domov. Skrita je bila na domačem skednju, potem je pa pobegnila v bližnji gozd. Mož je 21. avg. stal s sosedom pred hišo. Sosed nakrat opazi v bližini hiše nesrečnico in opozori moža nanjo. Mož jo pokliče: "Neža, pojdi gori!" Žena je mirno prišla. Nakrat je bila vsa hiša polna ljudi. "Imejte usmiljenje z menoj!" je žena večkrat ponovila. Ljudje so jo vpraševali, ako se ji otroci niso smilili? "Najmlajši se mi je nekoliko smilil, ker me je tako milo pogledal, predno sem mu zarezala rano!" odgovori mati. Res je imel najmlajši otročiček najmanjšo rano. — Glede vzroka, kolikor se more o tem pri blaznem človeku govoriti, se poroča, da je žena odgovarjala, in sicer čisto mirno, da je to storila iz ljubezni in dolžnosti, da bi tudi otroci ne postali zmešani kakor ona. Prejšnji večer da na dejanje ni mislila, ampak v nedeljo 18. avg. zjutraj je hipoma začutila dolž nost, otrokom življenje končati. 2e ta motivacija jasno kaže, da imamo o-praviti z blaznico. Pravila je tudi, da je s hriba gledala pogreb svojih otrok. Poslali so po zdravnika in orožnika in jo prepeljali v Radovljico do nadaljnjega postopanja. Tudi njena mati je bila slaboumna. —Ponesrečeni Slovenci v Bochumu. Ob nedavni rudniški katastrofi v Bochumu na Nemškem, ki je zahteval 115 žrtev, so storili smrt tudi sledeči Slovenci: Poročeni, Rataj, Parmejc, Terkovnik, Gobec, Jamšek, Verbic; neporočeni, Ljubšek (z Ovsenega na Dolenjskem), Lončarič in Gogolin. — Žrtev žganjepitja. Kljub prizadevanju, da se žganjepitje omeji, zahteva alkohol veliko žrtev. V Podragi pri Vipavi so pili neko soboto zvečer fantje žganje, med njimi Franc Trošt. Domov so ga prinesli pijanega. Skoro dva dneva je ležal v nezavesti. Udarec, ki ga je dobil pri padcu domov grede, je bil usodepoln. Mladenič, star komaj 20 let, močan in krepak, je umrl na posledicah alkohola. — Napad. Zidarskega mojstra Janeza Petriča so na Igu domov grede neznani zlikovci napadli na cesti in ga močno poškodovali. — Zemlja je podsula Janeza Brem-ka, zidarskega pomočnika pri zgradbi neke ceste na Skaručni, vsled česar je zadobil težke notranje poškodbe. — Ubil se je v Radovljici zasebnik Ivan Pretnar, ki je 22. avg. padel 4 metre globoko raz hodnik hiše na ka-meniti tlak. — Nasilnež. Orožniki so aretirali delavca na železnici Bude Čurčiča, ki je hotel nad Ano Senico iz Uršnega sela izvršiti nenravno dejanje, in ga odvedli v novomeške zapore. —Zaiadi poskušenega zažiga so aretirali in v novomeške zapore odvedli Franceta Razpotnika, doma iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani, ki je hotel zažgati šmihelsko vas. — Surovina. Martin Pačič iz Viker na Dolenjskem je velik surovež, ki je svojega očeta vedno preklinjal, zadnjič pa ga je celo z vilami po glavi tolkel. Oče, ki mu je dozdaj prizanašal, ga je zdaj naznanil oblasti. bila, je ta zavozil kmalu v cestni jarek in bik je padel v velikem krogu na bližnjo njivo, kjer je obstal ne samo dobro ohranjen, ampak tudi z zdravo kožo. Žival se je dala po tem dogod- j ku od svojega gospodarja zopet mirno vjeti. Avtomobil, ki tudi ni bil nič poškodovan, so potegnili s pomočjo par volov iz jarka. Kmetič je gnal bika naprej in je govoril sam seboj: "Glej, glej — sedaj bi se še celo moj bikec rad z avtomobilom vozil v mesto!" — Smrtna kosa. V graški bolnici je umrla Ivanka Gornik, soproga mladega kmeta Matije Krena na Stari gori. — V Gaberčah pri slavnem Sv. Križu tik Slatine je umrl posestnik Martin Drofenik. — V Petrovčah je umrla posestnica Neža Aristovnik. — V Št. Jurju ob Taboru je umrla hčerka vrle Markošekove hiše, Marica. — Na Vranskem je umrl posestnik Gregor Karo, star 82 let. — V Gradcu je umrl profesor v pokoju Alojz Kova-čič, star 67 let. — V Rogatcu je umrla Žena rudniškega ravnatelja Elizabeta PoTatschnig v 68. letu starosti. — V Ptuju je umrla ga. Neža Muršec, soproga nadučitelja v p. — V Mariboru je umrla soproga jetniškega paznika Marija Štebih, stara komaj 20 let. — V Savcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu je umrla veleposestnica Marija Šker-lec v 63. letu starosti. — Pri Sv. Primožu pri Št. Jurju ob južni železnici je umrl J. Pančič. Dan poprej je še mlatil, ponoči je pa nagloma umrl. — Ravno tam je tudi umrla Katarina Kranjc, prva iz Dekliške Marijine družbe, odkar obstoji. rovalci venca, ne vemo; gotovo pa je, da so socijalni demokrati s tem brezvestnim činom zadostno dokazali kako zagrizeni internacijonalci da so in koliko je računati na take ljudi v narodnem boju. — Smrtna kosa. V Trstu je umrl g. Josip Košir, poduradnik južne železnice. — Trst, 17. avgusta. Tu se je zastrupila zasebna uradnica Valerija Ko-vačič. — Gorica, 22. avgusta. Tu so aretirali cel kup ciganov iz Kranjske, moških in ženskih. Vsi so rodbine Hu-dorovič. Eni so obtoženi konjske in denarne tatvine, drugi vlačugarstva. HRVATSKO. j KOROŠKO. | ŠTAJARSKO t — Dvojezične napise so glasom nemških listov napravili na miljskih kamnih na državni cesti na Spodnjem Štajerskem. To je baje prvič. — Toča je znova hudo potolkla Zg. Haloze in najbližjo ptujsko okolico. Škodo, ki jo je letos napravila toča v teh krajih, cenijo na milijon kron. — Dne 14. avg. ob y27. uri zvečer se je vsula toča po občini Hum pri Ormožu ter po Hardeku in Šalovcih, in je uničita nad dve tretjini poljskih sadežev. — Petrovče. Strela je udarila ob priliki zadnje nevihte v hlev posestnika Mihaela Muteca v Levcu. V hlevu je ubijo dva konja, vredna 1200 K. Tudi streha na hlevu se je užgala. —Podrli so na celjskem takozvanem slavnostnem travniku več kot 600 let staro ogromno topolovo drevo. Bilo je že popolnoma strohnelo in so se veje že same lomile ter padale na tla. Velikan je imel v obsegu okrog 5 m. — Zgodovina glavnega dobitka. V Goestingu pri Gradcu je leta 1908 u-mrl steklarski delavec Ferdinand Ho-fer, ki je svoječasno kupil turško srečko in jo do leta 1907 v obrokih izplačal. Njegova vdova je po njegbvi smrti z drugimi papirji sežgala tudi srečko, vendar pa si je prepisala številko in serijo na nek listek. Te dni pa je prišel k njej (zdaj je omožena v Gradcu in se piše Appel) neki agent in je zahteval provizijo od glavnega dobitka. Izkazalo se je, da je 1. avgusta zadela glavni dobitek v znesku 400,000 frankov. — Bik v avtomobilu. Smešen dogodek se je pripetil pred dnevi na okraj ni cesti med Gradcem in Glinstaett-nom, kateri bi lahko imel tudi slabe posledice. Nek kmetič je gnal po o-menjeni cesti na vrvi mladega bika, kateremu, ker ni bil hud, ni zavezal oči, kakor je to drugače v navadi. Kar pa tudi tako dobrosrčnega bika lahko spravi v jezo, to je avtomobil. Tudi ta bikec se je povspel kvišku, ko je slišal pihanje "hup-hup" bližajočega se avtomobila. Akoravno je kmet vsled previdnosti dajal znamenja, vendar je avtomobil dirjal naprej, še le v bližini b:ka je hitrost vožnje zmanjšal, da bi v polževi naglici vozil mimo živali. V tem trenutku se je žival splašila, se iztrgala svojemu gospodar ju iz rok ter je skočila proti avtomobilu. Gospodje, ki so sedeli v avtomobilu, so takoj spoznali nevarnost, ki jim preti in so na drugi strani hitro poskakali na cesto, ne da bi avtomobil ustavili. V tem trenutku je napravil bik velik skok in že je bil na avtomobilu, ki je počasi vozil po cesti dalje. Kmet se je najprvo po strahu zopet pomiril, je dirjal za avtomobilom, za njim so bežali tudi presenečeni potniki. Ker pa bik ne zna voditi avtomo- — Orlovska slavnost na Koroškem prepovedana. Ljubljanski "Slovenec" z dne 23. avg. piše: Orlovsko slavnost in javno telovadbo, ki bi se imela vršiti 25. t. m. v Svečah na Koroškem, je okrajni glavar celovški pl. Rainer prepovedal s sledečo utemeljitvijo: "Zavoljo javnega miru in reda z oz» rom na okoliščino, naj bi taki sestanKi mas v jezikovnomešanih okrajih v interesu miru med prebivalstvom različne narodnosti izostali." — V Svečah ni razun učitelja in nekaj nemčurjev, ki jih je lahko na prstih ene roke sešteti, nič nemškega prebivalstva, kakor se človek lahko iz uradne statistih ke prepriča. Sploh je ves okoliš slovenski in kar je nemškega, je maloštevilno priseljeno uradništvo. Zato se v Svečah in Bistrici ter vseh ostalih krajih v obližju ne more govoriti o jezikovnomešanem prebivalstvu v pravem pomenu besede. Sicer so se pa vršile v Svečah že različne slovenske prireditve v večjem obsegu, v bližnjem Šf. Janžu se je vršila lani enaka orlovska prireditev, pa se red in mir nista nič kalila. Celovškemu okrajnemu glavarstvu pa nikoli ne pade v glavo, da bi v tem okraju, ki je pretežno slovenski, prepovedalo hujskajoče in izzivajoče prireditve "Suedmarke" (na primer v Žrelcu in Borovljah), ki je nem-škonacionalno bojno društvo, dočim pa je Orel izobraževalna telovadska organizacija. Bil. bi res že skrajni čas, la se različnim gospodom cesarsko-kraljevim uradnikom na Koroškem, ki so v tej deželi ustanovili nekak mlado-turški komite, ki vlada po svoji mili volji in skuša slovensko prebivalstvo terorizirati, stopi na prste. To bomo vendar premogli, da bomo zavrnili take odredbe koroške vlade, ki s tem pod pretvezo skrbi za javni mir in red, sama dela nemir in hudo kri! Ali sme koroško slovensko ljudstvo res že vsak višji birič obrcati? Pa ni dosti, da je šikanirajo gospodje v zlatih ovratnikih, še vsaka nemškonacionalna smr-kolinka sme iz njih norce briti! — Čuvaj gre? Zagreb, 23. avg.: Cesar bo komisarja pl. Čuvaja te dni sprejel v Ischlu v avdijenci. V mero-dajnih političnih krogih se govori, da se v kratkem komisarijat odpravi in skliče sabor. — Protestni shod proti Čuvaju. Praga, 20. avg.: Tu se je vršil protestni shod proti absolutističnemu režimu na Hrvaškem in obsodbi Jukiča. Nato je več stotin broječa množica šla skozi Vaclavski trg proti muzeju in tu razvila črno zastavo. Klicalo se je: "Doli Čuvaj! Živio Jukič!" Policija je zastavo zaplenila in več oseb zaprla. — Zader. "Veleizdajniški proces" v Zadru. Te dni se prične "veleizdajniški" proces proti več dijakom iz raznih dalmatinskih mest. Branili jih bodo odvetniki-poslanqi. Ta proces je v zvezi z Jukičevem procesom v Zagrebu. — Pretresljiva tragedija. Kmetica Draginja Cvijetič iz Bakane blizu Slatine je nekoč šla z več kmeti s sejma skupaj domov. Kmetje so hoteli nad njo izvršiti nenraven čin, a jih je odbila. Vendar se je po selu razširil glas, da se ji je bila storila sramota. Mož Stevo, s katerim je dozdaj v največji slogi živela, jo je grdil, stepel in spodil. Žena se sklene nad enim onih nesramnežev maščevati, da si kuhinjski nož nabrusiti, gre v Slatino na sejem in zabode Stevo Bosanca do smrti. Dne 21. avg. je bila zato v Oseku obsojena na dve leti ječe. — Uboj iz sovraštva. Kmet Marko Ikovčič iz Noršič-sela je zabodel soseda Martina Jurčina do smrti in ranil Miho Jurčina z nožem, to pa v prepiru zaradi neke posekane hruške, o kateri je trdil, da je njegova.- Ikovčiči in Jurčini so živeli v sovraštvu. Pri razpravi, dne 22. avg. v Zagrebu je bil ubijalec obsojen v štiriletno ječo in odškodnino 2000 K. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. KADAR STE V MESTU ste vabljeni, da se greste okrepčat s iaio okusne pijače in jedil t salun in restavracijo -l BAR CAFE* Postrežb* izboril a prav po domaČe 403 N.Chicago IM1VT vogal Cass Sta. .....JUJjlJii GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Rubv St. J OLIET, ILL Kadar se mudite na vogal« Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer bort« najbolje poiteeieni. Fino pivo, najboljia vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIBT Kadar imate a sodiščem opraviti obr nite m na Holler h Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111 Z g. Wellnitzom se lahko domenite > slovenskem jeziku, ker je Slovan PRIMORSKO. — Trst, 23. avgusta. Tu se je vršil sinoči shod političnega društva "Edinost" proti tiraniji na Hrvaškem. Govorili so dr. Rybar, arhitekt Costape-raria, Križmančič in dr. Wilfan. — Grozdje, sadje in krompir na Goriškem. Iz Gorice, 23. avg.: Grozdje je začelo zoreti v Brdih in na Vipavskem in kaže prav lepo. — Cešpelj je letos malo, enako tudi drugega sadja ni mnogo, a ima zato visoko ceno. Povpraševanje po našem sadju v inozemstvu je veliko. — Krompir ima danes ceno po 6 K kvintal, seveda na debelo. V goriški okolici ga ni več. — Stanje vinogradov v Istri. Profesor Portole računa v "Allgemeine Weinzeitung", da se bo pridelalo v Istri letos okoli 450,000 hI vina proti 407,000 h leta 1911 in 429,000 hI leta 1910. Torej precej dobro. Kjer bo grozdja manj, bo pa boljše. Velikih elementarnih nezgod ni bilo. Najboljše je v okrajih koprskem, piranskem, bujskem in pazinskem, kjer je vsa trta amjerikanska, pač pa je v takozvani "terra rossa" filoksera divjala. — Narodna statistika c. kr. mornarice. Leta 1911 je bilo v vojni mornarici med 3810 vojaškimi novinci 1291 Hrvatov, 900 Nemcev, 662 Ogrov, S81 Lahov, 2S3 Čehov, 116 Slovencev, 44 Poljakov, 20 Slovakov, 12 Rumuncev in 3 Rusini. V teh številkah je označen materni jezik. — Značilno za slovenske socijalne demokrate. "Edinost" poroča, da so pri pogrebu delavca Senice v Miljah odrezali socijalni demokrat od nekega venca slovenski trak z napisom in ga vrgli proč. Kaj so k temu rekli da- POZOR! Rojaki pomislite s' poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, do-n.ača' in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče stnotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet J. C. AeLler & Co. priporoča rojakoat tvojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. Joliet, Itt. Anton Kirinčič Cor. Columbia in Cbioago Sta. Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, UL Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMf VLOGE cnašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD M 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4i% brez vsakega odbitki Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vaem tvojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi sa čaaa vojake — je IZKLJUČENA. Denar poiiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA*. KI zahtevajte odločno, da te Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drujo varno "iparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki uio sa Vaa denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! Araerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Urednik...........Rev. John Kranjec Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St. Joliet, 111. Izdaja ga vsaki petek SLOOTKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina za Združene države $2.00 na leto; za Evropo $3.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. ča o človekovi revščini in slabotnosti. Ali nismo glede razuma nevedni, ali nam ni treba sila veliko truda, da se znebimo nevednosti? Poglejmo pa vse to, kar kljub vsej pridnosti in nadarjenosti v resnici vemo in znamo in primerjajmo je s tem, kar ne znamo in pripoznati moramo, da znamo le silno malo. Poglejmo trditve največjih učenjakov, katere so ti razglasili za prave; nastopili so za njimi drugi in pobili so eno za drugo. Poglejmo človeško voljo! Ali ji ne zapovedujejo strasti, ki jo vlečejo v hudo? Ako hočemo v dobrem vstra-jati, ali nam mar ni treba mnogo sile in mnogo napora? Poglejmo naše srce, ki je pravcata uganka. Danes je dobro kakor angelj, jutri zlobno kakor hudič; danes pripravljeno za naj bolj junaške čine, drugič je zopet spo sobno za vsako hudobijo. Poglejmo svoje telo! To je podvr ženo najraznovrstnejšim boleznim it neprilikam. Lenoba ga slabi, delo g: utrudi, mraz in vročina sta mu mučn; in smrt visi nad njim kakor Damokle tov meč! Koliko trpljenja, koliko ne varnosti, koliko križev in težav! Al so vse to mar nagibi k napuhu? T; ali oni se vspne visoko na lestvi si^č( in časti. Koliko jih je bilo, ki so se gli morda še višje, toda padli so glo boko bodisi vsled lastne ali pa ptuj< krivde! Koliko nekdaj bogatih je sle CERKVENI KOI-KDAR. 15. sept. Nedelja Nikodem, muč. 16. " Pondeljek Ljudmila, vdova. 17. " Torek 7 žal. Marije. 18. " Sreda Tomaž Vil. škof. 19. " Četrtek Janurij, škof. 20. " Petek Evstahi, muč. 21. " Sobota Matevž, apostol. PONIŽNOST. (Nauk za 16. nedeljo po binkoštih.) Mej nauki, katere je Jezus Kristus učil je bil nauk o ponižnogti popolnoma nov in doslej nezaslišan nauk. Te čednosti stari pagani niti po imenu niso poznali. Pred Kristusom je bil celi svet poln napuha in ošabnosti; z besno silo so si iskali vsi boljših mest in zadovoljen ostati se stanom, katerega je komu naklonila previdnost božja, so smatrali ljudje pred Kristusom za veliko nespamet. Sin božji pa je ostro obsodil napačne nazore sveta. V današnji priliki uči in priporoča Gospod z jasnimi besedami-sv. ponižnost. Ker so pa do tedaj vsi služili le napuhu, zato je rekcl*Gospod: "Kdor se povišuje, bo ponižan; kdor se ponižuje bo povišan." Tudi dandanes jih je mnogo, ki nimajo nobenega smisla za ponižnost, ki menijo, da ta čednost nič ni kaj primerna odločnim, značaj nim ljudem. Kdor tako meni, ta nima pravega pojma o ponižnosti. Ponižnost prav za prav ni nič druzega, kakor pravo mnenje o samem sebi. Ponižnost je resnica, napuh je laž. Da je temu res tako, bomo spoznali, ako si damo od govor na vprašanje: kaj je človek? Ako primerjamo človeka z vidnim stvarstvom, tedaj moramo pripoznati, da je človek krona vidnega stvarstva; ako pa primerjamo človeka z Bogom, ali pa ako ga premišljujemo samega na sebi, ali pa v primeri z drugimi, tedaj imamo le preveč vzroka, da se ohranimo ponižne, da se zavedamo, da smo res le prah in pepel. Kako pravico pa smo imeli, da smo bili poklicani sploh k življenju in da se nam življenje ohranjuje? Ali nismo se svojimi grehi že mnogokrat zaslužili, da bi nas Bog poklical iz tega življenja? Ako se torej pred Bogom ponižujemo, storimo le to, kar je pravici in resnici primerno; ako pa se napihujemo, tedaj zaničujemo vsako oblast, zametavamo skrivnosti in zaničujemo božjo in človeško postavo. Zavoljo česar se pa človek napihuje? Ali ni mar vse to, na kar je človek ponosen, dobrote božji dar? Ali talenti, na katere je marsikdo tako ponosen, niso dar božji? "Kaj imaš, česar bi ne bil sprejel?" Ali ni tedaj popolnoma opravičeno, da se napram Bogu ponižujemo, da smo mu za vse to hvaležni, kar nam je On podelil? Ponižni pa moramo tudi biti, ako se samega sebe pogledamo. Kaj pa je človek? Ako pogledaš njegovo razumnost, njegovo voljo, njegovo telo, moraš reči in pripoznati, da vse to pri- krivde! dnjič kruto stradalo! Krščanstvo torej, ako opominja k ponižnosti prav nič ne pretirava. Ako pa nimamo vzroka napihovati se z ozirom na Boga in na nas same, ga imamo še mnogo manj z ozirom na svojega bližnjega. Prednost rojstva, sreče in časti nam ne dajejo še prav nobene pravice, da bi se smeli povzdigovati nad svojim bližnjim. Vsi smo jednaki z ozirom na dolžnosti in na pravice. Kralji in cesarji in vsi oblastniki, niso nič druzega kakor služabniki božji. Bog jim je dal oblast, da jo porabijo v blagor in srečo človeštva. Ali je ponižnost res nasprotna odločnosti in značajnosti? Kdor tako misli, ta ponižnosti ne pozna. "Vsaka hrabrost — pravi sv. Avguštin — sloni na ponižnosti. Kdor res pozna samega sebe, ta ve, kaj premore in česar ne more, kdor je pa ošaben, ta ceni previsoko svoje moči in postane predrzen. Bodimo torej ponižni in ohranimo se ponižne! Ponižnost je po besedah sv. Krizostoma mati modrosti, varhi-nja sleherne čednosti, kino naše duše in varna pot v nebesa. REV. JOS. POLLAK. UČIMO MLADINO SLOVENSKI. Slovenski narod v Ameriki je na jako slabem stališču glede svojih šol, zato ne smemo postrani pogledovati onih, ki našim rojakom, ko gredo v staro domovino ali kam drugam, lepo na uho povedo, da je slovenski narod v Ameriki na slabem v tem oziru, in da se bo, ako se ne bomo zavedali, sčasoma potopil v morju ameriško-angle-škega navala, ki dan ?a 4nem izpod-jeda taaiSe narodno staiišče. " Aka se opremo po naših naselbinah v Ameriki, lahko vidimo že zdaj, kako malo se med liattil spoštuje mila naša materinščina. Starili tiavadno še doma govore s svojimi otroci »lovenski, a otroci pa navadno odgovarjajo angleški. Primeri se gostoma, da stariši ne razumejo vsake besede v angleškem jeziku, zato tudi ne razumejo vsake besede svojih otrok; tako je že med stariši in otroci pravcati babilonski turn. Da se pa ohrani naša mila materinščina med narodom v Ameriki še dol go Vrsto desetletij in stoletja, tudi potem ko bo prestalo priseljevanje, treba je, da se mnogobolj zanimamo za narodno izobrazbo niše mladine, ker rqladina in naraščaj je bodočnost vsa-cega naroda. Če se mladina vzgoji, izjobrazi in ohrani v narodnem — slo-venskem-katoliškem — duhu, se nam ni bati, da bo slovenski narod v Ameriki "izgubljen", kakor se nam slučajno prerokuje od gotovih stranij. Nekatere naše napredne slovenske fare v Ameriki si so že omislile svoje šole, kjer se deca uči svoj materni jezik čitati in pisati, ter verske resnice zajemati iz slovenskega katekizma. Vse te napredne fare zaslužijo posebno pohvalo; zlasti pa ondotni vrli duhovniki, učitelji in učiteljice. Bog jih ohrani še dolgo dolgol On naj blagoslovi njih trud in delo! So pa tudi nekatere naše fare v A-meriki, ki še nimajo svojih šol. Tem je priporočati, da si čimprej omislijo svoje farne šole, da jim ne bo kasneje ko mladina odraste žal. Mladina bo odrastla in bo prekasno izprevidela, da 1 se niso nje stariši in dušni pastirji za,-1 vedali svoje dolžnosti do svojih otrok in učencev v njih vsestransko škodo in svojo lastno sramoto, ker še ptica vsaka uči svoje mladiče po svoje žvr-goleti Kdor se zaveda, da je Slovenec naj uči svojo deco najprvo slovenski, ker angleški se bodo otroki že na-1 učili, za to skrbi postava. Vsakdo, ki ne uči svojih otrok slovenski, ta zanemarja svojo največjo dolžnost, ki ga veže do naroda in svojih otrok. Naj-| večja sramota je za vsakogar, komur ie lahko očita zanemarjanje svojih o-trok in dolžnostij do svojega naroda, posebno v tem oziru, ker bodočnost naša je le tedaj zagotovljena, če se bo lasa mladina znala zavedati svoje narodnosti in isto prav spoštovati doma n med svetom. t Pazimo torej, da se ne zgubi zlati -as! Vsak dan izgubljen za učenje na-1 ie mladine slovenski, je izgubljen za redno in se več nikdar ne vrne. Zavedajmo se svoje narodne dolžnosti dokler je čas in dokler sije zlato so!n-ce šolskih dnij za našo mladino. Ako bodo naši duhovniki, učitelji in stariši točno in vestno spolnovali to svojo dolžnost do slovenskega naroda, se nam ni bati, da bo naval tujih na-rodnostij izpodjedel naš slovenski ži-velj v Ameriki; tudi ne bo Slovencev potopil naval potujčevanja. Naša mila materinščina — slovenski jezik — je poleg vere naših očetov naša najdragocenejša svetinja — ohranimo jo! JOSIP KLEPEC. DOBRA KNJIGA. Dobra knjiga ti razsvitljuje in bistri um, razveseljuje ti srce in vedri čelo. Vse to pa stori le lepa in dobra knjiga. Dobro je treba torej razločevati dobro knjigo od slabe in še od neke druge vrste knjig, o katerih bi skoro rekel, da več škodujejo, kakor koristijo. K temu se štejejo takozvane in-dijanarce, one vrste romani, ki izhajajo v 50 do 100 zvezkih i. t. d. Dasirav-no nimajo taki romani sicer nič po-hujšljivega na sebi, a tudi nič poduč-nega; razburjajo pa živce, da še ponoči spati ne moreš. Vedno se ti predstavljajo v sanjah krvave slike iz povesti, ki si jih bral podnevi. Če pa vzameš po delu ali ob praznikih dobro knjigo v roke, se boš počutil veliko bolj pokrepčanega, pomirjenega in sladko boš spal. Med dobrimi knjigami pa razločujemo zopet zabavne in poučne. Kakor ti ne bo niti najboljša jed vedno enako dobro teknila, če jo boš dobil na mizo vsak dan, tako tudi ne boš dobival enakega užitka od ene vrste knjig. Še jo boš bral, a vedno z manjšim veseljem, a nazadnje boš rekel: Saj so približno vse knjige jednake, vse gredo po enem in istem kopitu. Odložil boš knjige v kot in rekel: Ne rabim več knjig; čez par let bom že te zopet v roke vzel, če se mi bo ljubilo. A temu ni tako. Če ne boš vedno kaj lepega bral, bo tvoj razum, namesto da bi napredoval, postajal vedno slabeji. Kar človeku ohranjuje dober spomin, to so dobre knjige. Druga vrsta knjig so torej "odučne knjige. Te širijo tvoje duševno obzorje. Kaj pa nam je treba najprej znati o Ameriki? Spoznavaj samega sebe, je stalo na pročelju grškega svetišča. Spoznavajmo sebe in našo novo domovino. Berimo torej tudi kaj o naši novi domovini. V kateri knjigi pa bomo našli največ o Združenih državah, o njihovih postavah, navadah in šegah? Gotovo v Rev. Trunkovi knjigi "Amerika ki Amerikanci". To je knjiga, kakoršno mi potrebujemo. Obsega najprej opis Združenih držav, potem gospodarsko in politično razmerje in sploh vse ameriške posebnosti. Pove nam zgodovino Slovencev v Ameriki in opisuje slovenske 'naselbine, kakoršne so. Poleg tega prinaša knjiga vse polno slik slovenskih društev, stavb in vsega, kar Slovence zanima. Pri knjigi sodelujejo rojaki, ki najbolje poznajo »loven >ke naselbine, tako da bo spis popoln «olikor le popoln biti pore, R ororana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898. .........................Paul Schneller, A'umet, Mich. .'.'.'.'.Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, pueblo, Colo. .........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. ............Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. ..Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. V.. City. ................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, III. .'..'........Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Mart Muhič, Cor. Main and Center Sis., Forest City, Pa. .........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio. Frank Petkoviek, 720 Market St, Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St, Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. Predsednik:...... L podpredsednik:. ^ II. podpredsednik ^Glavni tajnik:.... Pomožni tajnik:.. Blagajnik:........ Duhovni vodja: . Zaupnik:......... • Vrhovni zdravnik: 100 proof mofan drožnik in tropino-vec po 4r/i galoue za $12, 10 galonor $25. Vino pošiljam po 28 in 50 galo-nov vkerp. Vinarna in distilerija Mizo postaje. Pisma naslovite: Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St, Cor. Clay, JOLIET, ILL. Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L S. Jackse, Winery Ana Vogrin Izkušena babica N. W. Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111. Angleščina Mi poučujemo ž* peto-teto angleščino potom dopisovanja. Dwbri uspehi. Lahka meissda. Učiue- se dfcwia. Pook traja do šes« mesecev. Pišite po po-jasnila še dbnes: Šuinina E»zka. Slovenska Korespondenci«! dola (Prejšnji naslov: 61T& St. <3air Ave. S? B: 1O0 13® E. 40th St Clewtindj. Ohio. ST W. Phone 825 Chicago Phone- 2S©2 Join Verderber 8TABA (»OSTILSA BVwano r aaj>m Za sratbey plese, atborovawjie £tt razne- dTUge prilike-. MIH. TERDICH, uodja. 208 Ruby St;. JIOTJET, IIL. O&TK&ej, Wood & Lennon A Jv«*a*l. Joliet National Bank BM» Ob» Mi ML JOLI3T, ILL. Loughrair t Conway 108 Eougttmn KHg. Cass and ChicagoSt*. JOLIIT Prodaja zemljo*. lot«, fosojnjo denaiyziYaruje proti požara hide in pohištva. JAVNI N O T A K J t Javni notar J. KAKEX <&ow St, Milwaukee; Wl* izvršuj** vse- v njegovo stroko spadajoče-zadeve za tu in za stari kraj. Denar posojamo na. lahke oferoke. Pridite k nam v slučaju, da- rabite kaj podobnega. Chicago tel. 500 (Five hundred.) The Joliet National JOLIET, ILLINOIS Kanital m rezervni Jtbd $400^)00.00. ROBT. T. KELLY. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, IU Drugo pismo Ropotarjeve Cile. |j Oh te presnete cajtenge, kakšen tru- 1 ,el sem nardila s svojim dopisom. Re- H lohtar Amer. Slovenca me je lepo po- I 'dravil in rekel mi je Cilka. To se m. I i katere sent pisal v štev. 33 in 36 g111; SI. glede "oropanja" cerkve M. b;' -ln zaradi katerih se toliko razburja kr. Predsednik; jih hočem še en-"SM to za<*n)'č omeniti. Glase se: klenjeno je bilo, da se vzame dr. s*stava ven iz cerkve. Takorekoč: da kat°r-°Pa cerkev M. B. enega krasa, k"eteri je krasil (kinčal ali lepšal) cer-!lb„80t0v'h priložnostih že od 'i! ' šteCt>a v listU Am' W p0Y' 36 z dne 9. avgusta dovolj jasno šn dr članom, zakaj in iz kak- ;j^vzroka sem pisa| g0ri navedeni lla, • Pojasnil sem tudi, kaj je bi p 1en društva, oziroma nasprotniko\ 0,ne župne cerkve, ko se je dr. iz selilo iz šolske dvorane in iz kakšnega vzroka je bila dr. zastava vzeta iz cerkve; — zatorej mislim, da mi ni potreba več o tem pisati. Kdor ima le količkaj razuma in hoče spoznati, je lahko spoznal, da dr. ni pravilno postopalo, ko se je tako iz ničevih vzrokov odstranilo od cerkve, katerej je bilo dr. vogelni kamen in na katerega se je opirala. Zakaj, ker dr. sv. Jožefa je prvo slovensko dr. v tem mestu, začetek slov. kolonije, ustanovitelj slov. župnije in cerkve M. B. Bivši preds. piše, da sem napravil neprijaznost v društvu, zaradi katere se je moral "nedolžni" predsednik odpovedati uradu. Cenjeni društveniki! Kdo dela neprijaznost, nezadovoljnost in nejedinost med dr. brati? Kdo je razdiral mir, delal prepir in razburjal društvo na zadnjih dr. sejah? Ali ne ravno bivši dr. predsednik? Kateri je popolnoma na napačno zavijal in vam dr. člani nepravo pojasnjeval stavek glede "ropa-1 nja". Prikrival je Vam resnico, z laž- spametno sem obrekoval društvo. Zahteval od Vas, da postopate z menoj po pravilih in me izločite iz društva in Jednote, kot dr. obrekovalca v javnosti. Ako pa tega ne storite, je Vam grozil z volitvijo novega predsednika. Ali ni bil bivši dr. predsednik, kateri je pri§el samo prepir in jdrsžbo ^lat ha dr, sejo me«, avgusta? Poprej vša, tako mirno, pod vodstvom dr. podpred sednika, kateri je OtvOfil dr. 9 to. katero ste mu obljubili, in katero, I kakor piše, sedaj tako rabi, da mu i bode mogoče še nadalje podpirati n "župnika" brez župnije, cerkve in zup- II nišča. ' ... John PetkovSek, bivši dr. tajniic. a _ m , , - v cajtengah in redohtarjev povabil, me je prašal, al sem z redohtarjam tako že znana, de me kar tika. To je že sila, kako so deci želoz. Ko je pa poj bral Maleriko, se je moj ta star napel kakor črn maček in mi očital, de kuke-tiram z redohtarji. No zdaj se je pa še Mike Cigare oglasil in me v pesem-cah tako lepo pozdravil kakor ranki Prešeren Primčevo Julko. "Ti si kriva ljubezniva", de je ta star kar pofurov v salon. Jaz sem se pa skrila v bez-ment, ker sem se bala, de jih dobim par po hrbt, če pride moja stara ma-vra v rožah domov. Strašen špas sem pa imela, ko sem brala še enkat Maleriko in sem se prepričala, de me imajo za Klepetca in še vrh tega z brkami, pa hlačami. Pa še enkat recite, de nismo možakarske ženske. Majku Ce-garetu sem pa res hvaležnost dovžna, de me je tako fajn poškatlov. Ljubi moj Mike, res ti znaš več kot hruške peč, pa glej, pov.em ti, de nisem frej, de imam dedca, sitenga pa muhastga. Ko bi napravili že kmal tist Orfanhom, bi poteknila moje otroke v sirotišnco, jaz bi pa vzela divors in pttstila moj mu možu dolg nos, že zato ker me zmiraj pita z loško smojko. Ko sem bla še-Iedg, sem bla Cili in Cilka, zdaj sem pa .Cila in zadere se ta mrha, de se mu krof napne koker purmanu G sv. Martinu. No zdaj je pa še moja teta začela cajtenge pisat. To je že od sile. Kako nalezljiva bolezen je pisarjenje v cajtenge! Če bodo vse ženske za--čele za to rečjo bolehat, bo imel doh-tar Ivec tako velik bizens, de bo ta novi porč pred njegovim oficarn, na kterem bomo lahko klepetale in s Šter novimi komiji koketirale, vendarle se premajhen. Ta porč je res za nas su-fragetke fajn reč in dohtar Ivcu za to-reformo vsa čast. Torej moja teta: tudi že pisateljca! Komaj zna mašo iz bukev brat, zdaj me pa ta ženska sa-I ma zapeluje v divors. Če me ta star res preveč fiksa, jo bom pa res ubo^ I gala, a noben drug ne pojde z mano v ta zakonski stan kot Majk CegaTe. Lepš bi se že bralo Cilika Cegaretova koker pa Ropotarjeva Cila. Zadnic me je prašal naš kaplan, za katerim sem tako žalovala, de še kofetka nisem mogla pit, če imam že kaj otrok v šoli. No, sem si mislila, tudi ta me ' nima za prestaro, seveda ta starmu ; tega nisem povedala, drugač bi bil še ■ hujši ogen v streh koker tisti, ki ga 1 je videl, al pa o kterem je sanjal mi- • ster amicus. Torej Mike Cegare, upa-1 nja le ne dajte gor, vam en prov lep ■ pozdrav z Žoljeta, vsem drugim ded-- cam pa figo. ROPOTARJEVA CILA. c___ Nadrgnite ga! To je dober nasvet v zvezi s Seve a rovim Gothardskim Oljem (Severa': ^ Gothard Oil), tistim zanesljivim zdra vilom zoper bolestne, kakor so rev matizem, nevralgija, izvinjenja, odrge otekline, okorelost, krči, bolečine • ' hrbtu, prsih in straneh. Naprodaj a vseh lekarnah. Cena 50 centov ste jj klenica. Zavrnite vse nadomestitve I Izdeluje ga W, F. Severa Co., Ceda • I Rapids, Iowa. Slovenci in Hrvati v Pittsburgu, Pa. POZOR! - . . i Naznanjam rojakom, da sem kupil in f prevzel znano j GOSTILNO | na 3329 Penn Ave. Pittsburg, Pa k Točim najboljše pivo, domače in j I importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinstvu se priporočam v J obilen poset. Posebno rojaki, Sloven- j |ci in Hrvati, vsi dobrodošli 1 Geo. Flainih, lastnik! 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. j Iz malega raste veliko! Resničnost, tega. pregpvosa, j«t neovrgll^a. Mro žaite imrfi-kiaj z* I starost, začnite: hraniti, v. m&dbstd. MI nlfečamo po | 3%—tri od sto—3% j na prihranke. Z. vlaganjem, lahko takoj; začneta im to ali oseba® ,ali j pismeno. Vse. uloge pri na& so. absolutno, varan:, l&ša banka, j* P«* }' nadzorstvom-zvezne vlade: Mi; imamo slovengfce um Jnifcr Vj na naprodaj Strah na železniški progi. Charles Dickens. Posl. Anton Žužek. # "Hola! Vi! Vi tam doli!" Čuvaj, ki je zaslišal glas, je stal pri vratih čuvajnice in držal v roki okoli palice ovito zastavico. Toda namesto da bi pogledal v višino, kjer sem stal, skoro čisto njemu nasproti, se je o-brnil in motril tir za sabo. Način, kako je pogledal, se mi je zdel zelo čuden, čeprav bi za vse na svetu ne mogel razložiti, zakaj in kako. Vem pa še danes, da se mi je zdel tako čuden in nenavaden, da sem ostrmel, čeprav sem videl njegovo postavo le slabo, samo v somraku, medtem ko sem sam stal visoko nad njim in mi je zahajajoče solnce tako močno sijalo v obraz, da sem si moral zasenčiti oči z roko, če sem hotel moža sploh videti. "Hola! Vi! Vi tam doli!" Sedaj je obrnil oči od tira, pogledal vnovič krog sebe in v višino, kjer je zapazil visoko nad sabo osebo, ki ga je klicala. "Ali se pride tu dol k Vam? Rad bi z Vami govoril," sem zopet zaklical v globočino. Brez odgovora je pogledal navzgor in jaz navzdol, ne da bi ga nanovo vprašal. Pri tej priči sta zemlja in zrak nenavadno strepetala in tega čudnega drhtenja si nisem mogel tolma čiti; postajalo je vedno močneje in je prihajalo hrupno in šumno. Bilo mi je, kot da se ne morem obdržati, da me bo ta šum potegnil za sabo, in ne hote sem se umaknil. Nedolgo nato se je razkadila neznatna množica dima, ki ga je popustil mimodrdrajoči vlak. Zopet sem poklical čuvaja; za hip me je opazoval z napeto pozornostjo,, nato je pokazal z zastavico na neko točko, ki je bila le malo od mene. "Dobro, dobro!" sem zaklical in hitel na označeno mesto, odkoder je peljala nerodno v skalo vsekana steza navzdol k progi. Zareza, v kateri je tekla steza, je bila zelo globoka, zelo strma ter vdelana v mokre pečine. Čimbolj sem prodiral navzdol, tem mokrejše so postajale stene, tem bolj spolzka je bila steza. Zato mi je postalo korakanje precej dolgočasno in zdelo se mi je, predno sem stopil na stezo, da mi je čuvaj le nerad pokazal pot. Plezal sem dalje in dospel končno na tir; ko sem se mu približal, sem videl, da ima mož bled obraz, ki ga o-krožajo temni lasje in brada, oči zasenčene od precej košatih obrvi. Kraj, na katerem si je služil kruh, je bil najbolj žalosten in dolgočasen kos sveta, ki sem ga kdaj videl: na levi in desni vlažno, razpokano skalovje; stene tako visoke, da je mogel videti le prav ozek del neba; na eni strani kot perspektiva le kriva črta, nadaljevanje visokih sten njegove kamenite ječe; na drugi pa umazanordeča luč nad vhodom v predor, iz katerega je vel prav do čuvaja težak, zopern in trohnoben vzduh. Če se je katerikrat izgubilo kaj solnca v to globočino, ga je bilo pač malo in veter, ki je vel iz predora, je tako rezal, da me je zazeblo, kakor da sem bil stopil v drug, nenaraven svet. Predno se je premaknil, sem se mu toliko približal, da bi ga lahko zgrabil. Pa tudi sfcdaj ni odvrnil pogleda od mojega obličja, le umaknil se je za korak in vzdignil roko. Samotna mora biti služba, ki jo o-pravlja, sem začel; opazil'sem ga, ko sem gledal z višine; obišče ga pač malokdo. Da me pa zato vseeno ne vidi nerad? Da sem eden izmed tistih ljudi, ki žive v skromnih odnošajih, ki pa radi občudujejo, kadar pogledajo malo naokrog, velika dela človeškega u-ma in rok, posebno železnice... Gledal je z nenavadnim izrazom svojega očesa umazanordečo luč nad predorom, opazoval jo je od vseh strani, prav kakor bi tam nekaj manjkalo; nato se je ozrl šele vame. Ono luč tam, sem zopet začel, ima tudi v oskrbi, ne? "Ali ne veste tega?" je odvrnil tiho. Ko sem gledal od blizu v njegove srpe oči in opazoval njegovo mračno obličje, se mi je zazdelo: to ni človek, ki stoji pred teboj, to mora biti duh. Pozneje sein se neštetokrat vprašal sam pri'sebi: je-li, če je človek, eden izmed tistih mnogih, ki hodijp zastrup ljenega srca po svetu? Sedaj sem se mu umaknil; zdelo se mi pa je, da je šinila čez njegov obtaz senca strahu; to mi je zopet pregnalo čudno misel c duhovih. "Vi me gledate," sem rekel s prisiljenim nasmehom, "kakor bi se me bali." "Skoraj se mi zdi," je odgovoril "da sem Vas že enkrat videl." "Kje neki?" , Pokazal je s prstom na luč nad pre dorom. "Tam?" sem vprašal. Gledal me je napeto, pričakovaje Nato je odvrnil komaj slišno: "Da, tam!" "Pa dragi moj, kaj naj počnem tam Verjemite mil Tja še nisem nikol stopil, na to se lahko zanesete!" "Verjamem Vam, da niste!" je dejal Pomiril se je. Na moja vprašanj; je odgovarjal pametno. Tako napri liko: če ima dosti dela? Da! to si pravi, precejšna odgovornost leži n; njegovih ramah. Splošno pa, da je h trezen in točen v službi; dela pravza prav, dela z rokami je malo: signali premenjati, stekla postavljati pred svetilko, tupatam zavrteti železni drog — drugega dela ni. Samote se je pa počasi tako privadil, da bi mu bilo čudno brez nje... Tu doli ima tudi svojo posebno govorico: jezik in ustnice nadomestuje oko. Tudi računstva z ulomki se je lotil, no, veliko ni dosegel, ker je bil že kot majhen deček slab računar... Vprašal sem ga, če ostane v temnem, vlažnem rovu tudi takrat, kadar nima službe, če spleza kdaj k solncu na vrh skal? No, je menil, kakor nanese pač čas in razmere; včasih je velik .promet na tiru, včasih je majhen. Če je lepo vreme, rad stopi par korakov navzgor. Ker pa mora biti vedno pripravljen, da ga pokliče signalni zvon nazaj-, ni to tak užitek, kot bi kdo mislil. Peljal me je v svojo čuvajnico. Tam je gorel neznaten ogenj. Ob oknu se je tiščal majhen pisalnik; na njem knjiga za gotove zaznamke, ki jih je moral od časa do časa vpisavati. V prostoru se je nahajal še brzojavni aparat in signalni zvonec. Sedla svet ter se menila počasi, res no. Njegov mračni pogled je potoval od kamina k meni in nazaj; parkrat naju je zmotil signal; tudi k brzojavnemu stroju so ga poklicali in včasih je moral pred vrata, ker je prišel vlak. Vse to je izvedel točno in skrbno; prekinil je pomenek, ko ga je kljcala služba, in ga zopet nadaljeval, ko je bil prost. Mislil bi: mož je vzor železniškega čuvaja, če ne bi parkrat, ves bled, u-molknil in začel strmeti v zvon, če se ne giblje; tudi je parkrat odprl vrata — ki jih je, da ne bi bilo vlažno, vedno zapiral — in se ozrl na umazanordečo luč nad predorom. Vedno se mi je potem zdelo, da vidim v njegovem bitju nekaj, česar ne razumem, kar sem pa že videl, ko sem ga z viška — četudi v senci — opazil. Ko sem se hotel posloviti- z besedami: "Veseli me videti pred sabo človeka, ki je kakor se mi zdi, zadovoljen s svojo usodo!" — je odgovoril z rav-noistim, komaj slišnim glasom, s katerim je najprej z mano govoril: "Nekoč sem bil pač srečen, a sedaj me mučita bridkost in skrb." Ljubše bi mu bilo, da ni teh besed izrekel. Njegov obraz se je izpreme-nil v mračne gube. A besede so mu že prišle čez ustnice in jaz sem se jih brzo oklenil. "Skrbi in bridkosti? Kaj Vam povzroča skrbi in bridkosti?" "Gospod, to je težko povedati! A mogoče zopet pridete? Takrat Vam povem." "Seveda pridem! Samo povejte mi, kdaj je Vam bolj pripravno." "Danes pride drug čuvaj in jutri zvečer ob desetih se začne zopet moja služba." "Vam je prav, če pridem zopet ob enajstih?" Potrdil je in stopil z mano vun. "Pokažem Vam še svojo belo luč," je dejal s tihim glasom, "da najdete pot nazaj. Ko pridete na stezo, ne kličite me; tudi ne, kadar dosežete višino!" Ker je bil mož tako hladan, se mi je zdelo v tem jarku še neprijetneje kot je bilo v istini. Nisem rekel drugega kakor: "Ne bom!" "In če pridete j.utri zvečer ob enajstih, me tudi ne kličite! Malo vprašanje še, predno se razideva; zakaj ste danes zvečer zaklicali: Hola I Vi tam doli!" "Kako naj vem, zakaj?" sem odvrnil; "mogoče, da sem tako ali podobno zaklical!" "Ne 'tako ali podobno', gospod! Natanko tako ste zavpili. Jaz se spominjam natanko in besede dobro poznam!" "No, zaradi mene! Na vsak način zato, ker sem Vas videl spodaj v glo-bočini." "Ne iz drugega vzroka?" "Kakšen vzrok naj bi še imel za to?' "Ali se Vam ni zdelo tako kakor da so Vam besede prišle na nadnaraven način na jezik?" "Ne, gotovo ne!" Želel mi je lahko noč in podržal luč nad glavo. Šel sem ob tiru do mesta, kjer se začne steza — vedno se mi je zdelo, da gre za mano vlak — navzgor je f>ilo pripravneje, kot navzdol in brez težkoč sem našel gostilno, v kateri sem se bil ustavil. Točno ob določeni uri sem stopil prihodnji večer na stezo, ki se je vila v globočino. V daljavi je bila ura enajst. Spodaj je čakal čuvaj z belo lučjo. | "Klical nisem," sem dejal, ko sva stala drug ob drugem. "Ali smem sedaj govoriti?" "Gotovo, gospod!" "Torej dober večer! Tu je moja roka!" "Tudi dober večer! Tu moja!" Po pozdravu sva se podala v hišico, zaprla vrata in sedla krog ognja, i "Odločil sem se!" je rekel, naprej I sklonjen, z glasom skoro podobnim šepetanju; "ne vprašujte za bolest, ki me tare. Včeraj sem bil namreč mislil, da ste nekdo drugi. Ta me muči!' j "Ta zmota?" "Ne, oni drugi." "A kdo je to?" "Ne vem!" "Mi ip. nmlnKpnV "Tudi ne vem, obraza nisem videl nikoli. Levo roko je držal pred obraz in desno je vihtel." Pogledal sem ga. Gestikuliral je strastno, silno. Ta gesta je pomenila: Stran! S pota! Čuvaj je začel: "Bila je svetla mesečna noč, ko sem sedel tukaj iu slišal glas. "Hola! Vi tam! Vi tam doli!" je klicalo. Skočil sem pokoncu in no-gledal skozi vrata. Prav pri rdeči luči nad predorom sem videl stati osebo, o kateri govorim, mahala :e z roko, ->rav kakor sem Vam bil pokazal. Glas je bil ves hripav od vpitja in klical ie: "Pozor, pozor!" in nato zopet: "Hola! Vi tam! Vi tam doli! Pozor!" Vzel sem svetilko, napravil rdečo luč in hitel k osebi, klicaje: "Kaj je? Kaj se je zgodilo? Kje?" Oseba je stala neposredno pred temnim vhodom v predor. Stopil sem bliže in čudno se mi je zdelo, da drži še vedno roko na očeh. Skočil sem k osebi z iztegnjeno roko in jo hotel zgrabiti za ramo, da jo odtegnem od oči... Takrat je zginila..." "V predor?" "Ne; stekel sem v predor. Kakih petsto korakov... obstal sem z later-no nad glavo... videl sem številke, ki naznanjajo daljavo... videl vlažne raz poke na stenah... hitreje kot v predor sem hitel nazaj.. . čutil sem, kako me je zgrabila neizmerna groza... z ročno svetilko sem posvetil luč nad vhodom, plezal po lestvi na steze, ki se vijejo nad predorom, hitel zopet dol in nazaj. Brzojavil sem čuvaju pred in za menoj: "Bil sem alarmiran. Kaj ni v redu?" Od obeh strani so brzoja-vili nazaj: "Vse v redu!" Bilo mi je kakor da mi drsa ledeno-mrzla pest po hrbtu. Pa premagal sem neprijetne občutke in skušal sem razložiti čuvaju, da je bil pod vplivom Svoje fantazije; da človek včasih vidi zaradi vpliva ali motenja očesnih živcev podobe, ki so podobne človeški postavi... "In klic, ki ste ga čuli —" sem pristavil, "to Vas je pa lahko veter zrno-' til; le poslušajte, kako nenavadni glasovi se vlečejo po tej čudoviti dolini — ali pa brzojavne žice! Veter igra nanje kot na harfo!" "Seve, seve," je odvrnil in poslušal j z mano vred pesem vetra in brzojavnih žic, ki se je zadevala ob pečine, pa pristavil je, da mu je vse to dobro zna-| no, ker je mnogo noči prečul. Sicer pa, da še ni pri koncu in da hoče povedati naprej. Oprostil sem se, ker sem ga motil. Nato je položil roko na mojo ramo ter nadaljeval: "Šest ur je menda preteklo, odkar sem videl prikazen. Takrat se je pa' zgodila ona grozna nesreča na tem tiru, ki je ljudstvo še do danes ni pozabilo; in deset ur je trpelo, predno so spravili mrliče in ranjence iz predora čez prostor, kjer je stala prikazen..." Mene je spreletelo... Skušal sem se ubraniti groze, ki mi je napolnila dušo. Da je bil čudovit slučaj, sem dejal, to je gotovo; tudi je res, da je tak slučaj posebno pripraven vplivati na človeško naravo. Čuvaj je nadaljeval: "To je bilo ravno pred enim letom. Približno šest' mesecev je preteklo. Komaj sem se nekoliko opomogel od strahu, ki mi ga je povzročil ta dogodek. Nekega jutra se še ni dodobra zdanilo, ko sem. stal pred svojo hišico in gledal rdečo;. luč nad predorom... In kaj sem za gledal? Prav tisti strah..." J Prenehal je ter me srepb pogledal.. "Strah?" sem ponovil..." in je zopet klical kot prvokrat?" "Ne! bilo je popolnoma mirno." "Ali je zopet mahal z roko?" "Ne; slonel je ob stebru svetilke in je zakrival obraz z obema rokama. Tako..." Pogledal sem ga, kako je pokazal... bilo je, kakor da se je spremenil v žalujoč kip iz mramora... "Pa ste stopili k njemu?" sem vpra-šal. ji "Šel sem v čuvajnico in sem se vse-del, da zberem moči, ker sem čutil, da padem v omedlevico..., ko sem nato stopil pred vrata, je sijalo solnce in duha ni bilo več." "A topot se ni nič primerilo?" Dvakrat, trikrat se je dotaknil s kazalcem moje rame ter vselej pokimal. "Ko je vozil popoldanski vlak iz predora, sent videl, da je nekdo na oni strani, kjer sem stal, mahal in klical iz okna. Bilo je ravno še dosti časa, da sem dal vlakovodji signal, naj ustavi. Zavrl je; vlak je vozil še nekaj časa. Stekel sem k onemu oknu; že oddaleč sem slišal jok in vzdihe; lepa mlada dama se je vrgla v predoru iz vagona... Pripeljali so grozno razmesarjeno truplo v mojo čuvajnico in so, jo položili na tla... tu... ravno na mestu, kjer sediva..." Nehote sem premaknil stol ter se ozrl od mesta, ki ga je pokazal, nanj. "Natanko tako se je zgodilo, kakor pripovedujem." Nisem spravil glasu iz grla; jezik se mi je bil prisušil na nebo. Veter itj brzojavna žica sta nesla povest s tesnimi, tožečimi glasovi naprej. Nadaljeval je: "Predstavljajte si, gospod, kako težko mi je moralo postati pri srcu... in kako težko mi je, če Vam povem, da se je strah pred osmimi dnevi zopet pokazal in se od-takrat nenadoma vsak trenotek pojavi!" "Ve^no blizu luči?" "Vedno pri rdeči luči nad predorom." "Ali zopet maha z roko?" Posnemal je zopet gesto, s podvo-; jeno strastjo in silo... Proč! Pročj Spota! Nato je pristavil: "Nikjer ne najdem miru pred strahom! Minuto z» t minuto me kliče z glasom, v katerem se zrcali smrtni strah: "Hola! Vi tam! Vi tam doli! Pozor, pozor!" nato mi namiguje in zvoni s signalnim zvonom" "Včeraj zvečer, ko sem bil tukaj in ste hodili pred vrata, tudi? Ne?" "Da, dvakrat!" "No, glejte," sem vzkliknil, "kako Vas moti domišljija! Včeraj nisem obrnil oči od signalnega zvona in sem skrbno pazil, če bom slišal signal..., in včeraj se zvon ni zganil, dokler sem bil tukaj! Nato lahko prisežem! Ne, in tudi drugikrat nikoli! Razven takrat, ko so zvonili iz postaje, s katero ste zvezani." Zmajal je z glavo. "Kar se tega tiče, gospod, se nisem nikdar motil. Če zvoni strah, je to vse drugače, kot če zvone iz postaje ..., drgetaje, tožeče, proseče..., zvon se tudi ne premika, vsaj tako ne, da bi z očesom opazil... Tudi se ne čudim, če niste slišali zvonenja; a jaz sem čul..." "In ko ste pogledali ven, se Vam je zdelo, da je strah zopet tu?" "Ne samo zdelo..., strah je bil tu, resnično je bil tu!" "Obakrat?" "Obakrat!" "Ali marate sedajle z menoj pred vrata, da pogledava, če je strah tukaj?' Grizel je spodnjo ustnico, kakor da mu moja zahteva ni všeč; ampak vstal je vseeno. Odprl sem vrata in stopil na stopnjico, dočim je sam ostal na pragu. Tam je gorela umazanordeča luč; tam je zijal črni predor; tam so strmele visoke stene nakvišku in čez ozki trak neba, ki ga niso mpgle zapreti, so plavale blesteče zvezde. "Ali kaj vidite?" Tako sem vprašal in skrbno opazoval njegov obraz; oči so mu skoro stopile iz jamic... "Ne," je odgovoril, "nič ni!" "Resnično," sem dejal. Zopet sva stopila v malo čuvajnico, zaprla sva vrata in sedla. Jaz sem premišljal, kako naj izrabim to ugodno priliko, da ga spreobrnem, a on je nadaljeval pomenek, kakor da je samo-posebi umevno, pogovarjati se naprej. "Vi razumete, gospod," je rekel, "da me grozno muči vprašanje: kaj pomeni strah?" Odgovoril sem, da midva še vedno nisva popolnoma gotova, če je to res strah. Menda ni slišal moje opazke, strmel je v ogenj; le poredko sta se srečala najina pogleda. "Zakaj me strah opozarja, svari? Kakšna nesreča mi preti? In kje in odkod? Da, ravno na progi! To je gotovo! Gospod, pričakujem zopet veliko nesrečo. Če je kdo kaj takega dvakrat doživel, v tretje ne bo dvomil. (Nadaljevanje na 7. strani.) Sedaj je čas si kupiti lepo zlatnino in po zelo nizki ceni: ure, verižice, prstane, ženske knofelce, naglavne kamplne z lepimi kamni, stenske in budilne ure. Se priporočam slavnemu občinstvu edini slovenski zlatar v Jo-lietu FRANK BAMBIČ, 210 Ruby Street, Joliet, Ills. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT Popravljamo Delo jamčimo. KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, M Kam pa greš Jože?^ Drugam ne kot k Mat. Stefaniču_cW treko. Tam dobim dobro pivo, if nje, smodke in izvrstno domače vin", ki je rudeče in belo, in bo teklo vesel"-Pridite tudi drugi vsi, in prepričaj'4 se sami.—Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio St. Joliet, I'L Telefon South Chicago 70S. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr in firnežev. Izvriujejo sc vsa hat varska dela ter obeianj« stenske* papirja po nizkih cenah. Alexander Harass t\ Chi. Phone 376. 1/ N. W. 927 Bray-eva Lekarna Seprtporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. Jefferson St.. blizu mosta, Joliet FARME! V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na Kieffer Land Co., Walter, Tex. W. C. MOONE^ PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th fL Joliet Nat. Bank Bldf., Ko imate kaj opraviti s sodri« oglasite se pri meni. KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE v mojej gostili' in se okrepčajte po domače. _ Pri meni boste najbolj postreže^ John Gersich 1000 N. Chicago St JOLIET, Rojaki, če hočete imeti lepo no perilo pošljite ga v edino sloven® perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St:, Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon Naše delo je izborno. Podp'raJ domačo obrt! 04 National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, it- Edina slovanske fotografij* 1 Jolietu. Zmerne cene. Najboljše del <* Ljudsko Krepčilo. Tekom zadnjih par let so se zdravniki najbolj zanimali za krepčanje človeškega telesa od mladosti do zrele starosti. Prišli so do zaključka, da se dajo mnoge bolezni in nadloge preprečiti s pravim okrepčilom. Tako zdravljenje je prijetno in lahko. Treba je le izbrati si hrano, ki ti prija, pa tudi je treba vedeti koliko je iste dovolj in ne premalo. Ako imaš slab okus in prepočasno prebavljenje, začni takoj rabiti Trinerjevo Ameriško 1 1 'Vi <• r u ' 1 * Zdravilno Grenko VINO I« To znano zdravilo bo okrepčalo oslabele člene prebavljanja in bo uredilo delovanje. Izčistilo bo sestav in ohranilo ga čistega in močnega. Priporoča se v slučajih zabasanosti, bolečinah iti koliki, neprebavnosti, glavobolu, biedcsti in slaboči, izgubi spanca, * izgubi okusa, neprijetnosti po j di. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino se naj začne rabiti kakor-hitro se ne čutite dobro. Dobro je tudi za ženske in dekleta, ki trpe na gla vobolu, nervoznosti, protinu in sploh slabosti. Dajte ga onemu, ki rabi moči TR1NERS ^ lelcaninli. JOSEPH 1333-1339 SODIH ASHLAND AVE. TRINER, CHICAGO, IU, Vt o Iv tli;:) edina slovensxa tyrdka Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. "F\ KERZE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ SUVNOZNANl % SLOVENSKI POP „roti žeji • najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembo'j se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 013 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah Ti. W. 344 Napredni ljudje rabijo plin ZAKAJ SE NE POSLUŽITE TE PRILIKE? DOBITE NAJMODERNEJO LUČ ZA NAJNIŽJO CENO. HIŠO S PETIMI SOBAMI OPREMIMO S CEVMI ZA $13.50; PLAČATE $1.00 TAKOJ IN $1.00 MESEČNO. DRUGO SE NAREDI PO PRIMERNI CENI. Prodajamo peči na plin po najnižji ceni. PRIDITE V NAŠ URAD ALI PA ZAHTEVAJTE, DA POŠLJEMO ZASTOPNIKE. Western United Gas and Electric Co. Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. Elfc Brand" pivo § slovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Prepričani smo, *8aka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Ha,«]. ° •mamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogetali p» w za čekovni ali trgovski promet. p,tfamo 3% obresti na vlogah, ^irst National Bank Cor. Chicago and Tan Bnren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica In preostanek $400,000.00. Spomini na moje roma- ff™- • o r. * i "Rev' Jo* nje v Sv. Deželo, jj (Dalje.) 31. Iz Jeruzalema nazaj v Bejrut Dne 3. marcija sem maševal na Kal-variji in sicer na mestu 11. postaje. Pred Božjim grobom so, ko sem prišel v cerkev, ravno postavljali srebrn altar za veliko pontifikalno mašo, v spomin 251etnice papeštva sv. očeta Leona XIII. Pontifikalno mašo je opravil pomožni škof, na tronu pa se je vdele-žil, v škofovska oblačila oblečen, patriarh. Zbralo se je k tej maši prav veliko katoliškega ljudstva, redovniki pa so bili zbrani skorej polnoštevilno. Čas, kar nam ga je ostalo prepol-dne, smo porabili za to, da se pripravimo na odhod. Treba je bilo vrediti popotne liste in hvaležnost nam je velevala, da se poslovimo od avstrijskega nadkonzula in od ljubeznivih gospodov v avstrijskem gostišču, ki so se tolikrat in tako požrtvovalno trudili z nami. Popoldne nas je spremljal lektor svetopisemskega starinoslovja do muzeja dr. Šika. Ta učeni protestant se je celo svoje življenje trudil z raziskovanjem jeruzalemskih starin in je se svojo učenostjo in spretnostjo rešil marsikatero zamotano in nejasno vpra šanje. Sestavil je tudi nekdanji jeruzalemski tempelj v trojni svoji obliki. Kako jasno postane človeku precej težavno tempeljsko vprašanje, ako gleda to sestavo in posluša razlago učenega patra, ki je bil dober prijatelj pokojnega dr. Šika! Dnevi, katere preživimo v žalosti in skrbeh, se nam dozdevajo silno dolgi, nasprotno pa minejo kakor trenutek dnevi veselja in radosti. Hitro so nam minili tudi srečni dnevi, katere smo preživeli v Jeruzalemu, in treba je bilo zapustiti, sv. mesto, v katerem smo doživeli tohko veselja, mesto, v katerem smo prejeli toliko milosti. Trdno zdravje in postrežljiva prijaznost redovnikov nam je omogočila, ogledati vse zajemljivosti. Radi bi bili ostali še kak dan, toda .treba se je bilo odpraviti, zlasti meni, ker sem se hotel po daljši poti vrniti v domovino. Določili sms torej za odhod 4. dan marcija z namenom poslužiti se prve ladij e, katero bi dobili v Jafi. Ta dan sem opravil sv. mašo na kraju Gospodovega bivanja ter se zahvalil Bogu za tolike milosti. Pripravljen je stal že voz, ki nas je imel odpeljati na kolodvor in na vlak, ki odhaja ob 8. uri zjutraj iz Jeruzalema. Stal sem še nekaj časa pri oknu in zrl nazaj na sv. mesto, nazaj na svetišče Božjega Groba. O cerkev, o tempelj, ki imaš pod svojo streho altar, na katerem je daroval samega sebe Božji Sin za naše rešenje, cerkev, ki kriješ grob, iz katerega je od mrtvih vstal kralj večne slave, o tempelj, bodi mi še enkrat pozdravljen! Pozdravljeno ti, mesto največjih skrivnosti in čudežev, ki kažeš, akoravno ponižano, vendar vedno sledi stare svoje slave, stare svoje velikosti. O kako veličastno se je govorilo in se še govori o tebi, božje mesto! Koliko spretnih peres je popisovalo tvojo zgodovino! Koliko pesem je prepevalo tvojo slavo, koliko jezikov je slavilo tvojo častitljivost! Sv. mesto, že zdavno je hrepenelo po tebi moje srce, videl in gledal sem te, hvala Bogu! zdaj pa ležiš pred menoj, da te gledam zadnjikrat. "Ako tebe pozabim, o Jeruza lem, bodi pozabljena moja desnica!' (Ps: 136, 5.) življenje proti nezgodam in bole^.iim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko »i. oko spadajoča pisanja. i1 Govori nemško in angleško. ]! WWWWWIWWAVVW White Front Buffet ANTON KRIŽAN, lastnik 916 N. Chicago St, Joliet, 111. Rojakom naznanjam, da sem kupil eno največjih in najlepših slovenskih gostiln v Jolietu, kjer me lahko najdete ako me želite obiskati. Pri meni boste najbolje postreženi. Obenem naznanjam, da v moji gostilni najdete g. Ant Kočevar, ki je v Jolietu dobroznan. Priporočam cenj. rojakom in prijateljem svojo trgovino z obleko T zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in dečo kakor tndi ženske črevlje Dobra postrežba, nizke cene! John Kirincich 918 North Chicago St. JOLIET, ILL. Mi hočemo tvoj denar ti hočešlnaš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej ppstregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebra, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu nevega kanala. Predne kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mita bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYOISS Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. KADAR POTREBUJETE kaj lesa rs stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL. Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar 200 Jackson St, Joliet. n. Prijateljem in znancem naznaajaa^ da sem kupil Mauserjev salun, kjer m lahko najdete vsak čas in se okrepist« V zalogi imam najboljša vina in drug« pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" QBLI2I orni] u vcUjih istimix> uuma m, REVMATIZMU HROMOST! BOLESTI t KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALQJt PROTINU OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KRIŽU SLABOSTIH » <±H«1H PLJUČNIH K WtSNIH B0L£3«J MRAZENJU r ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MRENE PREHLAJENJU BOLESTIH < LEDJIH BOLESTIH . KRIŽU HUDEM KAŠUU Pojdite ali pUite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je Tie A. ff. Mu Drug Co. LEKARNARJI. ^or. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL. Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše noto po najnižji ceni? Gotovo! V mtsaioi J. & A. Pasdertz ie dobijo najboljše sveie in prekaten* klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba |s uit geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v aaiej mesnici in groceriji na vogala Broadway and Granite Streets. CWe. Phone 4531. N. W. P boat uq Josip Klepec državno-poverjeni javni beležnik 1006 N. Chicago St. Joliet, 111. Izdeluje pravnoveljavne listine, pooblastila', pobotnice, kupne in druge pogodbe etc. Iztirja odškodnine, dedščine in vse1 druge tirjatve v najkrajšem času. Preskrbi konzularna potrdila vseh listin. Ima že dolgoletno skušnjo, zato se z zaupanjem obrnite nanj. Njegovo poslovanje se jamči, ker je pod državnim poroštvom. Rezervni s^lad nad pol milj ona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom, Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih S 1 O/ brez odbitka rentnega davka. JL XXX S /O Naš zaupnik v Z jed. državali je Frank Sakser, 6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset milj ono v kron. IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE. 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111 Predsednik: Franc .Banich, 1858 W. 22nd St.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1824 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo. 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St.; tajnik: Michael Uršič, 115 Indiana St.; zastopnik: John Mahko-vec, 208 Jackson St. Mesečna seja prvo nedeljo. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Anton Nemanich, st., 1000 N. Chicago St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mes. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar, Box 835. Mesečna seja drugo nedeljo. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Anton Štrukelj, 1202 Main St.; tajnik: Matevž Urbanija, 1326—3rd St.; zastopnik: Rev. Alouis J. Kastigar, 542 Crosat St. Seja prvo nedeljo v mesecu. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Čulig, 1219 So. Santa Fe Ave.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Štefan Stukel, cor. Elizabeth & Moran Sts.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: Josip Kuhar, 207 Bridge St. Seja tretjo nedeljo v mesecu. 10. Dr. sv. Roka, Clinton, Iowa. Predesedeniek: John Stefanič, 603 Pearl St.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St.; delegat: John Tancik, 609 Pearl St. Vsi v Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo v mesecu. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4; tajnik: Alojzij Bučar, Box 262; zastopnik: Jernej Verbič, Aurora Ave. 635. Seja prvo soboto. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Ignac Blatnik; tajnik: Karol Zalar, Box 547; zastopnik: John Telban, Box 607. Seja 2. nedeljo. 13. Društvo sv. Janeza Krst., Biwabik, Minn. Predsednik: Jakob Centa; tajnik: Frank Zakrajšek, Box 163; delegat: Matt Tomec, Box 150. Seja prvo nedeljo v mesecu. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Jos. Radmelich, 1260 Farrel St.; tajnik: John Krašovec 26 Harrison St.; zastopnik: Nikolaj Požek, 37 Plum St. E. Seje drugo in četrto sredo. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 127 — 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 1013 E. Ohio St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo v mes. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Tramptiš, Box 306; tajnik: 'Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Me-•ečna seja vsako drugo nedeljo. 17. Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Arkansas. Predsednik: Martin Čoš; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Smalc, 298 Kennedy St.; tajnik: Mike J. Mau-rin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mu-kavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo v mesecu. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Ant. Hočevar, R. F. D. 2, Box 11 y2; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2, No. 1154; delegat: Fr. Guna, Box 722. Seja drugo endeljo v mesecu. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jakob Velhar; tajnik in del.: Frank Keržič, Hargrove, Ala. Seja dr"KO nedeljo. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Sethikar, 6131 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Seja vsako prvo nedeljo. 29. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Dunda, 704 Raynor Ave.; tajnik: Michael Ward-jan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Le-gan, 209 Indiana St. Seja prvo nedeljo. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7th St.; tajnik in delegat: Paul Spe-har, 210—5th St. Seja četrto nedeljo. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Jos. Pasich, R. F. D. 1, Box 82; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo. 33. Društvo Matete Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik:'' Jos. Pavlako-vič, 54 Low Road, Shdrpsburg, Pa.; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5175 Butler St. Seja prvo nedeljo. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter P. Sterk, 428 N. 5th St.; tajnik: John Bi-žal, 416 N. 5th Št.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja I. ned. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, Ia. Predsednik: Ant. Feer, R. F. D. No. 2, Delmar, Ia.; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, Ia.; delegat: John Skalla, R. F. D. No. 2, Delmar, Ia. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 321 —3rd Ave.; tajnik: Janez Povsha, 311 —3rd Ave.; del.: Anton Kromar, 216— 3rd Ave.Seja prvo nedeljo ob 10. uri. 41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Jevnikar, 5411-11 Camilia St.; tajnik: Frank Miklaučič. 4020 Willow St.; delegat: Jos. Kos, 241—57th St. Seja drugo nedeljo. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Martin Krašovec, Box 206; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; delegat: Anton Papic, 128 Friderick St. Seja tretji petek. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Štefan Petritz, 685 Chestnut St.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Seja prvi in tretji torek. 44. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnar, 9605 Ave. L; tajnik: Karol Me-doš, 3523—95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9483-9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo. 45. Dr. sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: An.ton Sa-sek, Box 3; tajnik: Josip Sasek, Box 45; delegat: Nik. Veržuh, Box 145. Seja 14. in 18. v mesecu. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E. 5th St.; delegat: Franc Giova-nelli, 923 Garden St., Hobokeh, NT. J. Seja drugo nedeljo. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Peter Kure, 1717 So. enter Ave.; tajnik: John Vukšinič,2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Mart. Nc-manich, 1900 W. 22nd St. Seja II. ned. 49. Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. We-selich, 5132 Dresden Ave.; tajnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Ave.; delegat: Geo. Weselich, 5132 Dresden Av. Seja tretjo nedeljo. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vjne, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr M-ravinc, 120—4oth St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mark Ostronich, 1132 Voskamp St. Seja drugo nedeljo. 51. Društvo sv. Peira in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsennik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard St.; delegat: Fr. Staniše, 505 Blaine St. Seja prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hriber-nik, 719 N. Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelic, 764 N. Warman Ave.; del.: Jakob Strgar, 768 N. Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road; tajnik: Ivc.n Artač, 1209 Wadsworth Ave.; delegat: Frank Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Min. Predsednik: Karol Zgonc, Box 313; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Fr. Firšt St., Box 707. Seja v nedeljo po 20. vsacega mes. 55. Društvo sv. Jožefa, rested Butte, Colo. Predsednik: Anton Matkovič; tajnik in zastopnik: Frank Gorišek. Seja četrto nedeljo. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Fr. Stibernik, 404 W. 4th St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W. 2nd St.; delegat: Štefan Franko-vič, 132 W. Chestnut St. Seja vsacega 14. dne. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Jos. Cvetkovič, 440 Union St.; tajnik: Jos. Švalj, 58 Ten-Eyck St.; delegat: Gabrijel Tassotti, 56 I en-Eyck St. Seja vsako I. soboto. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa, Predsednik: Boštjan Dolenc, R. F. D. No. 12, Box 15, Irwin, Pa.; tajnik: Jer-Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 107, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 43. Seja drugo nedeljo. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Jos. Fran-cel, 408 Grand Ave.; tajnik: Anton Zali ar, 610 Douglas Ave.; delegat: Ma rtin Shukle, Box 626. Seja 2. ned. 60. Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo v mesecu. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Pez-dirtz, Box 353; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Matija Stefanič. Seja vsako prvo nedeljo. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: And. Slak, 7713 Issler Court S. E.; tajnik: Jakob Res-nik, 3599 E. 81st St. S. E.; delegat: John Vidmar, 3564 E. 81st St. S. E. Seja drugo nedeljo. '64. Društvo sv. Jurija, Etna, Ta. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 483 Virginia St.; tajnik: Anton Mogolich, 529 Nat'l Ave.; delegat: Matt. Ferko, 270—1st Ave. Seja prvo 66. Društvo sv. Frančiška, Cleve-gat: Ant. Šustaršič, 8116 Ater Ave. Seja drugo nedeljo v meescu. land, Ohio. Predsednik: Egidi Ver-hovc, 2562 E. 75th St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele- 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Miko Matjašič, 556 So. 3rd St.; tajnik: Josip Krašovec, Box 196; delegat: Matija Petric, 529 So. 2nd St. Seja tretjo nedeljo. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Hren, Box 135. Seja prvo nedeljo. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: John Ramuta, P. O. Box 605; tajnik: Matija Urich, 3326 N. 6th Ave.; delegat: Jac. Stariha, 1711 —6th Ave. N. Seja prvo ned. po 1C. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega,' St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Tratnik, 3127 So. 7th St.; tajnik: Jos. Si-monič, 2855 Lyons St.;. delegat: Anton Bukovič, 3400 Cuscuosco St. Seja tre- j tjo nedeljo. ' 71. Društvo sv. Antona Pa., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnjk: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Ignac Uršič, Crab-. i ee, Pa., Box 374. Seja prvo nedeljo. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Mirn. Predsednik: Fr. Virant; tajnik: Josip Paičar, Box 385; delegat: John Skraba, Box 438. Seja drugo nedeljo.1 73. Dr. -v. J uri i a, Toluca,' 111. Tajnik in zastopnik: Štefan Polich, Box 280. 74. Društvo £ v. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik, 1201 S. 19th St.; tajnik: Ivan Kulovič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja II. ned 75. Društvo Vitezov sv. Martina. La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, tajnik: John Novak, Box 173; delegat-Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo v mesecu. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Fo- 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, rest City, Pa. PredseiTifik: Jernev .Končar, Box 652; tajnik: John Oso-lin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo. 78. Društvo Marije Pomagaj Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorgn, tajnica: Terezija Kremesec, 1324-W-18th Pl.; delegatinja: Marija Kobal. 2040 W. 22nd Pl. Seja tretjo nedeljo. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zalar, Box 432 N. Chicago 111.,; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat, Fr. Grom, 1212 10th St. Seja drugo nedeljo. 80. Društvo Marije Čist. Spoč.,, So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4745 Hatville St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley: delegatinja: Ana Golobič, 4C28 Blackberry Alley. Seja četrto nedeljo. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Ivans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jos. Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednnik: John Z"ugel, Box 215; tajnik, Jurij Pintar, Box 96, Painzdale, Mich.; delegat: Vik tor Radoševič, Box 54. Seja 3. ned. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Barbara Jakopin, 1682 E.-33id St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770 E. 28th St'., Lorain,, O. Seja drugo nedeljo. 86. Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; tajnica: Terezija Potočnik, 303 6th St.; delega- tinja: Marija Kas, Box 4S9. Seja drugo nedeljo. 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Goio-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich, 410 Vine St. Seja drugo nedeljo. S8. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Ah-mek, Mich., Box 104; tajnik: in del.: Jožef Butala, Box 416, Ahmek, Mich. Seja prvo nedeljo. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik Mate Belavič, 18 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 21 Sycamore St.; delegat: Nik Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik Martin Derganc, 457 S. 18th St.; tajnik: A. •jj[ :;BSs[ap :-JS PJ£č—£8f '^aosbjjj Kompare, 2116 Madison St Seja tretje nedeljo. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Fr. Habič, 378—3rd Ave.; Rankin, Pa.; tajnik: Jos. Krstalič, 26—5th St.; delegat: Math. Kozan, 332—3rd Ave. Seja drugo nedeljo. 92. Dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa. Predsednica: Doroteja Katkič, 4900 Hartfield St.; tajnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley. Seja drugo nedeljo. 93. Društvo Frid rik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik John Koče-var, Box 118; tajnik: Jakob Petrič, Bx 991, delegat: Matt. Knaus, Box 46. Seja drugo nedeljo. 94. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Metod Cirej, Box 272; tajnik: John Jare, Box 77; delegat: Alojzij Orešnik Box 163. Seja drugo nedeljo. 95. Društvo sv. Alajzija, Brough-ton, Pa. Predsednik: Anton Petrov-čič, Box 71; tajnik:-Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brule, Box 197. Seja drugo nedeljo. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat Starešinič; tajnik: Tohn Teloushan, New Bethlehem, Pa., R. F. D. 6, Box 160. Seja 2. ned. 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: John Kaso-vinc, Box 60; tajnik John Plesnik, Box 696; delegat: John Knes, Box 197. Seja prvo nedeljo. 98. Društvo sv. Treh Kraljev; Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Lozar, Warn St.; tajnik: Ivan Snedec, Midland Ave. 207; delegat: Benedict Birsa, 113 Meadow Ave. Seja prvo nedeljo. Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 35; tajnik: Fr. Mlinarič, Box ?44; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1637 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 1780 E. 28th St. Seja prvo nedeljo. 102. Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Preds.: Fr. Skebe, 337 New York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar 21 Webster Ave. Seja prvo nedeljo. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Matija Mar-liar, 6212 National Ave., West Allis, Wis.; tajnik: Ant. Hren, 493 Park St., Milwaukee, Wis.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St., Milwaukee, Wis. Seja drugo nedeljo v mesecu. 104. Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsed.: Ana Princ, Tailor Ave. 1220; tajnica: Marjeta Luk setič, 1220 Eler Ave.; delegatinja: Ju-lijana Kraševec, 1237 Eler Ave. Seja vsakega 15. 105. Društvo sv. Ane, New York City, N. V. Predsednica: Jennie Pir-nat, 416 E. 9th St.; tajnica: Franica Staudohar, 36 Schooles St., Brooklyn, N, Y.; delegatinja: Neža Češark, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Seja vsako drugo nedeljo. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Golobitshj 805 N. Chicago St.; tajnica: Marija Dunda, 704 Raynor Ave.; delegatinja: Rose Brunskole, 200 Ross St.. Seja prvo nedeljo. ♦ 109. Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. HO. Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Fr. Bertoncelj, 147 Center St.; tajnik: Mih. Zeleznikar, 147 Center St.; delegat: Ant. Petrič, 234— 4th Ave. Seja tretjo^ nedeljo. 111. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Jera Pod-pečnik, Box 225; tajnica: Neža Kranc, 152 Bety St.; delegatinja: Franca Bertoncelj, 147 Center St. Seja prvo ned. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Pavel Bukovec, Box 462. Seja tretjo nedeljo v mesecu. 113. Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Filip Jaklič; dele- prat: John Tanko, 4851 Washington St. Seja vsakega 13. 114. Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Sta-rašinič, 617 So. 2nd St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2nd St.; delegatinja Katarina Matjašič, 611 So. 2nd St. Seja vsako tretjo soboto v mesecu. 115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Mary Guštin, 424 N. 5th St.; tajnica: Marjeta Bižal, 416 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 415 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Fianc Masle, 37 Casler St.; tajnik: Lovrenc Masle, 36 Casler St.; delegat: Frank Gregorka, 36 Diamond St. Seja vsako 3. nedeljo. 119. Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Antonija Že-ravec, 310 Bellview Ave.; tajnica: Fran ca Lozar, 310 Midland Ave.; delegatinja: Jožefa Majnerich, 301 Moen Ave. Seja drugo nedeljo. 120. Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Angela Oražem, Susqu. St.; tajnica Marija Spec, Box 611; delegatinja: Franca Terček, Main St. Seja tretjo nedeljo. 121. Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Marija Lenarčič, 5 So. William St.; tajnica: Franja Malavašič, 624 E. Mill St.; delegatinja: Ivana Istinič, 409 So. Anh St. Seja vsako drugo nedeljo. 122. Društvo sv. Jožefa, Rock-springs, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, Sherman St. 211; tajnik: John Slamnik, Box 555; delegat: Rev. Anton Schiffrer, Box 432. Seja 3. nedel. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R. F. D. 2, No. 11 J/ž; tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, tajnica:'Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No.' 11^4; delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78JŽ. Seja tretjo nedeljo. 124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž Seja drugo nedeljo. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja drugo nedeljo. 127. Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Ana Artač, 1402 Wadsworth Ave.; tajnica: Mary Set-nikar, 1400 Sheridan Road: delegatinja: Franca Kirn, 834—10th St. Seja četrto nedeljo. 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St. Seja vsako zadnjo ned. 129. Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Katarina Sclnveiger, 385 S. 23rd St.; tajnica: Marija Kompare, 2116 Madison St.; delegatinja: Jožefa Derganc, 457 So. 18th St. Seja drugo nedeljo. 130. Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Math. Košir, 502 N. 7th St.; tajnik: Fr. Keržič, 1409 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St, Seja prvo nedeljo. 131. Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Anton Skubic. Seja po vsa-cem 19. 132. Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik: Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Martin Kacman. Seja drugo nedeljo. 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Marija Hre-benar, 368 E. Bandy St.; tajnica: Helena Marinčič, 215 So. West St.; delegatinja: Marija Mukavcc, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bruder, 712 Warman Ave.; delegatinja: Franca Stergar, 768 N. Warman Ave. Seja drugo nedeljo. 135. Društvo sv, Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Peter Prijatelj, Box 65; delegat: Ant. Erčul, Box 214. Seja četrto nedeljo v mesecu. 136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: John Bajuk; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik. Seja 1. nedeljo v mesecu. 137. Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik: John Lesser, Box 163. delegat: Math. Dremel, Box 92, Seja prvo nedeljo v mesecu. 139. Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besal, 112 N. Sth St.; tajnica: Marija Stušek, 1202 Main St.; delegatinja: Uršula Orcšar, 120 — 2nd St. "Seja drugo nedeljo. 140. Društvo sv. Rozalijei Springfield, 111. Predsednica: Rozi Kulavic, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Alojzija Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegatinja: Johana Bučar, 1009 S, 15 St. Seja tretjo nedeljo v mesecu. 142. Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Jurij Genšič, P. 0-Box 935; tajnik: Alekš Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, O. Box 776. Seja vsako 2. nedeljo. 143. Društvo sv. Jan. Krst., Joliet, 111. Predsednik: Jos. M. Grill, 1208 Broadway; tajnik: Frank T. Nema-nich, 'Ross St.; delegat: Josip Pleše. N. Scott St. Seja tretjo nedeljo. 144. Društvo sv. Cirila in Metoda Sheboygan, Wis. Predsednik: -Fldrijao Virant, 214 N. Water St.; tajnik: Jernej A. Kosec, 1222 Alabama Ave., delegat: Pavel Valentnčič, 913 Indiana Ave. Seja prvo nedeljo v mes. 145. Društvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, vi 1804—3rd Ave.; tajnik: Ign. Krušlin, 1626—2 Ave.; delegat: Tomaž Bunjan, 2609 — 26th St. Seja drugo nedeljo- 146. Društvo sv. Jožefa, Cleveland, Ohio. Predsednik: John Lekan, 3559 E. 80th St.; tajnik: Matevž Zakrajšek. 7725 Osage St.; delegat: Josip Lekan, 3556 E. 80th St. Seja tretjo nedeljo- I MALI /GLASI, i ♦ ■Wlllli I IliiiTT" ———< Godba za plese in vse druge zabav zmožna grati slovenske in drug°n3' rodne komade, najnovejše. Z ork® strom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godce*-Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Jo51p Stukel, 209 Indiana St., Joliet, M- FARMA NAPRODAJ—LEPA PRl' lika za Slovenca. V okolici Jolie'3' blizu Swedish Orphan Home na S« Richard St., 1 blok od električ»e železnice, 3J4 akra lepe zemlje ven rojaka Setina na prodaj. ^ iz gotovih vzrokov po ceni. in pojasnila pri Amer. Slovencu v Frank Završnik, Slovenian LW° se Co. 3t j Ni KJE JE MOJ BRAT JOS. TORK^', pred par meseci je bil v MinneS°vjice a zdaj ga ne morem najti. ^°rnaj li zanj naj mi ga javi ali mi P3 . se sam piše. Al. Torkar, 108 Fairv* Sy Ave., Joliet, 111. gc KJE JE MOJ BRAT MATIJA tujec iz Dolenc na Plešivici prj j{tj ^ lešičih na Kranjskem? Pred 1°- ^ je stanoval pri meni v Jolietu, a^ tem je pa samo odšel nežna"0 ^ ^ in se ne ve če je še živ. Ker o ^ da vedela zanj, če je še živ a» ((J tev zavoljo jako važne zadeve, ^ je naprošen, da se javi ali pa naj ^ drugi, ki kaj ve o njem mi javl. J gov naslov, če je še živ, ako J umrl, p anaj se mi tudi javi, z® y bora hvaležna. Mary Ivec, l1 , Hickory St., Joliet, 111. , Cr „ »p .le GODBA ZA VSE PRILIKE, ■ A. F. M. Stnov. tel. Chicago yj če: urada tel. Chicago 564. i "a Band and Orchestra, soba 2, , Jo'll^i'1 Hammond Bldg., Joliet, 1 ■■' A. Boyne. ^ ve NAPRODAJ LEPO UREJENA^, karna, ki ima dober promet- ^ prilika za Slovenca. Več pove s r ^ C ORGANIST, CECILIJANEC. ^ na službe pri slov. ali hrv. fa«> žen voditi mešani ali moški . p(j SV( Za podrobnosti se je ogl»sl .§it« art njemu samemu, a za naslon jjl im na Amerikanski Slovenec, J°" »il NAPRODAJ HIŠA S 7. SOBAMI ^ lota na Vogalu Raynor Ave- p0, nite St. Lota je 150x132- 'i® in trda voda. Kokošnjak v ^ hlev. Vse ograjeno. VpraS,J H po 619 N. Bluff St., Joliet, W- s0 Velika prodajalna z vsakovr- n0] ško opravo in obuvali išče Paj Pišite in sporočite svoj« ,z tjh '' Hra zmožnosti o prodajalniških i ^ vC| Sterns Bisr Store, r^l tife Frank OpeK|; gostilničar j Corner State and H»b ".j, 1 NORTH CHICAGO, J | Telephone 213- 'tp 1 »rodaja na drobno In deb«' califomijsk« »"V*;,, VSI dobrodoS^ H I