226. itev. posw»!a piaeana v gotovim. ¥ Uuhllanl, v četrtek 6, oktobra 1921. Posamezna itsv. K 2. Leto ¥. . T/IJl K VIttMm—» M lBhrfi-3 razen necielS En praznikov vssh dan ob 1C. uri eSepofeSne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6 'L, Učiteljska tiskarna. Dopise franlrirati in podpisati, sicer se iih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2‘— Pri večjem naročilu popust. IsM*?- p1.: ■ k -i Glasilo lugosEov. secilaEno - demokratične stranke, Telefonska it. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za ee!o teio K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravoistvo ie v Ljubljani* Frančiškanska ulica it.6 l, Deite]'ska tiskarna. K poglavju o zaščiti dela. Kadarkoli se pojavi. nova draginja. ki io povzroča vedno le kapitalistična gospodarska anarhija in brezvestna kapitalstična špekulacija. zakriče kapitalisti med svet. da jo je kriva nedelavnost delavskih slojev, prekratka delovna doba, prevelike delavske plače itd. Kadarkoli jo kapitalistična vlada z gospodarstvom pošteno zavozi, naj je dolžnost delavstva, da potegne pogreznjeni voz iz blata. V bistvu kapitalističnega sistema je, da se s stopnjevanim izkoriščanjem in pro-letariziraniem čimdalje večjih mas naroda rešuje iz kriz. Drugega sredstva za kapitalizem ni. ker sicer bi ne bil več kapitalizem. Izkoriščani in stradajoči delavski razred je zopet presenetila nova draginja. Postaja mu čipi dalje bolj neznosna, tako da delavec s svojo staro nizko plačo niti »fretariti« več ne bo mogel, kakor je »fretaril« ž njo doslej. Razumljivo je. da se organizirano delavstvo v takem položaju, dasi nerado, pripravlja zopet na nove mezdne boje. Delodajalci sami so celo izprevideli, da je delavstvo res v silni stiski in so v Zagrebu nekateri prostovoljno — kar ie pač jedka izjema — povišali svo-iitti uslužbencem plače za nekaj odstotkov. Draginja se je dejansko — vsaj v Sloveniji — povišala zadnja dva meseca za 30 odstotkov. Vemo sicer, da je zviševanje mezd za kapitalista circulus viti-osus. Toda ta circulus je v kapitalističnem sistemu neizogiben! In delavstvo. če že ne mote kratkomalo prevzeti vso prodaikciio in distribucijo v svoje roke. si more v pomanjkanju in bedi pomagati za silo edinole z bojem za zvišanje plač. Kapitalist mu življenja ne bo boljšal, temveč bo delavcu. dajal. — da zavaruje svoj profit — le tisto najmanjšo plačo, .s katero se more delavec za silo vzdržati pri življenju kot delovno sredstvo kapitalistovo. iBoja izkoriščanega delavstva za »voj življenskl obstanek ne more noben pošten,človek obsojati, kakor tudi noben napreden človek ne more obsojati boja za izboljšanje ‘delavskega življenja. Zoper kapitalistične interese pa je seveda to delavčevo stremljenje, da bi ne bil samo delovni strol. temveč tudi človek. Kaj vse kapitalizmu ni všeč, ima-lepo priliko opazovati te dni v Selgradfu. kjer se sklepa zakon o zaščiti dela. Všeč mu ni predvsem osemurni delavnik hi zaščita mlado-letnih delavcev. Ko je poslanec sodrug D i v a c v odseku za socialno zakonodajo zahteval. da se uvede v vsej drža- LISTEK. Slike iz sodobne Rusije. Srednje Povofžje. V brezkončnih kolonah se vlečejo izseljenci po velikih cestah v Sibirijo in na Ukrajino. Med potio pobirajo po njivah zapuščene klasove. Od Sizrane do Kamišina so vss ceste polne begunov. V Volsku, Saratovu. Kamišinu čakajo kakor velika vojska, da se morejo pomikati zopet d&lie. Sovjeti so skušali ustanoviti zanje kuhinje, pa ni sredstev. Onih, ki se hočejo izseliti v druge kraje, ie ogromno število. V enem Voiskem okraju je po spisih nad 10.000 izseljencev. To so oni, ki se nadejajo, da jim sovjetska vlada pomore pri preselitvi. Drugi, ki nimajo te naae. zapuste svoje gospodarstvo in jo krenejo po poti. oo kateri se jim zdi. Po selih razsaja kolera zlasti med muslimanskim in čuvaškim prebival- vi za vse obrate osemurni delavnik so ga kapitalistični zastopniki ostro napadli. Dr. Žerjav je izvajal, da on ni načelen (lepa beseda!) nasprotnik osemurnika. Kjer se delavska moč izrabi preko normale v osmih urah. bi on glasoval še za nižjo dobo. ako se taka izraba zdravniško dokaže! (Kako genljivo!) Predlagal je. da se ii£\j dovoli preko osemurno delo v vseh neindustrijelnih in neru-darskih podjetjih brez vsake prošnje. — alko se delodajalec in delavec za to sporazumeta sama in se ta dogovor med njima napiše. (Kako »demokratično« se to sliši!) Izrazil se je. da bi se z uzakonitvijo osemurnega dela dalo potuho nedelavnosti!! Zahteval je nadalje, da se za stavbeno industrijo dovoli preko osem ur dela. dokler traja pomanjkanje stanovanj. S svojimi predlogi je vsled odločnega nastopa naših poslancev in ostale opozicije sicer propadel, toda kakor; oznanja Žerjavovo »Jutro« bo ponovil svoje predloge o »zaščiti« dela. kakor si jo je on zamislil, »Jutro« piše. da socialisti pretiravajo s svojo zahtevo po uzakonitvi splošneev. osemurnega delavnika. Gjupost in demagogijo imenuje predlog s. Divača, nai se mladoletnim delavcem v industriji in obrti prepove delati preko 6 ur. in piše: »Potemtakem bi čevljarski vajenec oo 6 urah zapustil mojstra. Kjer so pomožni delavci pri lahkih delih, tam bi odslej morali imeti duplo število delavcev. To bi draginjo povečalo in namesto dveh vajencev, »ki umirajo pri mojstrih« — kakor pretiravajo socialisti — bi »umirali« povsod štirje! Posl. dr. žerjav se ie ostro izjavil proti tej nečuveni demagogiji, vsled česar ie socialistični predlog padel in se minister za socialno politiko ovlašča. da za nezdrave fabriške obrate more delavno dobo mladoletnih skrajšati pod 8 ur.« V zakonodajnem odboru, kakor razvidno, se ie obnovil boj za osemurni delavnik, katerega imajo uzakonjenega že vse civilizirane države. Kapitalistični zastopniki se pro-tlvljo. da bi se iasno in odločno uzakonil. Vse sile napenjajo, da od delavskih pravic, ki si jih ie delavstvo v dolgoletnem boju z združenimi močmi izvojevalo, odščipnejo čim večje kose. ker se že ne upajo krat-komaio vsega odvzeti. Maloštevilno je zastopstvo proletariata v parlamentu, ko gre za tako važne delavske pravice. Komunisti imajo pač mnogo na vesti s svojo brezplodno taktiko. Da pa od buržoazne večine — sedaj ko ni v parlamentu komunistov —*nl priča- stvom v voiskem in hvalinskem okraju. V Donski pokrajini. Suša v donski oblasti je skrajno slabo vplivala na setev. Pričakuje se zelo nizek pridelek od desjatine. V doneckom okrugu je n. pr. na desjatino samo 8—10 pudov oziralne. V donskem okrugu je šlo v pogin 55% ozimine in 20°/o jarega žita. Edina nada kmetom so še sadni vrtovi in vinogradi, ki dobro uspevajo. Caricinska gubernija. Ta gubernija že od nekdaj ni bila rodovitna. Vsled državljanske vojne se ie še bolj zanemarila in se-dai Je pritisnila še suša. Do 20. jun. t I. absolutno ni bilo nobenega dežja. Vse je poginilo. V celi guberniji uipajo na 450.000 pudov pridelka. Kmetje zapuščajo vasi. Neštevilne trume žena in otrok se stekajo v mesta, da si tam poiščejo službe in kruha. kovati opore v tem boju. ve pa naše delavstvo predobro že iz tega, kako so klerikalni listi vedno odklonilno nisall o osemurnem delavniku. Opozarjamo vse zavedno delavstvo na ta boi predvsem Pa še delavske strokovne organizacije. Spo- minjamo pa tudi vse bivše komunistične volilce na besede, ki smo jih zapisali pred volitvami v konstitu-anto. rekoč, da komunisti ne bodo delavstvu v parlamentu ničesar koristili. in da so komunistični glasovi toliko kot proč Vfženi. (Dalje prih.) Novi kurz gospodarske politike sovjetske Rusije. 172. številka »Pravde« je posvečena pojasnitvi vprašanj, ki so zvezana z novim kurzom gospodarske politike sovjetov. Tam piše med dragim: »Za vzpostavitev veleindustrije moramo dobiti pod ugodno ceno zadostno število produktov. Brez tega ne nipremo mi vzpostaviti veleindustrije, ne moremo utrditi svoje proletarske trdnjave. Dobiti zadostno število produktov pod kakršnimikoli pogoji — to je naše geslo. Radi tega podpiramo kmetsko gospodarstvo. Radi tega pomagamo rokodelcu. Radi tega odstocamo arendatorjem in koncesijonarjem. ^ In sami s pomočjo produka. ki ga dobimo pd njih. gradimo veleindustrijo. ki jo moramo najbolj nego: vati. Dfjavec, kj več stori, več dobi! Sedanji proletarci dvigajo naSo industrijo.« Te osnovne misli razlaga še dalje v svojem feljtonu Bufoarin. ki večkrat poudarja, da le pomnoži tev produktov, pa nai stane, kolikor hoče. prvi pogoj tekočega gospodar, skega momenta. Sevsda, pravi, da pomnožitev produktov ne sme in ne more biti v škodo svoboščin, ki si jih je ruski proletarijat do sedaj priboril. Ce sovjetska vlada uvaja zasebno in skupinsiko zainteresiranje delavcev pri produkciji, ker stremi za lem, da s tem PQveča osebno odgovornost. inicijatjvo in intenzivnost dela, hoče z vsem tem doseči samo to. da zasigura življenje In končno zmago delavstva. Z vprašanjem o koncesijah se obširneje peča predsednik sovjeta za narodno gospodarstvo — P. Bogdanov. On oojasni, da so dali sovjeti sedaj nekaj velepodjetij v roke privatnikom zato, da ti zopet dvignejo pro&ikcijo kolikor mogoče visoko huda potem preidejo vsa ta urejena velepodjetja v roke proletarske države. ki v današnjih razmerah še ne more koncentrirati vseh panog v lastnih rokah, ker se mora boriti na vse strani, najbolj pa z gladom. Torel veleindustrija v splošnem mora tudi sedal ostati v rokah drža-ve, koncesije se odstopi samo v gotovih slučajih. Kako mora biti organizirana veleindustrija. razpravlja Smimov. On predlaga, da se spoji kombinirana podjetja iz velikih in malih podjetij in da se ne sme obračati glavne paž-nje na to ali ono industrijsko panogo. ampak na rajone. kjer so pogoji za ustvaritev kompleksa podjetij najbolj ugodni. Rajonska koncentracija industrije torej po njegovih mislih je edino prava pot k prerojenju gospodarstva. Smirnov ne pomisli, da bi ravno rajonska koncentracija industrije še bolj desorganizlrala gospodarstvo in povečala gospodarski kaos. Zelo interesantno je mišljenje Krashtovo o zunanji trgovski politiki sovjetske Rusije. Krasin se kategorično Izjavlja proti uničenju monopola zunanje trgovine. »Pod nobenimi pogoji, pod nobenimi razmera- mi ne sme sovjetska vlada izpustiti iz svojih rok naistrožje in vsestranski’ kontrole nad vso zunanjo trgovino. ker ta »svobodna trgovina« bi ne pomenila samo končnega opustošenja dežele, ampak tudi uničenje cele sovjetsko fronte, konec dikta-ture delacvev in kmetov.« Krasim predlaga, da bi imela vsa velika podjetja, ki delajo na arendni ali konce-« siiski Podlagi, svoje posebne predstavnike pri predstavništvu narod* nega komisrijata za zunanjo trgovi* no, da bi na ta način ne mogli trgo-i vati ti privatniki z inozemstvom na lastne roke in s tem v svojo korist. Kajti o tem bi odločali zopet sovieti. Krasin obravnava dalje tudi vprašanje o posojilu za sovjetsko Rusijo. On je prepričan, da ne bo Samo blagovnega posojila, ampak tudi valutno. Glede poljedelske politike na* svetuje Kurajev. da se zamenja politiko obveznega poševnega načrta s politiko dogovorov, ki daie kmeta več svobode v njegovem samostoj* nem del«. Da se pa člmpreje ud e j* stvi socijalistično gospodarstvo, jel treba goilti in utrjevati vaško-go« spodarsko kooperacijo. Naš podlistek. Siromak). Te dni začnemo priobčevati v podlistku H. Manna socljalnl roman jjSiromaki«. Nemški kritiki priznavajo. da je to avtorjevo umetniško naiboll zrelo delo, »knjiga polna globokega. resnega sovraštva«. V žarkih. trpkih barvah slika avtor boj delavca proti kapitalu, ki mu pije kri. Dva vojaka sta. Eden na nečeden način pridobi nekaj denarja in ga da drugemu, nai mu ga hrani. Ta, £Iessling po imenu, osnuje s tem denarjem. podjetje in v posebnem pismu. prizna drugega kpt delničarja. Slednji pa se klati oo svetu ko pijanec ln moralno defektno bitje. Hesslingcvo podjetje raste. Oče umrje in podjetje prevzame sin, kot generalni direktor. Glede denarja zbriše vse sledi. Vsem. ki bi mu mogli postati nevarni, zayeže na rafiniran način jezike In jih usužnji. Tako daleč se razpase njegova moč, da mu je pokorno vse. Justica se mu Manja, armada mu je na razpo- lago hi generali plešejo tako, kako* Jim žvižga Hesstfng. Tu se .vrne oni pijanček in v pl* janosti Izda svojemu nečaku. Hess* lingovemu delavcu Balrlchu. skrivi nost. Balrich se tega oprime in za-* Čne boi s — Hesslingotn. Ta boj jel vsebina romana. Divje, herojsk* »ce«u5. orisane z mojstrskim pere* somi* se odigravajo pred bralčevimi očmi. Korupcija velekapitala na eni in pleniška nebogljenost delavstva na druKi strani se borita v neizpros« nem boju. Nazadnje, ko je zmaga ž« čisto blizu. Balrich podleže in s* umakne — aill. V svet bruhne —» fvetovna vojna in naenkrat prevza« me vse mišljenje. Roman izzveni na koncu v trpko disharmonijo tistih dni, ki jih je otvo* rila svetovna vojna in ki še do da-« nes niso minuli. Prevod Je oskrbel pisatelj g. IV* Albrecht. Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. (Dalje.) § 57. Nihče, ne more po tej Uredbi biti večkrat zavarovan za slučaj bolezni. Clan prejema v slučaju večkratnega zavarovanja samo eno denarno podporo in to najvišjo. § 58. razpravlja o pravicah člana v slučaju odsotnosti izven mej naše države ter pravicah mornarjev. ki se s parnikom nahajajo v tu* Uh pristaniščih. Časopis »Na pomoč«. J6. avg. je izšla v Moskvi puva številka organa vseruskega komiteja pomoči »Na pomoč«. V uvodnem članku se piše med drugim: »Iz različnih socijslnih in političnih taborov smo našli pot do prepričanja, da sedaj, ko grozi milijonom ljudi glad-na smrt, ni za nas nobene važnejše naloge, kakor da nemudoma pomagamo gladujočim. Vsi politični spori stopijo sedaj v ozadje. Vseruski komite se je prevaral v svoji nadi na vsestransko pomoč sovjetske vlade. Potreba hitrega, praktičnega dela zahteva, da se vzdržimo vsakih »načelnih bojev« in mislimo samo na delo. Napeti moramo vse svoje sile. pustiti na strani vse politične momente in iti v boi proti lakoti.« < * r Kmet.' Vas se je pomirila, ko je začu-l tila. da ni več bojevanja. Kmetje so začeli ozdravljati svoje gospodar- stvo in trebiti iz svojih vrst banditizem. Ustanavljajo svoje poljedelske komiteje, ki razrešujejo agronomska vprašanja — evo v tem živi sedaj ruski kmet. Nad staTO dobo je postavljen križ. Agitatorje, ki dokazujejo korist skupnega obdelovanja in sejanja, poslušajo z velikim zanimanjem in pazljivostjo. Hitro pojmujejo bistvo in gredo na delo. Nov sistern »četirehpolja« uvajajo po vaseh. Stara uredba je poginila za vedno. V vasi Mamatovka. Saranski ujezd, Penzenska gubernija je vseh 49 hišnih gospodarjev uvedlo »četi-rebipolni« način setve. Vsi so se podredili skupnemu načrtu. Spomladi je posejal vsak svoje polje sam, s svojim semenom, z rokami ali Strojem. Ali jeseni so že šli Mamatovci velik korak naprej. Pripravili so zadostno število strojev, napravili ne-obhodno potrebni remont in sklenili, da se »me delati samo s strojem. Uporabili so vse sejalne stroje, O kaierih so prej tožili, da jih nimajo, kei se niso brigali zanje. Kar imai kdo, s tem nai obdeluje — je bilo njihovo prejšnje načelo. Na sedem gpspodariev je prišel en stroj in vsi so pošejall po novem sistemu. Pri semonu so bili na dobičku za 20 do 30%, in na desjatino je prišlo 10 do 15 pudov več. Ali Mamatovci se niso kar s temf zadovoljili. Sklenili so. da morajo v; bodoče sejati samo izbrano zrnje, da uničijo na polju najhujšega sovraga' — plevel. Mamatovci go zahtevali in dobili tudi stroje za košnjo in vezanje sno-i pov. Hitro so določili pravila za uporabljanje teh strojev. sl Zanimajo se tudi kmetje za elektrifikacijo, v kateri ne vidijo več praznih sanj, ampak realnost. Kmet pogreša v vasi najbolj inteligentnih moči — pomanjkanje teh je povsod. Kmet toži, da mu ne dajo' Stran 2, ---------- NAPREJ. Stev. ^26. § 59. Terjatve, katere po tej zdravljenje na način, predpisan v Uredbi al Statutu osrednjega urada pripadajo zavarovancu vsled bolezni se ne morejo prenesti na drugega. zastaviti, zapleniti niti kompenzirati. Vsak .pravni posel, s katerim se zavarovanec v celoti ali delno odreče podpori, katera mu pripada po tej Uredbi ali statutu osrednjega urada* nima pravne veljave. Ako se pa z dodatnimi prispevki v zmislu 8 23. te Uredbe ne more povrniti škoda, katero je povzročil član osrednjemu uradu, se mu more znesek teh dodatnih prispevkov odtrgati od boleznine, katera mu pripada v slučaju poznejšega obolenja ali od porodniške podpore ali od pogrebnine. Toda ta odtegljaj ne sme biti višji od četrtine dnevne boleznine ali porodniške podpore ali polovice pogrebnine. V slučaju zadnjega odstavka § 48. se more polovica dvojne boleznine do zneska zdravniške nagrade in porabljenih zdravil izplačati neposredno ležečemu zdravniku ali lekarni; eventyelni ostanek pripade uradu za zavarovane! delavcev. § 60. Če je osrednji urad izplačal svojim članom podporo, katero bi bil dolžan izplačati kdo drugi, je upravičen, da zahteva povračilo izplačane podpore, če je bolezen hote povzročil delodajalec ali njegov zaupnik, je dolžan povrniti osrednjemu uradu izolačano podporo, če je bolezen nastala vsled tega. ker delodajalec in njegov zaupnik, nista izvršila po oblastih odrejenih navodil za zaščito zdravja In življenja delavcev. je delodajalec dolžan, povrniti osrednjemu uadru stroške bolezni in stroške postopanja. Ako je delodajalcev zaupnik opustil to v svojem rednem poslovnem delokrogu kliub navodilom delodajalca, je dolžan. da on poravna stroške. Ako pripada članu vsled bolezni napram korrni drugemu pravica do odškod-nnie. tedaj se ta terjatev prenese na osrednji urad do višine zneska izdanih podpor. Terjatve osrednjega urada, katere se morejo po tem paragrafu iztirjati od delodajalca ali njegovega zaupnika, se morejo realizirati rednim sodnim potom. One zastarajo tekom treh let. računajoč oi začetka leta po končani boleznL IX. del. Podpore In rente v nezgodnih slučajih. § 61. Namen zavarovanja za slučaj nezgode je. da se povrne ona škoda. Jel je nastala vsled pohablje-nia ali smrti, povzročene po nezgodi ako je nezgoda zadela zavarovanca pri delu ali takem poslu, katerega je izvrševal po nalogu delodajalca, njegovega zaupnika ali v interesu posla. Istotako se povrne škoda za slučaj nezgode, povzročene zavarovancu na potu od stanovanja do kraja, kjer dela in nazaj, v kolikor ni ta Pot prekinjen v lastnem Interesu zavarovanca ali vsled razlogov, ki nimajo zveze i delovnimi odnošaii. Kot nezgoda velja tudi obolenje vsled kolere, kuge. rmene mrzlice in beriberi. katere nalezejo mornaji pri Izvševanju posla, nadalje razna za-slruplienja v kolikor je to zastruo-lienie posledica opravka z raznimi strupi pri delu. 8 62. Za slučaj nezgode, katera je v zvezi s telesno poškodbo, pripada zavarovancu sledeča odškodnina; 1. brezplačna zdravniška pomoč, zdravila in pomožne priprave za toč. 1. in 2. § 42;* 2. boleznina v smislu točke 3. § 42. do konca zdravljenja naldalje do konca desetih tednov po nezgodi;, 3. renta, dokler traia nesposobnost za delo ali zmanjšanje sposobnosti za delo, pričenši. od enajstega tedna ali. ako preje preneha Izplačevanje boleznine, omenjene v toč. 2.. od časa ustavitve boleznine. Renta znaša v slučaju popolne nesposobnosti za delo ter za čas njenega trajanja kot popolna odškodnina povprečno letno . plačo zavarovanca; v slučaju delnega zmanjšanja sposobnosti za jdelo pripada zavarovancu za čas trajanja zmanjšanja niegove sposobnosti za delo oni del popolne rente, kateri sorazmerno odgovarja izgubljeni sposobnosti za delo. Toda do take delne odškodnine ima poškodovanec sarno tedaj pravico, ako zmanjšanje njegove sposobnosti za delo presega 10%. Ako zavarovanca, ki uživa delno rento, zadene nova nezgoda, je potrebno določiti odškodnino na podlagi vseli posledic nezgode, toda po delovnem zaslužku, kateri je vzet za podlago določanja prve rente, razen ako je v času poslednje nezgode bil zaslužek poškodovanca višji. Ako je poškodovanec vsled nezgode postal ne samo nesposoben za delo. temveč tudi tako obnemogel, da potrebuje stalno postrežbo in zdravljenje, se mora renta za čas trajanja onemoglosti povišati največ za eno tretjino njegovega povprečnega letnega delovnega zaslužka. § 63. Če zavarovanec umre vsled nezgode, tedaj se mora brez ozira na čas. kedaj je nastopila smrt. razen odškodnine, dovoljene mu do § 62.. dovoliti še; 1. pogrebnina v znesku, določenem v VIII. poglavju te Uredbe; 2. letna renta, katera se ima izplačevati rodbini umrlega po §§ 64. do 69. začenši od dneva smrti. Ako zavarovanec, kateri dobiva delno rento, umre vsled ponovne poškodbe. se odredi renta njegovih so-sodnikov na podlagi zaslužka, kateri ie vzet za osnovo pri določevanju rente pri prvi poškodbi, razven, ako je zaslužek zavarovanca, katerega ie prejemal za časa ponovne poškodbe. bil višji. (Dalje prih.) Brzojavi. Važni sklepi socialističnega kluba. ZA SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE. LDU. Zagreb. 5. okt. »Obzor« poroča iz Belgrada; Socijalno-de-moksratski klub le predložil vladi pismeno zahtevo, da se skliče narodna skupščina v zptislu člena 51. ustave. ki določa, da se mora narodni skupščini, ako je država napadena, to takoj naznaniti, ako pa je skupščina na odmoru, da se mora takoj sklicati in da mora ostati zbrana ves čas vojne. Ker je naša država napadena po Arnavtih. se faktično nahajamo v vojnem stanju. Sklicanje skupščine je toliko potrebnejše, ker je znano, da preti nevarnost tudi z madžarske strani. Inlerpeladia glede afere »Omnlum Serbe« in kralieve bolezni. ,V torek se ie vršila v Belgradu važna seja kluba socialdemokratskih noslancev. na kateri se je razpravljalo o zakonu za zaščito delavcev in ugotovilo stališče, katero zavzame klub k temu vladnemu zakonskemu načrtu. Nadalje ie klub sklenil, da .vloži na prvi seji skupščine intejpe-laciio glede ponudbe konzorcija »Oinnium Serbe«. v kateri zahteva, da reši to vprašanje narodna skupščina. Nadalje klpb interpelira radi kraljevega zdravia in njegove vrnitve. ter napade vlado, ker ni točno obvestila javnosti o tej tako važni zadevi da se vsled tega še danes ne ve. zakai se kralj ne vrne! »pravih »učiteljev«, ampak da ima samo popovo hčerko, sam pa da ne razume nič in zato ne uči svoje dece in če io uči. jo uči vse do starem, sanii se pa ne morejo seznaniti s čem novim. »Dajte nam dobre učitelje!« In teh je malo. Prenapeti mla diči pa samo razdražijo kmeta, tako kakor ie neki dijak pred očmi vseh raztrgal dela Turgenjeva, »ker je bil bogataš« in ie zahteval, da čitajo samo Marksa. Kmet potrebuje inteljgence, ki razume njegovo dušo in io potem vzgaia. , x .... Q manufakturi In čevljih ter o soli — tore! o verižnlštvu se vedno mani govori, govori se pa vedno boli o tem, da bi se že skoro povsod udetstvll socijaUzem. Torej o — so-cijalizmu razpravlja ruska vas. (In naša?!) Splošen utis je ta: ruska vas. ki Je še nedavno moralno In delotna tudi materilaluo podpirala kontrarevolucionarne bandite, Je postala sovietska. UKIN.IEN.1E MEDICINSKIH FAKULTET. LDU. Belgrad. 5. okt. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je pri pretresanju proračuna prosvetnega ministrstva govorilo tudi o zmanjšanju števila fakultet. V vladi se ie pokazalo razpoloženje, da se za sedaj ne otvorijo tri medicinske fakultete, ker bi njihovi izdatki znašali toliko, da bi se proračun prosvetnega ministrstva ne mogel zmanjšati. Zato misli vlada, da bi obdržala samo eno medicinsko fakulteto. in ker se smatra, da ie medicinska fakulteta v Zagrebu za to najbolj pripravna, se bo obdržala, dočim se bosta fakulteti v Belgradu in Ljubljani ukinili. STAVKA V TRSTU KONČANA. ! LDU. Rim. 5. okt. V .Trstu se je delo v ladjedelnicah zopet vzpostavilo. Pogodba med vlado in Societa navigazione libera triestina se ie podpisala včeraj. MADŽARSKA IGRA Z BURSKO. LDU. Dunai. 4. okt. Dunajski korespondenčni urad poroča: »Politi-sche Korrespomdenz« javlja: V polemiki proti opazki dunajskega lista, da hoče madžarska vlada javnost samo prevariti. ako trdi. da je izpolnila mirovne ipogodbe. pripominja uradni madžarski dopisni urad, da Avstrijci niso kompetentni za to, da bi presojali te dogodke. Avstrijska vlada ie dobila nastopno brzojavko: »Felso Or. 4. oktobra. Prebivalstvo Zaoadne Ogrske je dne 4. oktobra 1921 opoldne proklamiralo Da ozemlju, izpraznjenem v zmislu trianonske mirovne pogodbe, člen 27.. točka 1. neodvisnost, samostojnost in nevtralileto tega ozemlja in njegovega prebivalstva ter je poverilo vrhovnemu poveljniku nalogo, naj izdela načrt ustave. Dalje se je prebivalstvo okrajev Nezsider. Kis-marten. Lakompak. Felsd Pulja in Nemot Ujvar pridružilo proklama-ciii neodvisnosti. Protokol o tem se le poslal vrhovnemu poveljniku v Fel§6 Or. Podpisan dr. Franc pl. Leway. vodja ustavotvorne narodne skupščine.« NABAVA LESENIH HIŠ. LDU Beograd, 5. okt. Ministrski svet |e odobril ministru za socialno politiko nabavo nemških lesenih stanovanjskih hiS v vrednosti 100.000 mark. Ta vsota se je odobrila na račun vojne odškodnine, k! jo Ima plačat! Nemčija. OPROŠČENI ATENTATORJI. Zagreb, 5. okt. Danes ob 8. url zjutraj Je predsednik tukajšnjega senata razglasil obsodbo v procesu zoper člane komunistične omladine Janka Mišiča, Zlatka Schnaklerja in Marjana StUnovKa, ki so bUi obtoženi zločina veleizdaje, namreč atentata na ministra Draškoviča, Vsi trije obtoženci so bdi oproščeni BOJI NA ALBANSKI MEJI. LDU Zagreb, 5. okt »Rlječ« poroča iz Beograda: Arnavtske čete se koncentriralo na demarkacijski črti. Naše čete so nekatere arnavtske napade energično odbile. Arnavtske čete dobivajo ojačenje. Med njimi se opaža velik nemir, iz česar se da sklepati, da se namerava napad na meje na vseh točkah. Kakor se javlja tz Podgorice, so arnavtske čete zavzele Donjo Šaljo, NOVA ALBANSKA VLADA. LDU Zagreb, 5. oktobra. »Večer« poroča iz Korče: Vsled velikih izgub, ki so Jih pretrpele albanske čete v borbi proti Miriditom In vsled politike, ki jo vodi tiranska vlada po želji Italije, ie prišlo do odstopa albanske vlade v Tirani. Ali Meh-med beg (sorodnik ubitega Esad paše) je dobil mandat za sestavo nove vlade, ki, kakor se zdi, ne bo nadaljevala italijano-iilsko politiko. SIME MARKOVIČ IZPUŠČEN. Listi poročajo, da sta bila na Dunaju aretirana jugoslovanska komunista Mlkič ln Markovič v teku včerajšnjega dne Izpuščena na svobodo. Pri njih najdenih 17.000 dolarjev, 5000 funtov, 5000 dinarjev in več tisoč mark le bilo predanih davčni oblasti v davčnotehnlfino postopanje. Dnevna kronika. Prote»t zagovornikov obtožencev radi atentata na regenta proti kršenju zakonov. Zagovorniki obtoženih vsled sodelovanla pri atentatu na regenta gg. Arsa Starnen-hovlč, Bora L. Popovič, Pavle Todorovič, Svetolik Grebenac, Trlša Kaclerovld In Uglješa Jovanovič so izročili preiskovalnemu sodniku v Belgradu spomenico, v kateri med drughn pravijo tudi sledeče* »Vsi predpisi glede preiskave hudodelstev na ozemlju SHS niso ničesar drugega, nego organizacija ln sankcija sistemov osebne In državljanske svobode, katero državljanom priznava državna ustava, če« drži oblast državljana v zaporu tri mesece, zakon h nalaga, da se mora preiskava končati tekom dveh mesecev, potem je ta oblast poteptala princip ln pravo svobodo dotfčnega državljana. To je zločin. Pre, iskovahil oblasti Je dobro »nano, da so nad 180 osebami, ki se nahajajo v preiskavi, nedolžni ljudje. In če ji mehanizem dela, kateri vodi, še tudi dopušča, da se malo moti, da greši in se lovi, ji ni dovoljeno protizakonito zavlačevati preiskavo, da drži mesece v zaporu ljudi, katerim zakon formalno garantira, da te začasne muke in trpljenje ne morejo prekoračiti gotovega določenega časa; preiskovalna oblast ne sme ovirati sodišča, da pokaže resnico in osvobodi nedolžnega nezasluženih ln nevarnih izkušenj.« Še »Omnhim Serbe«. Belgrajska Epo-ha objavlja vest, da so začetkom 1. 1919. francoske bančne skupine ponudile naši državi tovarno orožja za 25 milijonov frankov, dočim zahtevajo danes za njo 125 milijonov frankov, in ugotavlja, da pri tem zaslužijo francoski bankirji 14 milijonov dinarjev. Dr. Momčilo Ivanič se bo na prvi se}! skupščine vsled tega pritožil. Zato da se člmprej zvišajo cene mesa, Je minister za poljedelstvo odredil, da se sme izvažati meso v Italijo preko Rakeka tudi z avtomobili . . . Zakaj Je taka draginja? Mali ljubljanski trgovec nam poroča, da je dobil s Češke in Nem. Avstrije za okrog 50.000 kron blaga (srajc, spod. hlač in nekaj svilnatih trakov.) Za to blago je moral plačati okrog 18.000 kron carine. Občinstvo se opravičeno povprašuje čemu vse tako drago. Ali bi ne bilo v korist ljudstva, da bi se carina na uvoz obleke odpravila ali vsaj na polovico znižala, ker bi le r.a ta način cene oblekam padle in to v splošno korist. Na tukai&tH glavni pošti so prišli na sled tihotapstvu z valutami, ki zavzema neverjetne dimenzije. Govori se o svotah, ki jih ne upamo zapisati. Radovedno pa pričakujemo odredb višjih oblasti in kako se bo bankam, ki se s tem poštenim poslom pečajo, Iz zagate pomagajo. O stvari bodemo pač še govorili. Vse b( rado na hitro roko obogatelo. Iz Maribora smo prejeli: Med to vrsto ljudi spada tudi mariborski kavarnar g. Lešič. Da gornjo trditev podprem, navajam sledeče: V soboto sem prišel kot po navadi okolo 19. ure v »Veliko kavarno«, da kaj čitam. Toda tokrat sem se zmotili Ob času, ko sem prišel, le bilo še nekaj listov. Vzel sem enega ter čital. Nato sera hotel drugega, toda — presenečenje! Točno ob pol osmih so Usti izginili, kot bi trenil. Vprašam natakarja, kje so časopisi, a on mi ne da nobenega odgovora. Vprašam natakarico, a ona se muza ter vpraša: »Kaj, čttafll bi radi?« Jaz: »Da. Pro- sim, kle so časopisi? Prinesite ml »Naprej* od danes in še dva druga lista.« Toda ona gre dalje in »servira«. Končno pride tretji natakar in moj znanec ga vpraša, kje so časniki, da Jih ni in on mu odkritosrčno pove to-le: »Gospod kavarnar je ukazal vse liste skriti, da ne bodo gostje toliko čitall, ker se s tem motijo m premalo pijejo.« Potolažil pa nas je, češ to velja samo — za sobote in nedelje! Tako tedaj! Ob sobotah hi nedeljah hnajo ©či vidno ljudje več denarja kot pa ostale dni in gospod Lešič bi gotovo rad gostom omogočil, da se ljudje denarja laglje izne-be, ln prišel ie na originalno idejo, da časopise odvzame, da morejo gosti vso svojo pozornost obrniti alkoholu! Ta originalni kavarnar je baje prinesel svoj neoriginalni trebuh tz svetovnoznane Opatije, kamor so redno zahajali avstrijski in ogrski mkii-strl zapravljat svoje »težko« zaslužene gaže. V to kavarno pa zahaja precej pro-letarijatai. Poleg tega pa tudi »solidnih« in nesolidnih trgovcev, ki jim v novejšem času pravijo tudi verižnlkl. Tem slednjim hoče menda g. kavarnar obrniti posebno pažnjo. Tiste pa, ki zahajajo sarmo kavo pit, pa bi rad g. Lešič menda eliminiral! No, morda bomo gospodu ustregli s tem, da mestna občina ustanovi čim preje veliko in moderno javno čitalnico, mogoče v zvezi z oddajo kave ln brezalkoholnih pijač! One lokale pa, ki hočejo veljati samo kot zbirališča verižnikov in drugih lahko-živcev, se naj pošteno zasioll! Poznamo več teh tičev, ki so prileteli z juga sem z denarjem, ki so sl ga v vojni »zaslužili«, pa bi ga radi tukaj člmpreje in čim izdatneje pomnožili. Nimamo samo enega Hmelaka, ki je smatral Maribor za povojni eldorado. Ker sem že tukaj, naj mi bo dovoljeno, da omenim, da ie kavarna »Theresienhof« gotovo eno največjih podjetij te stroke v Mariboru. Toda nikjer se menda osobja tako brezobzirno da ne rečem nesramno — ne Izkorišča, kot ravno v tej kavarni. Naj samo omenim, da dobiva natakar celih 100 dinarjev mesečne plače. Da ]c dobivala še pred kratkim natakarica celih 60 K na mesec brez hrane ter stana! Vsled tega n! čudno, da se v tem lokalu menja osobje hitreje kot menja pošten človek perilo. Sramota ni za ubogo paro; ampak sramota je za podjetnika, ki sl milijone grabi na račun drugih ln končno bi se morala bogata buržoazi a sramotiti — če hi Imela kal sramu da si pusti od lačnih servirati! Temu do skrajnost! izkoriščanemu osobju bi pa nujno priporočal, da se organizira. Nadalje bo treba takoj delati na to, da se napitnina odpravi, ter da podjetniki svoje delavce za njih pošteno delo pošteno plačajo! V Zagrebu se te dni vrši popis volll-cev za zagrebške občinske volitve. Volllce popisujejo kar po hišah, in sicer Jih popisujejo mestni uradniki. Nov socialističen list. V Zagrebu prične z ozirom na bližnje občinske volitve Izhajati nov socialističen list »Borba«, katerega bo izdajal in urejal dr. Mijo Radoše-vič. Baje namerava njegova grupa pri vo-lhvah samostojno nastopiti. Kr. drž. trgovska akademija v Ljubljani. Pouk v I. letniku trg. akademije se prične v petek dne 7. oktobra ob 8. url zjutraj v poslopju tehnične srednje šole (II. nadstr. levo). Pričetek pouka v II. letniku in predavanja v abiturijentskem tečaju bode razglašen pozneje v listih. — Ravnateljstvo. Prebivalstvo Jugoslavije. Izid zadnjega ljudskega štetja 1. februarja t. 1. je sledeči: Srbija: mož 2,020.457, žen 2,136.683; Črna gora mož 86.596, žen 86.364; Bosna: ki Hercegovina: mož 952.677, žen 923.866; Dalmacija: mož 149.925, žen 151.421; Hr-vatska in Slavonija: mož 1,262.609, žen 1,329.251; Medmurje: mož 47.968, žen 48.977; otok Krk: mož '9831, žen 11.088; Slovenija: mož 505.645, žen 552.819; Banat: mož 234.868, žen 245.951; Bačka t mož 407.971, žen 427.825. Skupaj šteje torej Jugoslavija 11,590.792 prebivalcev. Td so izvzeti deli Dalmacije, ki so bili pozneje izpraznjeni od Italijanov in nekaj krajev Banata in Črne gore. — V severni Srbiji pride na km’ 54 preb., v južni 32, Črni gori nekaj nad 17, Bosni ln Hercegovini 36, Dalmaciji 23, Hrvatski m Slavoniji okoli 61, Medmurju 125, Sloveniji 63 in V Vojvodini približno C8. NAPREJ j« edini dnevnik slovenskega delavstva. Zato mora v hišo slehernega proletarca! Nalneveiie. DELNA MOBILIZACIJA PROTI ALBANIJI Belgrad. 5. okt. Ministrski svet je na področju skopljanskega armadnega zbora odredil vpoklic več letnikov, da se ojačijo naše meje proti Albaniji. TUDI PROTI MADŽARSKI. Belgrad. 5. okt. Po nalogu mini« strstva za oromet se ie včeraj usta« vil ves promet med Bajo Subotico, Somboriem in Subotico. Vlada je odločena, da prične akcijo za striktno Izvršitev mirovne ooerodbe. IZGREDI V TRSTU IN GORICI. Trst. 5. okt. Včeraj so fašisti izzvali delavce. Prišlo ie do krvaaih spopadov. Ubit je bil fašist Berutti, štiri osebe so bile težko ranjene. V Gorici so včeraj stavkajoči delavci imeli velik shod.. Zahtevali so. da so zaprte vse trgovine in banke. Ko so šli mimo Kreditne banke, so niene prostore demolirali. kakor tudi neke čevljarske zadruge. Vojaštvo ie bilo na vse eventuelnostl pripravljeno. Iz strok, orsersisacij©. Sej* podružnice kovinarjev »Ljubljana« »e vrti v petek 7. t. m., takoj po delit, Udeležba nujna. — Načelnik. vestnik S¥©te©c§®. Vodmat - Moste. V naši vodmatskl podružnici se vrši dne 8. oktobra t. j. v soboto zvečer v društvenem prostoru pri Mausar (Nov. Vod.) Izredni občni zbor dol. izobraževalne zveze ..Svoboda«« Vod-mat-Moste. Začetek ob 8. uri zvečer. Želimo od vseh sodrugov in sodružlc, kakor tudi od onih, ki imajo dobro voljo in pošten namen delati v korist izobrazbe našega delavstva in mladine v Vodmatu, Selu, Mostah, da se odzovejo v polnem številu ln ob določenem ča-su. Izredni občni zbor ima na programu ustanovitev pevskega moškega in ženskega zbora, šahovskega kluba, telovadnega odseka in pogovor v bodočem delavskem domu v Mostah. Pridite vsi brez razlike. Člane se bo sprejemalo pred in po občnem zboru. »Dobrodelno društvo g*«*v« v Ljubljani, ki čil vdove in sirote umrbh in padlih Ua-vdove in s ie praznuie v nede. ZLZ oktobra 1.1. svojo 251et-. oh tei priliki priredi zabavni večer v veljki dvorani »Union« z bozatim sporedom in plesom, na kar slav. občinstvo že danes opo- Privatne stranke, ki s