Cilji in težnje vlade dr. Korošca. Vlada dr. Korošca je strogb parlamentarna vlada. Izšla je iz parlamenta ter sodeluje s parlamentbm, opirajbč se na njegovo večino. Te svoje parlamentarne podlage vlada nikdar noče zapustiti, ker se dobro zaveda velikega pomena parlamenta kot zakonitega zastbpstva ljudstva. Zakonodavno delo. Pretekli teden je beogradska nar. skupščina končala svoje poletno delo. Zasedala je 14 dni, pa je storila in dovršila več nego prej celih šest mesecev. Iz tega se vidi, kdo je v našem parlamentu oviral delo. Kmetsko-demokratska koalicija je krivdo valila na vlado in na njenb večinb. Sama pa je z obstrukcijo zaprečevala delovanje parlamenta ter hotela na ta način izsiliti nove volitve. Zakaj zopet volitve, ko še ni poteklo leto dni, odkar so bile poslednje volitve? O slabem vplivu prevelikokrat ponovljenih volitev na parlament in njegovo delovanje je obširno govoril nar. poslanec g. dr. H o h n j e c v svojem govbru v beogradskem parlamentu dne 7. avgusta. Pri tej priliki je navedel besede vseučiliškega profesorja v Parizu Josipa Barthelemija: »Vblilne zadeve so tiste, ki zaposlujejo parlament, bne so razlog, da je parlament nesposoben podvzeti tiste korake, ki so potrebni za rešitev države. Perspektiva (razgled) zopetnih volitev je za parlament vzrok njegove paralize (mrtvbuda).« Mi nočemo mrtvoudnega parlamenta. Mi hočemo zdrav in krepak parlament, ki si je v svesti svoje velike naloge ter ima vse spbsobnosti za življenje in delo. Da je naš parlament takšen, je dokazal s svojim delbvanjem prva dva tedna mesca avgusta, ko je sprejel lepo število dobrih in koristnih zakonov, na koje je država že nekaj let zaman Čakala (n. pr. zakon o državljanstvu, zakon o ustrojstvu sodišč, zakon o sodnikih itd.). Državna uprava. Ravnb tako važno, ako ne še važnejše kakor zakonodajstvo, je uprava države. O tem je poslanec dr. Hohn j e c v imenovanem govoru dne 7. avgusta v bcogradski narbdni skupSCini med drugim rekel: »Z Imenom uprave se zaznamuje vse delbvanje države za izpolnitev njenih name- nov. Predvsem je uprava izvrševanje zakonov. Kblik je pomen državne uprave in njenih brganov, ako upravni zakoni niso dbbri, marveč zastareli ali nedbstatni! In v naši državi je dosti takšnih upravnih zakbnov, ki so ali zastareli ali pa, čeprav so iz nbvejšega časa, vendar ne odgovarjajo načelom iu zahtevam demokracije. Kakb dobri bi morali biti nosilci in organi državne uprave, spbsbbnl po svojem strbkovnem znanju in visokb stoječi po svbji morali (pbštenbsti)! V tem oziru so pomenljive besede, ki jih je znani angleški zgodbvinar in pblitičar Tomaž Macaulay rekel na zboru volilcev v Edinburgu leta 1839: »Čim pomanjkljivejši sb zakoni, tem važnejša je dobra uprava. Ako nimamo v svojih zapisanlh postavah vseh poželjnih jamstev za dobro vlado, je tem važnejše, da nam značaj tistih mož, ki vodijo upravo, daje nadomestno jamstvo.« Tem besedam smem s popolno pravicb dbstaviti, da nam značaj tistib mož, ki so postavljeni na čelo poedinih panog državne uprave, zlasti pa značaj g. ministrskega predsednika dr. Korošca, daje popolno jamstvo. Mi samo želimo, da gospod predsednik vlade najde pri vseh političnib strankah, v vsej javnosti, zlasti pa pri vseh organih državne uprave dovolj razumevanja in dovolj podpore, da more vlada izvršiti to, kar je v svoji deklaraciji izpovedla kot svojo čvrsto in odločno voljo, da v vso upravo uvede duha vsestranske objek tivnosti (stvarnosti), popolnega poštenja in največje ekspeditivnosti (brzega poslovanja). Kolikor je odvisnb od vlade, smo v polni meri preverjeni, da se bo vselej, povsod in z vsemi sredstvi potrudila doseči to, da bode državno uradništvo, usposobljeno in pošteno, v svojih dblžnostih postopalo po zakonu, zavrnilo vse drugc ozire ter da bo napram ljudstvu, kateremu mbra po namenih države služiti, dbbro, vestno in postrežljivo.« Decentralizacija uprave. »Državna uprava, ki se bp vodila na ta način«, takb je nadaljeval dr. H o h n j e c, »se ne bbde izprevrgla v birokracijo (uradniško vladb). O taki vladi sbdi Duprat, profesbr na vseučilišču v Ženevi: »Uradniška vlada je protivnica demokracije.« Da se ta- Kšna vlada, ki je v prbtislbvju s pojmom demokracije in ki ne spada v demokratično državo, prepreči, je potrebno, da se uprava, kolikor največ mogoče, decentralizira. Na tem stallšču je tudi sedanja vlada, ki je o tem izjavila v svbji deklaraciji: V upravi bodo pbedina ministrstva nadaljevala svoje težnje, da v najvišjl meri razbremenijb osrednje inštance (stopnje) od poslov, ki bi se mogll v nižjih inštancah vsled pbznanja razmer prej in boljše rešiti. Akb po pbstoječih zakonih ne bi bilb mbgoče zadovoljiti teh želj ljudstva, bb kraljevska vlada v ta namen predložila narodni skupščini nbve zakonske predloge. Ker ljudstvo nosi velika breuaeaa za državno upravo, je naša dolžnost, da mu damb dobro, pbštenb m brzo upravo. Najširje samouprave. O tej stvari je dr. H o h n j e c rekel sledeče: »Ideal (vzor) demokracije je udeležitev vseh krogov ljudstva pri upravi javnih zadev. Izvršitev tega ideala je najširja samouprava. Ta ideal ni dbsežen v naši državi in, kakor je treba nepristransko priznati, tudi v drugih državah ne. Da moderna demokracija do sedaj še ni splbšno ustvarila velike in svobbdne samouprave, to je veliko razočaranje, ki so ga doživeli prijatelji demokracije po raznih državah. V tem vprašanju gre za pravilnb organizacijo državne uprave. Čehbslovaška država je izvršila velikb preosnovb svoje upravne organizacije. V naši državi je samouprava zajamčena v ustavi in v raznih zakonih. V kolikor te določbe ne zadostujejo za oživotvorjenje prave, resnične in široke sambuprave, bi se mbrale izpopblniti. Kbt pravi demokratje ne bi smeli mirovati, dokler ne bbde država takb urejena, da more ljudstvb reči: Država sem jaz.« Program vlade dr. Korpšca je dober, prošinjen z mbdernim duhom, ter je v popolnem skladu z namenom države ter s potrebami ljudstva v poedinih pokrajinah te države. Treba je časa, da se ta lepi program izvrši. Potrebno je sodelovanje ljudstva in njegovih političnih zastopnikov. V to svrho vabimo k sodelovanju tudi tiste zastopnike bratskega nam hi-\atskega naroda, ki sedaj stojijo pomišljajbč ob strani. V bratski slogi slovenski-hrvatski-srbski je moč, v tej slogi je tudi rešitev, prospeh in napredek za vse tri: za hrvatski narbd, za srbski in za slovenski narod!