1>0Aa? /jot) &X> , /!L litij s December 2003, št 12, leto 4 7J&QD Ih Prihaja čas, kije vedno nekaj posebnega. Poln , j T i J A Jepričakovanj, drobnih radosti, trenutkov, ko MATIČNA KNJIŽNICA si pogledamo v oči in sežemo v roke. Obtemsi "* A zaželimo, da nam prihajajoče leto prinese obilo zdravja, sreče, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva. Prav vse to vam želimo tudi mi, dragi bralke in bralci, v prihajajočem letu 2004. TISKARNA LITIJA NOVICE IZ OBČINE LITIJA IN OBČINE ŠMARTNO Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco Eno najlepših božičnih zgoščenk v Sloveniji posnel Zbor sv. Nikolaja Litija Zbor Sv. Nikolaja je pretežno študentski zbor, ki ga sestavlja preko 40 pevk in pevcev. V sedmih letih delovanja se je z veliko volje do dela pod strokovnim vodstvom Helene Fojkar Zupančič uvrstil v sam slovenski zborovski vrh. Deluje pod okriljem Nove kulture Litija in je član evropske zborovske zveze Europa Cantat. Zbor izvaja pester program duhovne in posvetne glasbe. Poleg petja pri bogoslužju v domači cerkvi se že od začetka delovanja udeležuje cerkvenih in posvetnih pevskih revij, prireja koncerte in se rad odzove povabilom v druge kraje. Dvakrat je sodeloval na Festivalu cerkvene glasbe v Cerkljah na Gorenjskem, leta 2001 pa gostoval v avstrijskem Gradcu, Dobrli vasi in na Dunaju. Z orkestrom je že izvedel maše P. H. Sattnerja, Haydna in Mozzarta. Njegova posebnost je tradicionalni Božični koncert, ki vsako leto znova prenapolni domačo cerkev. S prepričljivim in muzikalnim nastopom je letošnjega marca navdušil občinstvo in mednarodno strokovno žirijo državnega tekmovanja odraslih zborov - Naša pesem v Mariboru, ter dosegel izjemen uspeh - Zlato plaketo. Prejel je še vrsto posebnih priznanj, kot so priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, za najboljšo izvedbo skladbe 19. stoletja, najboljši debitantski zbor, zborovodkinja pa posebno priznanje za najperspektivnejšo zborovodkinjo tekmovanja. Letos pa so pevci zbora Sv. Nikolaja naredili še korak naprej. Skupaj s priznanim basbarito-nistom Markom Finkom, Nikolajevim otroškim zborom ter Simfoničnim orkestrom Simfonija Luwigana so pod dirigentsko roko Helene Fojkar Zupančič posneli zgoščenko z božično vsebino. Zgoščenka z naslovom - Božična luč - je izšla v začetku decembra in prinaša skladbe znanega še živečega angleškega skladatelja Johna Rutterja, ki jih je posebej za ta namen v slovenski jezik prepesnila prof. Irma Močnik. Gre za edinstven primer tovrstne glasbe v Sloveniji. Zelo pomembna je sporočilna dimenzija skladateljevega opusa - vsebina, ki skozi tradicionalnost božičnih vrednot sodobnemu človeku prinaša mir in optimizem. Zanimivo je, da je Oxford University Press, založniška hiša in lastnica pravic za izdajanje omenjenih del, poslala posebno pismo, v katerem sporoča, da je počaščena s skladateljevim osebnim izrazom navdušenja in globoke podpore omenjenemu slovenskemu projektu. Projekt podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Zgoščenka je izšla z izjemno naklado 6000 izvodov. Zborovci Sv. Nikolaja želijo in upajo, da bo omenjena glasba ustvarila pristno praznično vzdušje Božiča v mnogih slovenskih domovih. Obenem pa Vas vabijo na tradicionalni Božični koncert, na katerem bodo skupaj z orkestrom, otroškim zborom in solistom predstavili pesmi z zgoščenke, in sicer 25. decembra ob 19. uri ,v litijsko cerkev ter 4.januarja 2004 ob 19.30 vljubljansko Stolnico. Zbor se predstavlja na spletni strani www.litija.org, zgoščenko pa je moč dobiti tudi v Matični knjižnici in v knjigarni DZS v Litiji, lahko pa pošljete sms z vašimi podatki in naslovom na številko 051 252 225 in zgoščenko vam bodo poslali po pošti. Plačilo je po povzetju. Benijamin KRALJ Promocija Litije in Šmartna brez občinske pomoči! SVETOVNI ČEBELARSKI KONGRES TUDI V LITIJI IN ŠMARTNEM Ime naših krajev je poznano tudi po uspešnem delovanju čebelarstva. Pri občinskih možeh je le-to obravnavano kot nebodigatreba. Edino oni ne vedo kam bi čebelarje vtaknili. Ignoranca kmetijskih dejavnikov! nadaljevanje na strani 4 20 LET VETERANK Leta 1983 se je generacija članic, katere uradni začetek sega tja v leto 1965, dokončno poslovila od aktivnega igranja. To pa seveda ni pomenilo konec ukvarjanja s košarko pač pa ponovni začetek in sicer rekreativne -veteranske košarke. Ni bilo potrebno veliko pregovarjanja, saj je bila košarka dolga leta' del nas, povezala nas je in nas še vedno povezuje v eno veliko, razigrano družino. Glavni pobudnik pa je bil vsekakor naš dolgoletni trener Tone Lebinger, ki nas je dobesedno »zastrupil« s to zanimivo, kolektivno igro. nadaljevanje na strani 11 Iz uredništva... December prinaša nenavadno veliko obveznosti, zahteva pa tudi praznično razpoloženje, udeležbo pri prazničnih ritualih in prireditvah, da sploh začutite tisti pravi »praznični duh«. Se pa definicija le-tega v času gotovo spreminja. Redke družine so se uspele izolirati od nakupovalne mrzlice in velikih apetitih po darilih. Pa sploh ni nujno, da gre pri tem za fundamentalizem katoliške usmeritve; vsak upor obiska razkošnega in mikavnega trgovskega paradiža je težak, saj gre za sprejete in samoumevne vzorce ravnanj. A je težko biti kos vsemu - ah gre za ekonomske ali pa časovne stiske. Stiske pa so lahko čisto vsakodnevne. Tudi decembrski Občan jih ni obšel. Predstavljamo različne zgodbe, pišejo jih ljudje, ki so jih t.im. višje instance želele zaobiti. Ljudje pišejo tudi o dobrih stvareh: o novem ultrazvoku v našem zdravstvenem domu, o zavidljivih kulturnih in športnih dosežkih. Dobre stvari niso samoumevne. Zanje se je treba truditi. Trud enega je dostikrat premalo, včasih pa je to začetek neke velike stvari. Upam, da ste bili (ali da še boste) delček kakšne takšne »dobre stvari«; čeprav neznatni v mozaiku, boste čutili, da ste nekomu naredili dobro. In potem je strah, da izgubite »vero, upanje in ljubezen« (ali kakorkoli drugače poimenovano bistvo našega življenja) odveč. Odveč je tudi skrb, da bi morali kakorkoli umetno podoživeti praznični duh - s trgovsko bleščavo in svečavo, dasiravno kanček tega praznikom pritiče, mar ne? Sreče, spokojnosti in zadovoljstva Vam želim, ko boste praznovali, si delili dobre želje in nasmehe. Naj bo ta skupna sreča in zavest, da imate svoje bližnje, popotnica za dobro in srečno novo leto 2004! Andreja ŠTUHEC ALI JE TO PRAVI OBRAZ OBČINE ŠMARTNO? Zelo malo nas je prebralo vabilo župana Občine Šmartno pri Litiji, ki je za 3. december 2003 sklical prostorsko konferenco za pripravo lokacijskega načrta za deponijo in reciklažo gradbenih odpadkov ter zbiralnico in sortirnico komunalnih odpadkov Kmetov pruh. Konec avgusta je dežela Kranjska gostila SVETOVNI pridobilo večji obisk čebelarjev v Litiji in Šmartnem. Vse to ČEBELARSKI KONGRES v Cankarjeven domu v Ljubljani, se je dogajalo zadnji trenutek. Teden, ki je bil zaznamovan v svetovnem merilu s čebelarstvom, kot pomembno kmetijsko panogo, je zaznamovala množica tujcev v Sloveniji, celo tako ekskotičnih kot so Indijci, Argentinci, Afričani. Vsa ta pisana množica pa ni ostala samo v Ljubljani. Avtobusi, avtomobili, kombiji so vozili po celi Sloveniji in seznanjali svetovne čebelarje s Slovenijo. Litija in Šmartno bi skoraj ostala na obrobju zaradi pomanjkanja denarja. Stroški, ki so bili potrebni za organizacijo, so bili za 'gMML <5 Čebelarsko društvo Litija previsoki, tako da se je odločilo društvo za obračun stroškov po glavi obiska. To bi morali republiški organizatorji društvu povrniti. Zato so se izogibali, da bi dodelili društvu obisk avtobusov. Litija bi zopet stala ob strani. Izgubljena bi bila še ena priložnost. Vodstvo društva se je zato odtočilo, da bo načeto svoje zadnje tolarje. Odpovedalo se je povrnitvi stroškov in tako Po propadlih pogajanjih z nekaterimi subjekti za deponiranje komunalnih in verjetno tudi drugih odpadkov, je vodstvo Šmarske občine očitno sklenilo izpeljati postopek za izgradnjo deponije. Občani nekdanje skupne KS Jablaniška dolina smo bili nemalo presenečeni, ko je novi lastnik pričel pospešeno izkoriščati kamene agregate v kamnolomu Kmetov pruh in jih odvažati s težkimi tovornjaki po cesti deloma skozi Šmartno, pretežno pa po Jablaniški dolini in s tem povzročil občutno škodo na cestišču, zlasti naobmočju naselja Breg. Prostorske konference za pripravo lokacijskega načrta se je udeležilo kar nekaj krajanov iz Jablaniške doline, s pooblastili svojih organizacij, ne pa KS, kar bi bilo za tak primer običajno. Razlog je v tem, ker obe občini še nista konstituirali KS, kar daje misliti, da sta to storili naklepno, saj zakon določa, da se prostorske konference lahko udeleži le tisti, ki predloži dokazilo, da zastopa določeno pravno osebo. Tako smo zastopali KO RK in nekatere druge. nadaljevanje na strani 8 PIHALNI ORKESTER LITIJA vabi na tradicionalni B0ŽIČN0-N0V0LETN J mmw ki bo v soboto, 27.12. 2003 ob 19. Ufi v Gimnaziji Litija (športna dvorana) Gost v programu: Vokalna skupina PAVZA KONCERT JE DARILO OBČANOM \ VSTOPNINE NI! /" USPELI SMO! Kot smo že poročali, je v času od 1. oktobra do 30. novembra 2003 Območno združenje RK Litija organiziralo in izvajalo številne aktivnosti ter naloge za uspešno realizacijo projekta »Prispevajmo za preventivo - zbiranje sredstev za nakup UZ aparata za Zdravstveni dom Litija«. G. Karlo Letnutpredsednik Območnega združenja Rdečega križa Litija izroča simbolični ček zbranih sredstev za nakup ultrazvok aparata direktorju Zdravstvenega doma g. Pavlu Pajntarju, dr.med. 1 dobro načrtovanimi aktivnostmi, z velikim angažiranjem prostovoljcev organizacije RK v krajevnih organizacijah in ob razumevanju posameznikov, gospodarskih družb, delavcev v javnih zavodih, samostojnih podjetnikov in obrtnikov ter drugih institucij, smo v celoti presegli načrtovana pričakovanja in zbrali prek osem milijonov tolarjev. nadaljevanje na strani 3 Vabimo Vas na FOTOGRAFSKO RAZSTAVO DIJAKOV SREDNJE ŠOLE ZA OBLIKOVANJE IN FOTOGRAFIJO LJUBLJANA: “Les na hiši in v vrtu neko č in danes” od 9- do 19. januarja 2004 v avli mestne hiše Litija. Razstava je nastala v sodelovanju Mizarstva Kos iz Polšnika, Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane, Belinke in Centra za razvoj Litija. Ob bogatem kulturnem programu bo otvoritev v petek, 9. januarja 2004 ob 18. uri v avli mestne hiše Litija. Prispevke pošljite do 10. JANUARJA 2004 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net L . Z ODPADKI ENA SAMA TEŽAVA Slovenska ljudska stranka Potem ko je vladajoča koalicija v septembru sprejela odločitev, da bo občina Litija v bodoče odlagala odpadke na deponijo Unično, se težave kar vrstijo. Nemudoma bi bilo potrebno pristopiti k določitvi lokacije za novo sortirnico odpadkov, a je le ta še vedno v zraku. Pri slednjem je zanimivo, da kljub pobudi svetniške skupine SLS še ni prišlo do pogovorov z občino Šmartno, da bi skupaj določili lokacijo sortirnice, ki bi bila lahko bolj racionalna in učinkovita, če bi jo uporabljali obe občini. Za dodatne težave pa je poskrbel investitor nove deponije, ki ne bo zagotovil, da bi lahko že z novim letom Unično prevzel odpadke z območja petih pogodbenih članic (občin). Ministrstvo za okolje in prostor pa je seveda »podleglo« določenim lokalnim interesom in z odločbo določilo, da mora litijska občina do izgradnje deponije Unično svoje odpadke voziti na Trboveljsko deponijo. V svetniških vrstah je prišlo do burnih odzivov, še bolj po obvestilu, ki ga je župan posredoval občinskemu svetu. V njem je sporočil: »Da se je na ministrstvu dogovoril, da bi za ta čas lahko še odlagali odpadke na litijsko deponijo, vendar bi jih bilo potrebno pozneje prepeljati na deponijo Unično.« To pa pomeni pot »iz dežja pod kap«, zato smo v svetniški skupini glasovali proti programu o ravnanju z odpadki v občini Litija. Dejstvo je, da bi na ta način predlagana nova cena bremenila tudi dvojno skladiščenje in pretovarjanje smeti. V svetniški skupini SLS Litija pričakujemo, da bo občinska uprava v naslednjih dneh pripravila nov predlog, ki bo upošteval vse naštete pripombe in hkrati omogočil oblikovanje nove cene, ki bo dejansko odražala potrebne stroške. SVETNIŠKA SKUPINA SLS LITIJA Spoštovane občanke in občani! kJlaj vam mil in doživetje božične noči pličala lepe plaznike. (~idprihajajočem letu vam želimo veliko prijetnih tlenutkov in dlobnih ladosti. S/se lepo pa tudi ob praznovanju dneva samostojnosti nase države. Občinski odbor SLS Litija Vesti iz parlamenta „„„—_■»■■■■■■—__ Novembrsko in decembrsko delo v Državnem zboru je bilo zelo pestro. K temu so prispevale tudi polemične teme, še zlasti vprašanje t.i. izbrisanih še ni dobilo svojega epiloga. Po sprejetju zakona je tretjina poslank in poslancev vložila zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. 0 tej pobudi bo sedaj odločalo še ustavno sodišče. Postavlja se vprašanje ali je primerno, da se s t.i. tehničnim zakonom ureja le eno poglavje odločbe Ustavnega sodišča in dejstvo, da manjka določilo katerim osebam, ki v času osamosvajanja niso bili lojalni naši državi, se lahko brez preverjanja podeli status stalnega bivališča kar »za nazaj«. Državni zbor je dal zeleno luč za začetek postopka za spremembo ustave na šestih področjih (pokrajine, referendum, sodstvo, enake možnosti pri kandidiranju, enakost invalidov in pravice do pokojnine). Vendar bodo tudi na teh področjih spremenjeni le nekateri segmenti. Pri pokrajinah je Slovenska ljudska stranka izrazila jasno zahtevo, da je potrebno že v ustavo vnesti elemente, ki bodo preprečevali ustanovitev pokrajin, ki bi bile namenjene »same sebi«. Menimo, da so pokrajine lahko učinkovite le, če bodo nastale na podlagi volje ljudi in potrebne dvotretjinske večine v DZ RS. Sprejeta sta bila tudi proračuna za leti 2004 in 2005, ki dajeta dobro podlago za nadaljevanje del na Glavni cesti Ljubljana - Litija že v prihodnjem letu in nadaljevanje.del na drugih dveh državnih cestah Velika Reka - Velika Preska in Moravče - Čatež. Zagotovljena pa so tudi sredstva za izdelavo lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Šmartno pri Litiji. Tudi lovski zakon je v tem času izzval številne burne razprave v parlamentu. Predlog zakona, ki je pripravljen za tretjo obravnavo, daje lastnikom zemljišč slabe obete. Dejstvo je, da je poglavje o odškodninah po divjadi prepuščeno podzakonskim predpisom, da so lastniki zemljišč obrobni faktor pri oblikovanju lovsko gojitvenih načrtov ter, da lahko država ne glede na lastništvo ustanavlja ti. posebna lovišča. Še vedno upam, da bo v tretji obravnavi le prevladal razum. Predlog za spremembo volilnega sistema ni bil sprejet, predvsem zato, ker se je hotelo še bolj centralizirati zastopstvo v Državnem zboru in sicer tako, da bi bilo podeželje slabše zastopano. Nekateri strankarski veljaki pa so si celo zaželeli, da bi samo oni odločali o tem, kdo bi sedel v parlamentu. Na srečo se njihov »izračun« tokrat ni izšel. Sprejet je bil tudi zakon o dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, ki je rezultat dogovora med socialnimi partnerji (sindikati, delodajalci in vlada). Omenjen dogovor je bil dosežen v sredi letošnjega leta. Pred nami je še zadnja decembrska seja Državnega zbora in prav danes je v imenu slovenskih skavtinj in skavtov 11 letni Jurij Hostnik iz Črnega potoka pri Šmartnem prinesel betlehemsko luč miru tudi v Državni zbor. Upam, da bo betlehemska lučka tudi v parlament prinesla več modrosti za čim bolj pravično odločanje v dobro državljank in državljanov v prihodnjem letu-. Letošnji prispevek pa zaključujem z voščilom: »Vsem občankam in občanom želim blagoslovljene božične praznike, prijeten dan samostojnosti, v prihajajočem letu pa veliko zdravja, veselih trenutkov in drobnih utrinkov sreče.« Franci Rokavec Poslanec Državnega zbora RS ©FBCILMJZEIMMA TRGOVINA ZA živali 800 NAŠA Odprto pon - pet: 9.00-12.00 5.00-19.00 sob: 9.00- 12.00 Mateja Šimenc s.p. 1270 LITIJA, VAL\ (Tel.: 01/8981-005] /AZORJEVTRG 19 Sdsem strankam želimo vesele praznike, obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v prihajajočem letu 2004. LDS LJUBLJANA ALI ZASAVJE? V tem času je regionalizem med najbolj aktualnimi temami v državi in občini. Državni zbor obravnava spremembe ustave, da bi - med drugim - tudi spremenil način ustanavljanja pokrajin. V sedanji ustavi ta pristojnost pripada občinam. Te pa bi verjetno, vsaj po sedanjih namerah in željah sodeč, ustanovile nenormalno veliko pokrajin, tako kot je v Sloveniji preveč občin, zlasti (pre)majhnih. Razvojne regije Poleg ustanavljanja pokrajin, pa se občine uvrščajo še v razvojne regije. Litija je sedaj v Ljubljanski urbani regiji, že nekaj let pa se spogleduje tudi z Zasavjem. Tu je bilo zastavljenih nekaj skupnih razvojnih projektov, kot regionalno ravnanje z odpadki, vključitev v programe zapiranja zasavskih rudnikov in načrtovanje turizma. Občinski svet je letos jeseni celo obravnaval program razvoja Ljubljanske urbane regije, kamor je umeščena tudi Litija, hkrati pa bi občina rada določene programe uresničevala tudi v Zasavski regiji. To pa ne bo šlo. Na dveh stolih se ne bo dalo sedeti in občina se bo morala prav kmalu - morda že do konca leta - odločiti v katero razvojno regijo bi se želela vključiti. To pa niti ni tako preprosta odločitev. V razvojnem programu Ljubljanske urbane regije je Litija namreč prisotna le s splošnimi programi, ki so seveda zelo progresivni in za vsakogar sprejemljivi, vendar nič kaj konkretni. V razpravah je bilo slišati predvsem pripombo o tem zakaj Litija v teh programih ni konkretno prisotna npr. s prometno infra strukturo (cestno in železniško) do Ljubljane, ki jo najbolj žuli in je za razvoj Litije odločilnega pomena. Na drugi strani pa smo v Zasavju pričeli uresničevati kar nekaj povsem konkretnih projektov. Kaj storiti ob dejstvu, da je Litija z večino svojega ozemlja in prebivalstva (razen morda vzhodnega dela občine) večinsko povsem navezana na Ljubljano na ne na Zasavje? Pokrajine Povsem druga zgodba pa se odvija pri ustanavljanju pokrajin. Da jih ne bodo ustanavljale občine, ampak Državni zbor je seveda jasno. Da jih ne bo več deset je tudi jasno, v obdelavi je več predlogov, od treh pa do 12 pokrajin. Občine naj bi k predlogu dale le svoje mnenje, ki pa naj ne bi bilo obvezujoče. In kakšno naj bi bilo občinsko mnenje pri tem? K Ljubljani ali Zasavju, če bo slednja sploh prišla med možnosti za pokrajino. Pa poglejmo prednosti ene in druge odločitve. Osrednja regija (Ljubljana) je razvita in zaradi tega ne bo deležna omembe vrednih sredstev iz evropskih skladov, Zasavje pa je nerazvito in bo imelo več možnosti za sofinanciranje. Pokrajino bo vodil pokrajinski svet, ki bo izvoljen na volitvah. V ljubljanski pokrajini bi Litija igrala zgolj obrobno vlogo, večino mest v pokrajinskem svetu bo imela Ljubljana. V Zasavski pa bi Litija imela enakovredno vlogo vsem drugim občinam. Ti argumenti govorijo v prid zasavske regije. Vendar pa je Litija na Ljubljano tako organsko vezana, da bi se ji težko odrekla. V Ljubljani se večina ljudi šola, tam je večina zaposlenih, Ljubljana predstavlja za Litijo tudi kakovostno kulturno, športno in zabavno življenje, trgovsko ponudbo, nenazadnje je Litija z Ljubljano še vedno povezana z večino upravnih in strokovnih institucij. Nenazadnje pa je treba razmisliti tudi o tem, da bi priključitev k zasavski regiji pomenila odhod v nerazvito območje, k Ljubljani pa v razvito. Ljubljana je tudi večina gospodarske moči v državi, tu se nenehno krepi kapital, naložbe in razvoj je neverjetno hiter. Vedeti pa je tudi treba, da bodo v bodoče pokrajine prevzemale glavne razvojne naloge in da bo vloga občin čedalje bolj usmerjena zgolj na lokalno problematiko, ki se nanaša na elementarne potrebe ljudi. Tudi upravne enote, ki jo Litija še ima, bodo verjetno vezane na pokrajino, morda bodo zanjo opravljale celo del strokovnega servisa. To je za Litijo še posebno pomembno, saj bi bila izguba upravne enote zanjo zelo hud udarec. To bi jo preprosto pahnilo na raven nepomembne občine. Zato je sedaj čas za lobiranje in aktivnosti, ki naj bi litijsko občino ohranile na znosnem nivoju za nadaljnji razvoj in življenje v njej. Glede razvojnih regij se bo odločala občina, pri pokrajinah pa bo vpliv občine neznaten. Vsekakor pa gre za velike spremembe upravno organizacijskega sistema v državi, ki bo prinesel tudi povsem nov način dela v občini, (m.brilej) z “ x Vsem občanom in občankam želimo v novem letu 2004 obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Občinski odbor LDS Litija x_______________________________________________________________________ LITIJSKI SREBRNIK spomin na pridobivanje srebra v litijski topilnici Primerno darilo za vsako priložnost (kupite ga v litijski knjižnici) Fondacija Villa Litta Staro leto odhaja, ostajajo pa nam spomini nanj. Stopimo skupaj v leto 2004. Vlaj bo prežeto z razumom in uspehom, mirom, zdravjem, ljubeznijo in srečo. Gestitamo k dnevu samostojnosti in želimo lepe božične in novoletne praznike. MESTNA SKUPNOST LITIJA Pred nami je čas praznikov, bliža se božič in novo leto. Čas, ko se ozremo na prehojeno pot, čas ko se delajo no vi načrti. Ozrimo se okoli sebe, morda je v naši bližini kdo, ki je sam, kdo, ki mu ni dano, da bi z nami delil radosti teh praznikov. Stopimo mu naproti, zaželimo mu prijetne božične praznike ter srečno novo leto in naj v teh dneh nihče ne ostane sam. DeSUS Območna organizacija Litija - Šmartno V___________________________________________________________/ N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih, voščimo vsem občanom in občankam blagoslovljene božične in vesele novoletne praznike ter obilo poslovnih in zasebnih uspehov v novem letu 2004. Nova Slovenija, občinski odbor Litija in Šmartno Tel.: 01/898-11-91 GSM: 040-506-311 SVIT d o o KOLMAN JOŽEF s.p. LITIJA, Ul. 25 maja 25 RTV SERVIS NA DOMU popravila TV, RADIO in VIDEO 0 cesti, ki je to nekoč bila... Že na prvi strani si lahko preberete, kako je potekala »prostorska konferenca« v Šmartnem, kjer so govorili o problematiki deponije oz. zbiralnice in sortirnice odpadkov v Kmetovem pruhu. Da problemi ne tičijo zgolj v neposredni bližini pruha, pač pa štrlijo, bodejo, nagajajo in še kaj, po hribih in predvsem DOLINAH naokrog. 0 tem so nas opozorili z Brega. Opozarjajo že dolgo: pa ne le nas, pač pa tudi pristojne. Doslej brez haska... Že sredi poletja so se sestali krajani Brega in Tenetiš, da bi opozorili na cesto skozi kraj. Pogrešali so župana in (sokrajana) direktorja KSP Litija, katerega so želeli vprašati, »iz katerega vrtca je vzeta tehnologija in izvedba popravila ceste skozi del naselja Breg«. Cesta je komajda še cesta, so takrat ugotovili, ker vzdrževanja domala ni. Zahtevali so talno signalizacijo pri izvozu na »zasavsko cesto« (in edino to do danes tudi dobili). Zaradi problematične hitrosti vožnje so zahtevali ležeče policaje, izpostavili težo tovornih vozil in frekventnost le-teh in zahtevali pločnik skozi kraj. Breg nima avtobusne postaje, nima javne razsvetljave in še marsičesa ne. In če se vrnemo k prostorski konferenci, objavljamo pismo udeleženca oz. očividca, ki ga je naslovil kar na župana Milana Izlakarja. Spoštovani gospod župan, Izrekamo vam priznanje, da ste nas obvestili (časopis Delo dne 25.11.2003!) o pravici, ki je zapisana v 28.členu Zakona o urejanju prostora. Citirani zakon vam (NE) prepoveduje uporabo dodatnih sredstev obveščanja (lokalnih), s pomočjo katerih bi lahko udeleženci prostorske konference poleg predložitve dokazila, da zastopajo organ, organizacijo, društvo tudi resno, odgovorno in pozitivno sodelovali. Kvaliteta "prostorske konference" kot prve faze za "lokacijski načrt” in v nadaljevanju za lokacijsko in gradbeno dokumentacijo je bila premo-sorazmerno od kvalitetne predstavitve in kvantitetne udeležbe na seji. Uspelo vam je faktor kvantitete (upamo, da ste v 30 minutah prisotnosti na seji to ugotovili) postaviti na minimalen faktor tveganja za “projekt”.Če je uspelo vašemu “stanovskemu” kolegu, županu Občine Litija, ustanoviti krajevno skupnost (ime in območje) brez organov, brez računa, je imel za tako taktiko vsaj razumne in finančno sprejemljive razloge. KS brez organov ni pravni subjekt in sogovornik, ki lahko pokaže program, načrt, je upravičen sodelovati pri ustvarjanju in "koriščenju" sredstev iz občinskega proračuna. Nekoliko daljši uvod je bil potreben za nas in našo (društvo - organizacijo) krajevno skupnost in za vas; z znanim refrenom (iz zgodovine) “računajte na nas”. Tu smo, tukaj živimo in tudi za nami bodo tukaj živeli. V okolju in prostoru, ki smo ga dobjji, v njem živeli in ga bomo zapustili. Še vedno v UVODU dopisa VAM sporočamo: Lokalna - občinska, ali cesta, ki jo poznate kot cesto čez (skozi) naselje Breg, že dolgo ni več cesta. Tu je poligon, na katerem različne vrste in tonaže motornih vozil preverjajo vzdržljivost amortizerjev in drugih delov vozil. Dnevno bolj viden in poznan je zmagovalec. Cesta izgublja bitko. KO RK vam sporoča, bitka je lahko in od daleč videti izgubljena, vendar vojna se je začela. PODPIRAMO VAŠ LOKACIJSKI NAČRT POD POGOJI: - proračun Občine Litija bi imel finančno postavko - obnova (rekonstrukcija) ceste Breg, - v proračunski postavki - cesta Breg - je vključena varnost pešcev - otrok -kolesarjev (pločnik), - proračun in izvedbeni načrti so predpogoj za začetek resnega in konstruktivnega pogovora, - dva sposobna župana in člani dveh Svetov Občine lahko na življenjskem in praktičnem primeru izkažejo in dokažejo svoje sposobnosti, - ne precenjujte in podcenjujte svojih sposobnosti in ne prezrite naše pobude. Humanitarnost in prostovoljnost naše organizacije vam je “verjetno” poznana. To je naša osnovna pot, po kateri hodimo in se tudi vozimo. Naša pravica in dolžnost pa je tudi zaščita in sodelovanje z občani in sokrajani, ko jih vede ali nevede spregleda župan in občinski proračun; in ko nam Občina Šmartno pri Litiji nudi DEPONIJO in reciklažo gradbenih odpadkov, ki tehnično ni izvedljiva po cesti! skozi Breg. Cesta v stanju kot je danes, je uporabna delno za promet, v večjem delu pa žal uporabnost ne dosega kriterijev, ki jih na svoji poti v lepšo prihodnost uporabljajo v celi Sloveniji in širše poznana “Valvazorjeva konjenica”. Iz dopisa lahko vsak razbere in razume to, kar je v njegovem osebnem “funkcionalnem" in prostorsko preglednem trenutku in času; vsakdo najde svoj odgovor in pot (cesto), po kateri se bomo skupaj vozili. Konkretna pripomba (ustno in v pisni obliki) bo za našo organizacijo podajal in predstavljal JESIH Stane, Breg 6, Litija. Resnost navedbe je bila že izkazana na prostorski konferenci dne 03.12.2003 in predloženo “ustrezno dokazilo”. Do imenovanja oz. izvolitve organov KS bomo delali in delovali na področju, ki ga statut Občine in zakon ne opredeljuje, kot našo pravico in dolžnost. Če bi in ko bodo v pravno urejeni državi (tudi Občina je del države) prevzeli na sebe odgovorni prejemniki različnih vrst sejnin in OD po naslovu funkcij, potem in takoj se bo naša organizacija vrnila na osnovno funkcijo. Paradoks trenutnega stanja v DRŽAVNI SLOVENIJI so (izbrisani - brisani) in tu se lahko vprašamo oz. vprašamo Ustavno sodišče, v katero od neznanih in neimenovanih kategorij spadajo državljani, občani in krajani Breg - Tenetiše. Vprašajmo se, kdo je tisti faktor, ki nam lahko (ali po zakonu) more in mora vrniti status in organe, ki smo jih nekoč že imeli in volili. Gospod Milan Izlakar, ste župan sosednje občine, zato Vas vljudno prosimo za pomoč in sodelovanje. Kako ste v vaši občini po teritorialnih delitvah uspeli konstituirati novo nastalo (e) KS, ne samo teritorialno, temveč funkcionalno? Naš Župan (Občina Litija) pozna 71. člen Statuta občine. Kaj torej lahko naredimo, da ne bomo v nedogled obstajali kot truplo brez glave? KO RK Breg - za svoje krajane PRIJETNO PRESENEČEN Sem paraplegik na invalidskem vozičku. Večkrat grem na pokopališče prižgat svečo svojemu očetu. Vedno sem potreboval pomoč nekoga od domačih, da me je pripeljal po pesku do groba. Danes pa sem PRIJETNO PRESENEČEN, kajti ljudje s srcem in razumom so pomislili tudi name, invalida, medtem ko so urejali LITIJSKO POKOPALIŠČE. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem g. direktorju KPS, Rudiju Kozlevčarju, in si želim,da bi v Litiji bilo še več takšnih ljudi, ki kdaj nesebičo pomislijo na ljudi s posebnimi potrebami. Franci C|LENŠEK Zdravstvena reforma: znanstvena fantastika ali kruta realnost? Danes lahko v dnevnih časopisih zasledimo različne komentarje o »beli knjigi zdravstvene reforme«. Bela knjiga je znanstvena fantastika, nega ostarelih kot politična tema, reforma zamujenih priložnosti, za svetovanje 3.9 miljona evrov, ZZZS z več kot 14-milijardno izgubo, zdravstveno blagajno suši DDV. račun bo plačal bolnik, sveženj pravic bo ostal skoraj enak kot sedaj. Glede nato kaj je bilo že vse napisanega in rečenega na raznih okroglih mizah ni pričakovati kljub obljubam zdravstvenega ministra Dušana KEBRA, da bo sveženj pravic ostal enak kot sedaj, da ne bo čakalnih vrst za razne operativne posege in podobno, kajti sveženj pravic iz obveznega zavarovanja v reformi sploh še ni določen. Jasno je samo, da je treba slediti direktivi Evropske Unije in uskladiti zdravstveno zakonodajo evropskim normam. To prilagajanje pa za sabo potegne mnoge stvari, ki bodo predvsem negativno vplivale na koristnike zdravstvenih storitev. V beli knjigi se predvideva ukinitev »Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in uvedbo novega davka, ki bi ga aktivni delavci plačevali po 1.95% od bruto osebnega dohodka, upokojenci pa od neto pokojnine 4.06 %«. Novost je to, da bi bil to davek, katerega ne bo mogoče uveljavljat kot olajšavo pri dohodnini. V beli knjigi je tudi zapisana namera, da bi obiske pri zdravnikih doplačevali s simboličnimi zneski (vsi pa vemo kako to gre v nadaljevanju) in sicer iz vzgojnih namenov. Kar je brezplačno, namreč ne cenimo in trošimo več, kakor bi bilo treba. V nadaljevanju se želi skozi zadnja vrata spraviti participacija za zdravila. Za vse te študije in svetovanje je Ministrstvo za zdravje plačalo 3.9 miljonov evrov, izvajalci pa so pretežno tuji in med njimi tudi redki domači. V beli knjigi pa ni nikjer zaslediti kako konkretno opraviti organizacijsko reformo v zdravstvenih ustanovah, koliko je v posameznih zdravstvenih ustanovah neproduktivnega kadra, ki je posledica megalomanske administracije. Koliko bi prihranili na račun DDV, če bi tega znižali, vendar bi bilo to v nasprotju z zakonodajo EU. Milojka Kolar s finančnega ministrstva je dejala da Evropska direktiva določa, da sta lahko poleg splošne stopnje obdavčitve prometa in blaga in stroritev še dve nižji stopnji, vendar najnižja ne sme biti nižja od 5 %, pri nas je najnižja 8.5 %. Torej tu je jasno razvidno koliko daleč segajo Evropske direktive, med katerimi je to samo ena izmed stotih, ki pokrivajo vsa področja. Kaj lahko pričakujemo od reforme zdravstvenega zavarovanja, dodatno finančno obremenjevanje občanov tako pri zdravstvenih storitvah kot pri doplačevanju zdravil, kar se je že s 1/11-2003 začelo izvajati (generična in originalna). Čakalne dobe se po vsej verjetnost' ne bodo nič zmanjšale ob enakem številu zdravnikov in denarja (ob enakih razpoložljivih ekipah in operacijskih sobah). Toda zavedati se moramo, da dokler ne bo v zdravstvu potrebnega reda in discipline, lahko zdravstveno blagajno napolnimo do vrha, vendar bo vreča še zmeraj premalo napolnjena, kajti ta vreča je brez dna kot še mnogo drugih v naši Samostojni Sloveniji. Ciril GOLOUH Odprto pismo županu Občine Litija in Direkciji za ceste Republike Slovenije Problematika glavne ceste Litija - Ljubljana Kaj storiti Z Litijo ? (v.) Martin Brilej Vrsto let že spremljam problematiko glavne ceste Litija -Ljubljana. Zadnjih 15 let se po tej cesti vozim vsak dan. Ves čas promet intenzivno narašča, zato se prometne razmere slabšajo iz leta v leto. Kljub ali morda prav zaradi moderniziranega odseka med Ribčami in Hotičem se razmere v celoti gledano ni so izboljšale. Zaradi sprostitve prometa za težke tovornjake s priklopniki se je v zadnjem letu občutno povečal njihov promet, kar poslabšuje prometno varnost zlasti na neobnovljenem delu ceste med odcepom Jesenje in Litijo. Novozgrajeni odseki Zdi se, da velika sredstva, porabljena za gradnjo v zadnjih letih, niso bila vložena najbolj gospodarno. Glavna cesta med Ribčami in odcepom Jesenje je po vsem sodeč grajena po standardih, ki veljajo za regionalne ceste. Nova cesta je široka kvečjemu dobrih 6 m, oziroma ni niti meter širša od stare. Krivine so nepregledne zaradi visokih odbojnih ograj. Preglednost poslabšuje neustrezna niveleta novega odseka med Ribčami in kresniškim mostom, kjer je cesta speljana preko grbe, ki bi jo lahko poravnali. Priključka za Vemek in Jesenje bi si zaslužila odstavne pasove za levo zavijanje. Cesta od Šentjakoba doRibč, ki je bila zgrajena konec šestdesetih let, ima boljše elemente trase (široka je 7 do 7,5 m, ovinki so pregledni in lepo izpeljani), kot odseki, zgrajeni danes. Očitno so bili tedanji načrtovalci precej bolj daljnovidni glede naraščanja prometa, saj je tedaj zgrajena cesta še po 40 letih razmeroma vama in udobna, medtem ko je danes zgrajena cesta že sedaj tesna za promet, ki se po njej odvija. Problem priključkov Načeli poti od Šentjakoba do Litije je cela vrsta neustreznih in nevarnih priključkov, ki.so se namnožili v zadnjih letih. Že sam priključek na avtocesto v Šentjakobu, z neustreznimi razvrstilnimi pasovi je poddimenzioniran za trenutni promet. V jutranjih konicah je zaradi tega za prehod skozi to križišče potrebno 10 do 15 minut, kar je pol toliko, kot sicer traja pot od Litije do Šentjakoba. V zadnjih letih so se z intenzivno gradnjo zelo razširila obcestna naselja na tej relaciji. To so večinoma spalna naselja ljudi, ki se vozijo na delo ali v šolo v Ljubljano. Zato se je na obstoječih cestnih priključkih precej povečal promet, nastalo je tudi nekaj novih (divjih?) priključkov. Poseben problem so obcestne gostilne, ki rastejo kot gobe po dežju in so že skoraj na vsakem kilometru. V gostem prometu nastajajo nevarne situacije, ko nekdo v koloni nenadoma »postane žejen« in hoče zaviti v gostilno. Pri tem prihaja do naletov. Predlagam, da država, če že izdaja soglasja in dovoljenjaza gostinske objekte ob glavni cesti, od investitorjev zahteva vlaganje v gradnjo pasov za levo zavijanje. To je za silo, z okorno razširitvijo ceste urejeno vsaj pri bencinskih črpalkah OMV, Agip in MOL na obravnavani relaciji. Voznik, ki vozi po glavni cesti, mora računati stem, da se predenj domala iz vsakega gozdička ali gostilniškega dvorišča prikotali kakšno vozilo. Krožišča Poseben problem predstavljajo krožišča, ki so pri nas postala modema v zadnjih letih. Vsepovsod jih nekritično uvajajo z namenom umirjanja prometa. Krožišče premera 10 do 20 m ne sodi na glavno cesto, pač pa kvečjemu na mestne ulice. Promet se na takem krožišču ne le umiri, pač pa zgosti. Neslaven primer takega krožišča je v Senožetih. Tam mora 99% vozil, ki vozijo po glavni cesti, zaradi 1 % vozil, ki prihajajo s stranskih cest, upočasniti vožnjo iz 90 na 10 km/h ali pa celo ustavljati. Prej raztegnjena, hitra kolona, ki se je pomikala 80 do 90 knVh, se po prehodu skozi krožišče zbije skupaj, zato postane počasnejša in vozi 50 do 60 km/h. Sto metrov pred oziroma za krožiščem pa sta še legalni in divji priključek, ki zmanjšujeta prometno varnost in bi ju z uvedbo krožišča morali zapreti-ukiniti. Krožišče v Senožetih lahko funkcionira kvečjem kot spomenik lokalnemu veljaku, ki je dosegel njegovo gradnjo. Na tem mestu bi morda funkcioniralo krožišče dva do trikrat večjega premera, kot je na primer pravkar zgrajeno v Medvodah, še boljši pa bi bil podvoz s priključnimi rampami na glavno cesto.Če bosta zgrajeni še napovedani krožišči v Dolu in Dolskem, se bodo goste kolone vlekle od krožišča do krožišča. Za zagotovitev resnično varnega in tekočega prometa bi bilo nazasavski cesti potrebno zgraditi izvennivojska križišča s podvozi ali nadvozi ne pa krožišč. To velja zlasti za križišči v Dolu in Dolskem in je nujno že pri današnjem prometu, pričakovati pa je, da bo še naraščal. Nezgrajeni odseki Vtisku je bilo moč zaslediti, da pri nadaljni modernizaciji odseka med Hotičem in Zgornjim Logom, država vsiljuje različico skozi Spodnji Hotič. Zavrača različico ob Savi, pri čemer se izgovarja na načrtovani akumulacijski bazen HE Ponoviče. Ob primernem dvigu nivelete je cesto možno položiti tudibližje Savi. Cestni nasip bi ob primerni izvedbi lahko deloval tudi kot bočni nasip akumulacijskega bazena. Zasavske občine in javnost ne bi smele za nobeno ceno dopustiti cenene rešitve, zaradi katere nas bo še desetletja bolela glava. Sodobna glavna cesta ne sodi v Spodnji Hotič, saj država tam menda ne bo odkupila in porušila vseh hiš ter izselila prebivalcev. Manjkajočih 5,4 km sodobne ceste bi lahko nadomestila obvoznica čez Konj. Obstoječa cesta bi tedaj služila le kot vpadnica v Litijo, seveda z manjšo posodobitvijo z nadvozom preko železnice na Zgornjem Logu. Obvoznica bi odvedla ves tranzitni promet mimo Litije, lahko pa bi služila tudi litijanom, saj bi bila pot naokoli le kakšna dva kilometra daljša. Obvoznica preko Konja je v prostorskih planih Občine Litija, vendar se je bati, da se bo njena gradnja odmaknila v daljno prihodnost zaradi pomanjkanja posluha in denarja na državni ravni. Če je temu tako, bi veljalo proučiti varianto, da cesta med bodočim nadvozom na Zg. Logu in priključkom Jesenje dvakrat preskoči Savo. Dva mostova sicer nekaj staneta, vedar bi bila celotna trasa s preložitvijo in nadvozom na Zg. Logu cca. dva in pol km krajša od obstoječe in predlaganih po levem bregu Save. Morda bi prihranek 2,5 km trase odtehtal ceno dveh mostov dolžine po 200m. S tem bi se izognili trasi skozi Krevljico, ki je obremenjena z vrsto težav, kot je plaz v Krevljici, dvig nivelete zaradi bazena HE, poznejše prestavitve in motnje prometa ob gradnji jezu za HE Ponoviče. Država bi kot pameten gospodar morala gledati tudi dolgoročno, razen če namerava s sedanjim varčevanjem prevaliti stroške prestavitve ceste v prihodnosti na pleča elektroenergetike. Pravkar je v pripravi lokacijski načrt za preložitev ceste na Zg. Logu z nadvozom preko železnice. V utemeljitvi nameravanega posega so opisani parametri ceste. V tekstu je navedeno, da gre za glavno cesto, v opisu njenih elementov pa dokument govori o elementih regionalne ceste - širina 2 x (3+0,3)m. Bojim se, da bo tudi ta prepotreben odsek zgrajen kar se da skromno (ozka cesta, s številnimi priključki raznih kolovozov) in bo že v začetku pretesen za normalno odvijanje prometa. Investitorja in soglasjedajalci bi morali elemente ceste uskladiti s kategorijo ceste in gostoto prometa, ki je nedvomno večja kot tista, ki so jo upoštevali pri načrtovanju ceste. Promet bo še večji, ko oz. če bo kdaj zgrajena sodobna cesta med Hrastnikom in Radečami, ki bo gornji del Posavja približala Ljubljani. Zaključek Povsod po Sloveniji se gradijo avtoceste, tudi kjer ni tolikšnega prometa kotna zasavski cesti med Ljubljano in Litijo, kjer država počasi posodablja cesto, ki je po obnovi komajda kaj boljša od stare, dotrajane. Predlagane in že izvedene rešitve vzbujajo vtis, da država s cenenimi posegi v prometno infrastrukturo podcenjuje zasavsko regijo. Za nos vleče litijane kot tudi ostale zasavce. Temu se je potrebno odločno upreti in zahtevati primeren standard prometnih povezav, ki so nujne za gospodarski razvoj regije in občine. Ob rob temu razmišljanju morda še misel, ki presega okvir obravnavane teme. Poleg slabih cestnih povezav in nerednih avtobusnih linij, tudi v Zasavju priljubljena železnica ukinja postanke določenih vlakov na postaji Litija. Vse to povečuje cestni promet, porabo goriv in onesnaževanje okolja. Dodatno ktemu prispeva gospodarska stagnacija celotnega Zasavja, ki sili ljudi, da se vozijo na delo v Ljubljano in drugam. Gospodarski položaj se zaradi slabih komunikacij še slabša, kar pomeni, da se negativni učinki izražajo še močneje. ŽELEZNICA II. Železnica je bila za Litijo največja prelomnica Letos mineva 154 let od prihoda železnice v Litijo. Če je ne bi bilo, bi bila Litija povsem drugačna. Kdo ve kakšna, zagotovo pa tu ne bi zgradili topilnice, predilnice in drugih tovarn, ki so prinesle nove poselitve, gradnje in razvoj. Železnica je bila torej za Litijo odločilna. Odprla ji je vrata v širni svet in Litija bi brez nje ostala nepomembno naselje. Železnica je imela velik ugled, saj je bila odlično organizirana, nenazadnje pa tudi skoraj edina možnost za hiter tovorni in potniški promet pa kopnem. Vladavina železnice je trajala krepko čez sto let, vse tja do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je začel prodirati množični cestni promet. Iz Litije je vozilo veliko vlakov v obe smeri, vsekakor toliko, da nihče ni nikoli pomislil, da bi jih bilo premalo. Vsi so bili zadovoljni z železnico in veseli, da je prišla skozi Litijo. Železnica hira Stvari pa se spreminjajo. Tako tudi železnica, ki je (pri nas) pričela počasi hirati. Z gradnjo novih cest in izjemno veliko in hitro rastjo cestnega prometa, se je tovorni in potniški promet začel seliti na ceste, železnica je tonila v pozabo in tako je še danes. Država jo bo prodala, prednost investicij v prometno infra strukturo je absolutno na strani cest. To je postal že trend, ki ga bo težko ustaviti, čeprav v večini bolj razvitih evropskih držav železnice niso nikoli zanemarili, tako kot pri nas. Dejstvo je namreč, da ima Litija od železnice čedalje manj. Število potniških vlakov se v zadnjih letih nenehno zmanjšuje, vsak nov vozni red prinese kakšen vlak manj. Železnica je naraščanju potnikov v Litiji, nekaj časa še sledila s povečevanjem števila vlakov. Ljudje (zaposleni in šolajoči) so imeli vlak za prijazno in povsem sprejemljivo prevozno sredstvo. Pred 15, 20 leti pa je začela železnica vidno pešati. Državna politika do železnice je naredila svoje. Da o tovornem prometu ne govorim, ker ga v Litiji že desetletja ni več. Staro skladišče ob železniški postaji, zgrajeno ob prihodu železnice, sameva in propada. Nekoč bodo lastniki prišli in ga preprosto čez noč podrli, tako kot so vodni stolp »pumpenhaus« nasproti železniške postaje, pa čeprav je bil še edini stoječi in ohranjeni tovrstni objekt na »Južni železnici« na ozemlju Slovenije in kot tak nedvomno izjemen tehnični spomenik(l). Dve tranzitni žili skozi središče Litije Ampak sedaj je na vrsti drug problem, ki ga nismo nikoli predvidevali. Litija je kraj, ki ga prav po sredini sekata državna tranzitna cesta in mednarodna železnica. Nesreča ali smola, ki se je težko rešiš. Da je tranzitna cesta za Litijo velika nadloga je že vsakomur jasno, da pa je to postala tudi železnica, jih ugotavlja čedalje več. O tranzitni cesti je bilo v tej kolumni že nekaj napisanega, da obvoznice mimo Litije nikoli ne bo tudi, da pa se litijani in litijanke premalo zavedamo posledic tranzitne ceste, pa bolj malo. Vendar pa Litija cesto proti Ljubljani nujno potrebuje (ampak ne tranzitno skozi središče mesta), saj je od nje odvisen predvsem gospodarski razvoj. Brez tega pa bo Litija še naprej v depresiji. Cestni promet namreč nenehno narašča, tako tudi skozi Litijo. Ko bo odprla avtocesta čez Trojane, se bo promet skozi središče Litije čez noč še bistveno bolj povečal. Vožnjo po avtocesti bo treba plačati, kar pa bo tiste, ki po njej pogosto vozijo, preusmerilo na obvozne ceste, to pa je ravno ta skozi Litijo. Poleg tega bo avtocesta čedalje bolj podlegala mednarodnemu tovornemu tranzitu, saj bo tudi mednarodna cestna tranzitna linija Španija - Ukrajina. Je pa zanimivo, da se prebivalci in prebivalke Litije nekako ne odzivajo na te probleme, čeprav v drugih krajih protestno zapirajo ceste skozi naselja že pri tisoč tranzitnih vozil na dan, skozi Litijo jih gre blizu 15.000 (I), od tega polovica tranzitnih, ki v Litiji ne pustijo drugega kot prah, hrup, prometne nesreče in strupen zrak. V nebo vpijoč primer neumnosti so npr. prevozi indonezijskega premoga od Kopra do Trbovelj (za termoelektrarno), ki ga prevažajo s težkimi in dolgimi vlačilci po cesti (skozi Litijo), čeprav je od Kopra do Trbovelj železnica! Kaj se bo dogajalo z »našo« železnico v bodoče? Vodstvo železnice razlaga, da ukinjajo le tiste vlake, ki niso rentabilni. Vendar je ob tem popolnoma jasno, da se z ukinjanjem vlakov nikakor ne da povečati število potnikov. Nasprotno, čedalje manj jih bo! In potem bo vlakov spet manj, potnikov pa tudi, dokler ne bo železnica naprodaj, kot nerentabilna roba, lastniki se je bodo hoteli znebiti. Kateri kupci bodo pokazali zanimanje zanjo, je težko reči. Verjetno avstrijski in nemški. Zanimiv bo le tovorni tranzitni promet, ki pa za Litijo ne bo prijazen, tako kot je bil prihod železnice. Kako se ubraniti pred železnico? Prihaja pa še naslednje: Slovenija je iz evropskih skladov dobila denar za posodobitev železnice Ljubljana - Budimpešta, oz. do madžarske meje. To pomeni, da lahko spet pričakujemo rekonstrukcijo te proge, ki jo bodo priredili za zelo hitre vlake, ki bodo skozi Litijo vozili prek 150 km/h. Torej bomo poleg tranzitne ceste »za zmeraj,« kmalu dobili še tranzitno železnico, ki pa ne bo namenjena ljudem, ki se vozijo v Ljubljano, ampak tovornemu tranzitu. Ta pa ne prinaša nič dobrega. Od hrupa do nevarnosti zaradi hitrosti, pa do dejstva, da bo proga med Litijo in Ljubljano postala še bolj obremenjena in zasedena, zato bo zmanjkalo »prostora« za lokale potniške vlake, ki jih načrtujemo od Litije proti Ljubljani. Če so se torej pred 150 leti železnice veselili, veselje je trajalo krepko čez 100 let, smo danes pred dejstvom, kako se železnice ubraniti. Ker takšna, kakršna se nam obeta, nam bo v nadlogo in bo vrednost mesta in bivalne pogoje še dodatno zniževala. Pa se tudi pri tem ne da ničesar storiti. Interesi so preveč globalni, v igri je veliko kapitala, lokalni interesi pa iz dneva v dan izgubljajo vsakršni pomen. Vlaki bodo pač vozili skozi Litijo, pa če nam je to všeč ali ne. Vendar pa kar križem rok kljub temu ne bi smeli stati. Mislim, da bi občina morala že sedaj, ko se bodo pričeli delati projekti za posodobitev železnice, odločno pritisniti na vlado RS oz. pristojno ministrstvo in zahtevati zaščito prebivalstva pred železnico. Predvsem pred hrupom in hitrostjo, saj pri takšnih hitrostih vlakov, kot se obetajo, nivojsko prečkanje proge ne bo več možno. Pravzaprav se čudno sliši, da se bomo morali po tolikih letih pričeti braniti pred železnico, vendar k nam očitno ne prihaja tista železnica od katere bi imeli kakšno konkretno korist. Mitja DUŠAK, Ježa 10,1270 Litija EKOLOŠKI OTOKI PO LITIJSKO V zadnjih dneh v mesecu oktobru je stanovanjsko komunalno podjetje začelo v občini Litija in tudi v občini Šmartno pri Litiji razvažati kontejnerje za ločeno zbiranje odpadnih surovin. Ti kontejnerji bi morali biti postavljeni na zato prirejenih ekoloških otokih, toda kot vidimo so ti dragoceni kontejnerji postavljeni po parkih, ob ulicah, skratka na neurejenih prostorih, na krajih, za katere občani sploh ne vedo; po vsej verjetnosti tudi ne na stanovanjsko komunalnem podjetju. Kdo drugje odgovoren za takšno stanje, kot prvi mož komunalnega podjetja, in za njim vsi pristojni na Občini Litija! Postavlja pase tudi vprašanje, kaj dela nadzorni odbor Stanovanjsko komunalnega podjetja, ki so ga imenovali občinski svetniki. Kje bodo ti kontejnerji ob prvem snegu, ko jih bodo snežni plugi odrinili v kuj) snega, in kdo od občanov jih bo iskal v snegu? Ciril GOLOUH nadaljevanje s 1. strani USPELI SMO! S projekcijo je bilo predvideno, da bomo za nabavo novega ultrazvok V apara ta zbrali 5.700.000,00 SIT, vendar pa smo s prispevki posameznikov ter donacijami drugih uspeli zbrati kar 8.011.490,00 SIT. V ponedeljek 8. decembra 2003 ob 14.30 uri je Območno združenje Rdečega križa Lilija ob prisotnosti sredstev javnega obveščanja, predstavnikom Zdravstvenega doma Litija izročilo zbrana sredstva. Ta omogočajo nakup novega ultrazvok aparata s 3 sondami kot je bil načrtovan in za dodatni nakup 4 sonde 3D diagnostiko za katero se namenjajo več zbrana sredstva to je 2.311.490,00 SIT, predvidena cena te sonde pa je 2.600.000,00 SIT. VIRI SREDSTEV Projekcija v SIT Zbrana sredstva v SIT % 1.Prispevki Dosameznikov zbranih do KORK 2.100.000 4.295.190 204.53 2. Prisoevki delavcev zaposlenih v JZ in JP 600.000 806.950 134.49 3. Zbrana sredstva od društev in inter.področij 180.000 371.000 206.11 4. Sredstva od oosoodarskih družb in sindikatov 850.000 810.000 95.29 5. Sredstva od samost.DOdietnikov in obrtnikov 1.050.000 847.000 80.67 6. Sredstva iz naslova lokalnih in kraiev.skuo. 300 000 40.000 13.33 7. Sredstva nakazil posameznikov 150.000 250.500 167.00 8. Prispevki političnih strank 250.000 70.000 28.01 9. Druoi donatorji in svetniki Občine Litija 150.000 395.000 263.33 10. Sredstva zbrana v hranilnikih 70.000 125.850 179.79 SKUPAJ 5.700.000 8.011.490 140.55 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Zinka Tori Ul. Luke Svetca 1, Litija GSM: 031 639 178 Ob iztdtAjočcm sc letu sc vsem vtAšim strA>i1 AKCIJA, AKCIJA fotografiranje otrok -40% do 30.jan.2004 r r4fot. samo 2,500sit Digitalna izdela5cTfotografij iz filmov in vseh digitalnih medijev v eni uri. V Velika izbira digitalnih fotoaparatov. TIK ZIK KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 02 70 PRIREDITVE V DECEMBRU OTROŠKE MATINEJE Na Miklavževo soboto je iz dvorane Kulturnega centra odmevalo ubrano otroško petje. Pojoči kuhar je pekel piškote in ob spremljavi kitare z otroki prepeval znane otroške uspešnice. Ob odhodu so male obiskovalce čakale poslikane kuhalnice z namenom, da tudi doma kakšno zapojejo s starši ali prijatelji. Zadnjaletošnjamatineja, 20. decembra, je prinesla Pravljico o novoletni jelki. Otrokom jo je predstavila Eva Škofič Maurer, naša priznana klovnesa, ki s čudovito scenografijo in izvrstno interpretacijo vedno navduši tudi malo starejše občinstvo. ABONMA V četrtek 11. decembra, je v okviru abonmaja pri nas gostovalo Šentjakobsko gledališče. V režiji Mojce Horvat so predstavili musical Nune II. Ugotovili smo, da znajo nune poleg obrednega petja tudi zaplesati in zapeti kaj bolj veselega. Privlačna in zabavna predstava je bila nadvse primeren uvod v pričakovanje najlepšega časa v letu. KONCERT OKTETA VALVASOR 9. decembra je Oktet Valvasor s koncertom »Spet doma« zaključil Dneve odprtih vrat slovenske kulture. Teden različnih prireditev, ki so jih pripravili Matična knjižnica, Območna izpostavaJSKD in Kulturni center se je tako končal z zanimivo predstavitvijo turneje okteta po Kanadi in ZDA. Polna dvorana je lahko uživala ob ubranem petju in multimedijski projekciji najlepših utrinkov s popotovanja. Oktet Valvasor, ki poslušalce vedno navduši z izjemno širokim repertoarjem, je še enkrat dokazal, da je slovenska pesem tista, ki najlepše predstavi našo deželo svetu, našim zdomcem pa vsaj za nekaj trenutkov pričara spomin na dom, starše in domačo besedo. Vsem našim abonentom in ostalim krajanom! Ždimo Vam pravo gnečo najboljših stvari, ki jih ni mogoče kupiti, niti kjerkoli zaviti in srečo vsepovsod, koder Vas bo v novem letu vodila pot! Kolektiv Kulturnega centra Litija USTVARJALNE DELAVNICE Pred dnevi se jev Kulturnem centru končal tečaj ustvarjalnih delavnic, na katerem so se udeleženke naučile umetnosti zavijanja daril, dekoriranja in izdelovanja okrasnih in uporabnih predmetov. Tečaj je vodil domači umetnik Franci Lesjak, ki je pripravil nešteto zanimivih in izvirnih idej ter z njimi navdušil sodelujoče v delavnicah. Udeleženke tečaja bodo pridobljeno znanje koristno uporabile v prazničnih dneh hkrati pašo izrazile željo, da bi podoben tečaj ponovili spomladi, ko prazniki, kot so Valentinovo, pust in velika noč, kar kličejo po drobnih pozornostih in popestritvi domačega okolja z lastnimi okrasnimi predmeti. Kdor želi razvijati domišljijo, ji pustiti prosto pot ter z lastnimi izdelki razveseliti svoje bližnje, ga že sedaj vabimo, da se udeleži naših ustvarjalnih delavnic, ki se bodo začele v februarju. Podrobnosti bomo objavili v lokalnih medijih. Kolektiv Kulturnega centra AVTOMEHANIKA "LITROP” popravila osebnih vozil BBBB menjava motornih olj zavorni servis zastopstvo FIAMM +: RENAULT Litrop Jože, s.p. Ustje 23,1275 Šmartno pri Litiji telVfaks: 01 / 898 76 30 GSM: 031 / 605 915 V Želimo Vam prijazne božične praznike, novo leto 2004pa naj prinese obilo zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov. -M J»EX TEM PO RF, VODICE 2003^ V litijski knjižnici se je v sredo 3. decembra, na »TA VESELI DAN KULTURE« - rojstni dan Franceta Prešerna, odprla razstava likovnih del, ki so nastala na območnem srečanju likovnikov »EX TEMPORE VODICE 2003«. Likovno ustvarjanje je potekalo konec septembra na Vodicah nad Gabrovko, kjer je udeležence na svoji domačiji prijazno gostila Bertajuvan. Sodelovalo je 22 ljubiteljskih slikarjev in akademski slikar Jože Meglič. Kljub temu, da jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, si je vsak poiskal svoj kotiček za slikanje. Nekateri so ustvarjali na prostem, drugi pa v prijetnem zavetju ob zakurjeni kmečki peči. Nastala so številna lepa dela. Razstavo je odprla Rosana Maček, ki je ob tej priložnosti prebrala odlomke iz Prešernovih pesmi, kulturni program pa sta popestrila še dva člana bobnarske skupine Perkakšens. Svoja dela razstavljajo: Marjeta Mlakar-Agrež, Marija Bregar-Hostnik, Maja Brilej, Tomaž Dernovšek, Teja Femec, Sara Jakopič, Alen Juvan, Bertajuvan, Saša Kuder, Dani Kunc, Tatjana Lesjak, Jože Meglič, Miša Urankar-Muren Joža Ocepek, Vesna Pajič, KarmenPalčič, Maria Primožič, Z Lata Rajh, Sandra Rihter, Katja Rudolf, Tone Sveršina, Marjana Šuštaršič in Olga Tomažič. Nekaj izbranih del, po izboru Jožeta Megliča, bo sodelovalo na medobmočni likovni razstavi osrednje slovenske regije. Razstava, ki jo je postavil Tomaž Dernovšek, je bila na ogled do 17. decembra. Maja BRILEJ Srečanje družin v Polšniku DRUŽINA je osnovna celica naše družbe. Vrednote pridobljene v njej so ponavadi temelj za naše nadaljnje življenje In nas spremljajo skozi preizkušnje, ki nas čakajo na poti. Tudi potem, ko enkrat odidemo od doma, se vedno znova vračamo in iščemo toplo naročje. V KRESNICAH PRAZNOVALI »PREŠERNA« S PROSLAVO IN RAZSTAVO Družina je hkrati ozek in širok pojem, kakor ga obravnavamo. Če se omejimo na definicijo, naj bi to bil odnos roditelj oz. starš ter otrok, to pa naj bi pomenilo mater in očeta ter enega ali več otrok, samo mamo z otroci ali očeta v isti situaciji pa tudi razširjeno družino s starimi starši ali tetami in strici v istem gospodinjstvu. V Polšniku smo tudi letos, v organizaciji Rdečega križa, pripravili zabavni program na temo družine, ki smo ga v soboto, 29- novembra predstavili občinstvu. Med mnogimi nastopajočimi smo poskusili na drugačen način prikazati življenje v klasični družini jo primerjati z rejniško, na koncu pa smo slišali še kako je mlada druščina na jadranju preživela težko preizkušnjo, kijih je povezala v neke posebne vrste družino. Zabavni program je sestavljata veliko glasbenih točk; od Nine Košir, ki je igrala na flavto, harmonikarjev Sandija, Vide, Darka, Zvoneta, pianistov Diane in Anžeta, do nepogrešljivih Skrhanih kos. Svojo besedo so imeli tudi naši šolarji, najmlajša Matic in Zarja Mandelj pa sta pogumno zapela svoji pesmici. Po končanem zabavnem delu, je sledil prigrizek, ki pa je bil družabni dogodek z glasbeno spremljavo harmonike. Preživeli smo lep ve č e r, izmenjati nekaj besed in mnenj ter se resnično zabavati. Srečanja kot je bilo to popestrijo kulturno in družabno življenje v Polšniku in iskreno upam, da se drugo leto spet srečamo. Družina je namreč zelo širok pojem in o njej bi lahko še dosti povedati. ? Ekološki kotiček društvajasa inobčineLitija KAKO PRAZNOVATI V petek, 12.12.2003, je Kulturno prosvetno društvo pripravilo kulturni program in razstavo ročnih del krajanov v večnamenski dvorani v Kresnicah. V programu so sodelovali Leseni rogisti, gledališka skupina in Zenski pevski zbor. Tematika oziroma rdeča nit proslave je bil dr. F. Prešeren. Istočasno je bila v istem prostoru odprta tudi razstava izdelkov, ki jih izdelujejo krajani Kresnic in Kresniškega Vrha v prostem času. Preko 30 izdelovalcev, starih od otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, do 94 let, je postavilo na ogled enega ati več svojih izdelkov. Največ je bilo In spet smo posekati ogromno jelk, teh dragocenih dreves, ki nam bodo že jutri potrebna kot zrak, ne da bi se kdo pri tem vprašal: zakaj to pravzaprav počnemo? Vendar bi eno samo takšno, povsem običajno vprašanje - zakaj v resnici sekamo mlade jelke - lahko spremenilo svet. Zares, kaj bi človek, tak, kakršen je, počel v nekem bolj logično urejenem svetu? V svetu, v katerem bi ob smiselnem življenju, radost obstoja slavil vsak dan. V katerem bi nesrečo drugih doživljal kot svojo. V svetu, v katerem bi človek občutil to čudežno danost usode -daje prišel na svet in da živi. Kajti lahko bi se zgodilo, da se ne bi rodil ati da bi prezgodaj umrl. Zavedati se tega usodnega daru pomeni zavedati se tudi svoje obveznosti do življenja, do sveta in vesolja. Vračanje dolga življenju, svetu in vesolju je pa velik miselni in duhovni napor. To pa ne gre kar tako. Človek bo raje okrasil svojo jelko (kot zadnji butl bo vzhičen nad to pisano lažjo) in sladostrastno zaklal mlado ovčico (ne da bi v osuplem pogledu nedolžnega in čistega bitja zaznal vprašanje: zakaj, kaj sem storila, tako sem se veselila življenja, tako zelo sem si želela živeti in ti dati vse, kar imam: volno, mleko, potomce, zakaj, zakaj...). Človek bo žrl, mljaskal in rigal, pripovedoval neumne šale in lokal brizgance, smrdel po znoju in slabem vinu in - bo srečen. Naslednji dan bo ugotovil, da nekaj ne gre skupaj, nekje je nastala napaka, vrag bi vedel kje, toda - nič hudega, kmalu bomo spet praznovati. Za društvo Jasa: Anej SAM Nekateri gledalci so tudi sami poizkusili pihati v leseni rog. fnl.* ' SS-dJJ Pridne in spretne roke krajanov Kresnic in okolice so ustvarile prav lepo razstavo. razstavljenih gobelinov, različnih prtov in prtič kov, pletenine, stike, kipi, pa tudi leseni rogovi, pletene košare, koši in predpražniki iz ličkanja. Razstava je bila odprta še v soboto dopoldan in nedeljo do 12. ure. Ogledalo si jo je več kot 200 ljudi. Enotni občutki obiskovalcev so biti: Takih prireditev še potrebujemo. M.T. CkgVaCs 60STILNA' ™a x--------m BAR KOVAČ ^Voščimo Oiam moten in p/iLjeten ^ogič, novo leto 2004 pa naj bo do vas p/tijagno, polno gchavja, osebne s/teče m poslovntji uspehov. Kmetijsko gozdarska zadruga Litija z. o. o. TC SUPERMARKET TC AGR0MARKET 01/89 63 230 89 63 236 01/89 63 241 89 63 232 PC SP ŠMARTNO 01/89 63 248 PC D0M-M. ŠMARTNO 01/89 63 249 DISKONT LITIJA 01/89 63 222 SP KRESNICE SP JEVNICA SP VAČE SP K0STREVNICA SP SAVA 01/89 63 254 01/53 04 160 01/89 63 258 01/89 63 250 01/89 63 256 BISTRO »VALVASOR« 01/89 63 220 KMET. P0S. GRMAČE 01/89 63 252 Valvazorjev trg 3,1270 LITIJA Uprava NC. 01/89 63 200 Poslovnim partnerjem, vsem zvestim kupcem in članom zadruge želimo vesele božične ter novoletne praznike in obilo zdravja v prihajajočem letu 2004! W “ V ' “NASA KULTURA” Tekst in foto: Ciril GOLOUH KpfM LITIJSKO POKOPALIŠČE JE DOBILO NOVO PODOBO V mesecu oktobru je Stanovanjsko komunalno podjetje Litija začelo urejati pokopališče v Litiji (na Frtici), tako je to dobilo po dolgih letih lepši in prijaznejši videz, vsaj za oči. Urejene so tri glavne poti, položene z betonskimi pranimi ploščami z robniki, pred vhodom je postavljena betonska školjka s tekočo vodo, posekanih pa je tudi nekaj cipres. Zal pokopališče urejeno za oči, zakaj? Koliko časa bodo prane plošče vzdržale, ker vemo, da se bodo pozimi ne le plužile, ampak tudi solile, vsi pa vemo kaj naredi sol, žal brez te ne bo šlo. Zato že sedaj vsem obiskovalcem pokopališča opozorilo na previdnost, kajti plošče bodo pozimi kaj hitro poledenele in nepredvidenim padcem s poškodbami se ne bo dalo izogniti. NA ZGORNJEM LOGU ZAPRLI PODHOD POD ŽELEZNIŠKIM MOSTOM Občani Zgornjega Loga so bili nemalo presenečeni, ko so Slovenske Železnice zaprle dva nezavarovana železniška prehoda, kljub dogovoru, da se počaka do izvedbe rekonstrukcije magistralne ceste Ljubljana-Litija in da se potem uredijo dovozne poti za občane spodnjega in gornjega dela Zgornji Log. Za zgornji del je bila predvidena obvozna pot na parcele ob železnici ter prehod pod železniškim mostom na parcele ob reki Savi, kar so uporabljali že pred tem. Toda Slovenske železnico so dne 12.11-2003 ob 8. uri tudi ta prehod fizično zaprle kot je razvidno na sami fotografiji in onemogočile dohod na parcele lastnikom. Zato opozarjamo vse uporabnike magistralne ceste Litija Ljubljana, da bodo v bodoče na tem odseku ceste češče srečevali kmetijske traktorje krajanov Zgornjega Loga, kajti ti bodo morali odslej uporabljati samo zavarovan železniški prehod z avtomatskimi zapornicami. V slučaju izrednega dogodka na tem odseku magistralne ceste ni več možnega obvoza, zato bo to povzročilo velike prometne zastoje, posebno še ob konicah na tako frekvenčni cesti kot je Litija-Ljubljana. MINISTRICA ZA REGIONALNI RAZVOJ V LITIJI Dne 19.11.2003 je na povabilo Demokratične 0 stranke upokojencev Slo- “ te m venije, Območne organizacije Litija prišla v Litijo ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač. Tema pogovora je bila regionalno povezovanje v Sloveniji s poudarkom na položaj občine Litija. V razgovoru je jasno povedala, da na dveh stolih ne bomo mogli sedeti, odločiti se bo pač treba ali se bomo vključili v Zasavsko regijo ali osrednjo slovensko regijo (Ljubljansko regijo). Tema pogovora je bila zelo zanimiva, žal je bila udeležba zelo majhna, kar kaže na to, da občinski svetniki, člani raznih odborov, kakor tudi občani niso zainteresirani za to tematiko, ko pa se bo začela politika odločanja uresničevati, pa bo nešteto pripomb, zakaj v Zasavsko regijo, zakaj ne v Ljubljansko in podobno. trn. Novoletno srečanje Društva Sožitje Litija in Šmartno Bližajo se praznični dnevi, številna srečanja prijateljev, polno veselja in lepih želja,... In prav takšno srečanje je za vse svoje člane pripravilo Društvo Sožitje Litija in Šmartno. V četrtek, 04.12.2003, se je v Pustovem mlinu srečalo kar 120 članov, prijateljev, staršev, pedagoških delavcev in prostovoljcev. Vse navzoče je v uvodnem delu pozdravila predsednica društva ga. Nežka Pirc. Izročila je priznanja, ki jih je ob svoji 40. obletnici podelila Zveza društev Sožitje. Za večletno delo v Društvu Sožitje Litija in Šmartno so priznanja prejeli g. Smolej, ga. Mlakar-Agrež in ga. Penčur. Srečanja se je udeležil tudi direktor zveze, Peter Jereb. Osrednji del programa se je imenoval Pokaži kaj znaš, kjer so člani društva z velikim veseljem prikazali svoje sposobnosti: petje, ples, ročna dela, branje in pripovedovanje šal Seveda pašo vsi nestrpno pričakovali prihod dobrega moža. S skupnimi močmi jim je uspelo priklicati Miklavža, ki je vsem udeležencem prinesel darila. S stiskom roke je vsakemu zaželel srečo v prihajajočem letu. Takrat pa se je zabava šele začela. Po dobri večerji so udeleženci plesali in prepevati ob dobri glasbi Marka Krebsa. Veselja in sre č e ni manjkalo. Idsem obrtnicam In obrtnikom, ikovim družinskim člc njMovLm druzinS in pri njib zaposlenim dele želimo v letu 2004 veliko zdravja, Sreče in poslovnik us pekov. a no m avcem IteJI — == Vaša Območna obrtna zbornica Litija Alenka VIDGAJ December 2003 Občina Litija-o delu občinskega sveta in občinske uprave NOVICE IZ OBČINSKEGA SVETA Občinski svet je 4.decembra in S.decembra 2003 imel svojo 12.redno sejo, na kateri so svetniki obravnavali obsežni dnevni red in sprejeli naslednje sklepe: - sprejeli in potrdili so Investicijski program za izgradnjo kolektorskih sistemov in čistilnih naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Litija, ki ga je izdelalo podjetje Hidroinženiring d.o.o. iz Ljubljane. Celotna vrednost investicije je ocenjena preko 1,3 mrd SIT, večji del finančne konstrukcije naj bi pokrili kohezijski skladi in drugi viri EU, ostalo pa takse za vode ter proračuna RS in občine Litija. Začetek gradnje je predviden za leto 2006, izgradnja pa bo trajala 5 let. , - sprejeli so Odlok o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Knjižnica Litija. Nekdanja matična knjižnica dr.Slavko Grum se, na podlagi nove zakonodaje in predpisov s področja knjižničarstva, kot bivša organizacijska enota javnega zavoda ZIK Litija, preoblikuje v samostojni javni zavod. Na podlagi pogodbe o razdružitvi skupnega premoženje občin Litija in Šmartno pa je v sorazmernem deležu po številu prebivalcev soustanovitelj Knjižnice tudi občina Šmartno pri Litiji, tako da odločajo o ustanovitvi Knjižnice Litija tudi šmarski svetniki. - sprejeli so Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Litija. Zaradi uskladitve s sprejeto zakonodajo na ravni države se v občinskem pravilniku spreminjajo določila v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov ter pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za podaljšan obratovalni čas, ko mora gostinec (ali kmet na turistični kmetiji), ki organizira prireditev le to priglasiti pri policijski postaji in pridobiti vsa ustrezna upravna dovoljenja. - sprejeli sklep o prodaji »Elznerjeve hiše« - stavbe na parceli št. 69/1 in pripadajoče dvorišče na parceli št. 69/2, k.o.Litija, z javnim zbiranjem ponudb po izhodiščni ceni 18.600.000,00 SIT. Stroške pravnega posla (davek na promet nepremičnin, notarski stroški, vpis v zemljiško knjigo) v celoti krije kupec. - potrdili Dokument identifikacije investicijskega projekta za zapiranje odlagališča nenevarnih odpadkov Širjava pri Ponovičah, ki ga je izdelalo Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija. S tem v zvezi pa sprejeli še sklepj da bo potrebna sredstva za izvedbo zapiranja odlagališča nenevarnih odpadov Širjava pri Ponovičah zagotoviti po ključu števila prebivalcev: Občina Litija 73,62% in Občina Šmartno pri Litiji 26,38 % ter sklep, da Občinski svet zahteva od Ministrstva za okolje, prostor in energijo, da dovoli uporabo odlagališča nenevarnih odpadkov Širjava pri Ponovičah vse do pričetka delovanja regionalnega odlagališča Unično pri Hrastniku. - sprejeli so predloženi Plan prihodkov in porabe stanovanjskih najemnin poslovnih prostorov v lasti Občine Litija za leto 2003 s tem, da se del sredstev nameni za nujna zavarovanja objekta Valvasorjev trg št.18 (Elznerjeva hiša) in objekta CZB št.5,7 (bivša predilniška vila). Občinski svet pa bo o preostanku sredstev porabe stanovanjskih najemnin na podlagi predloga odbora za gospodarjenje z nepremičninami razpravljal še na eni izmed prihodnjih sej. - po obširni obravnavi točke Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Litija za leto 2004 ter potrditev novih cen, so svetniki po dolgem usklajevanju sprejeli sklep, s katerim zavezujejo občinsko upravo in JP KS P Litija d.o.o., da do 30.04.2004 pripravi dokončno rešitev lokacije za zbirni center in ravnanje s kosovnimi, gradbenimi, biološkimi in nevarnimi odpadki nastalimi v gospodinjtvu. - sprejeli so predlog Letnega programa športa v občini Litija za leto 2004 ter sprejeli sklep, da se v skladu s sprejetim predlogom športa za leto 2004 v proračunu za leto 2004 na SM 41 Šport uskladi namembnost in višina kontnih postavk in sicer: najemnine za dvoranske športe, sredstva za investicijsko vzdrževanje igrišč in opreme za veliki nogomet, sredstva za novogradnje in investicije v javne športne objekte ter sredstva za športne programe in prireditve - poglavja NPŠ od Ido XII. Sprejeti proračun za leto 2004, ki določa celotno maso sredstev za šport in letni program športa, ki opredeljuje višino sredstev za posamezne vrste programov športa, predstavljata osnovo za javni razpis za sofinanciranje letnih programov športa, ki ga bo občina objavila za leto 2004. - sprejeli sklep, s katerim občinski svet občine Litija zahteva od pristojnih državnih organov, da se sanacija posledic nekdanjih rudarskih del v okolici in površini opuščenega rudnika Sitarjevec izvrši tako, da bosta varnost in zdravje ljudi ter živali trajno zagotovljena. Pri tem se mora s projektom predvideti tak način sanacije rudnika, ki bo trajno dopuščal varen dostop strokovnjakom za nadaljnje proučevanje in notranjost melišča. V ta namen mora občinska uprava pripraviti predpisane prostorske planske in izvedbene akte. Svetniki so se zavzeli tudi za to, da bi RS sprejela ustrezni zakon o financiranju zapiranja rudnika Sitarjevec, saj bi lahko le na ta način lahko zagotovili ustrezna finančna sredstva za celovito rešitev. UPORABA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV Ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih se množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov. Pri tem se ne zavedamo, da prihaja do številnih telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru ter do materialne škode in pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard. Vse občane predvsem pa mladino prosimo, da upoštevajo predpise, predvsem pa dejstvo, da večino občanov uporaba pirotehničnih izdelkov moti. Zakon o eksplozivih (Ur. I. RS, št. 96/02) v 36. členu določa omejitve za uporabo pirotehničnih izdelkov. Uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je namreč dovoljena le med 26. decembrom in 2. januarjem. Toda tudi v tem času je prepovedana njihova uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Mladoletnikom do 15. leta starosti sta dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi. Zakon v svojem 50. členu tudi določa, da se z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev za prekršek kaznuje posameznik, če uporablja pirotehnične izdelke v času, ko to ni dovoljeno, če te pirotehnične izdelke uporablja v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve in če jih ne uporablja v skladu z navodili proizvajalca. Za navedene kršitve se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. Vsem občankam in občanom naj prinese božič srečo in mir. Ob državnem prazniku “Dnevu samostojnosti” vsem iskreno čestitam, v novem letu 2004 pa Vam želim veliko zdravja, osebnega zadovoljstva m poslovnih uspehov. Vaš župan: Mirko Kaplja OBČINA LITIJA, objavlja ponovni javni razpis z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo nepremičnine stavbe z dvoriščem na Valvazorjevem trgu 18 v Litiji Predmet prodaje je stavba v izmeri 188m2, stoječo na parceli št.69/1 in pripadajoče dvorišče v izmeri 52m2, na parceli št. 69/2, k.o Litija, t.i. Elznerjeva hiša. Pogoji zbiranja ponudb in vsebina ponudbe je objavljena v Uradnem listu. RS, z dne 12.12.2003. Vse dodatne informacije v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnin zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Litija, soba 40, Dušan Petričevič, tel. šl. (01) 89 63 436,, času uradnih ur. ^ Mi[k0 KApuA 6. NACIONALNA KONFERENCA LAS 20. oktobra je v Grosupljem potekala 6. nacionalna konferenca LAS-ov, z naslovom »Lokalna akcijska skupina (LAS) kot celovit skupnostni pristop v lokalnem okolju«. Nacionalne konference so se udeležili predstavniki že ustanovljenih LAS oziroma podobnih organizacij in društev ter predstavniki občinskih uprav, kjer je LAS v fazi ustanavljanja in predstavniki ministrstev za^olstvo, zdravstvo in socialo. Konferenca je bila usmerjena zlasti na naslednja področja: - socialno varstvene vidike obravnavanih težav, povezanih z uživanjem drog (Ministrstvo za felo, družino in socialne zadeve - Peter Stefanovski), - mozftosti Zavoda za zaposlovanje pri obravnavi in ekonomskem vključevanju ranljivih skupin v sodelovanju z ostalimi institucijami (Zavod za zaposlovanje, območna služba Ljubljana - Cvetka Cvek), - vplivi prepovedanih drog na varnostno situacijo v lokalnem okolju (Ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za prepovedane droge - Ljubo Pirkovič), - vloga in problematika nevladnih organizacij v lokalnem okolju (Zveza nevladnih organizacij - Julijana Florjančič Kristan), - vzgojne naloge šole, s poudarkom na problematiki drog (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Andreja Barle Lakota) in - vloga zdravstva v lokalni akcijski skupini (Koordinacija Cnetrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog - Andrej Kastelic). 1. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Pomembno vlogo dobiva Zavod za zaposlovanje, ki v največji meri prihaja v stik z odvisniki in »ozdravljenimi« odvisniki, ki si iščejo službo. Zavod za zaposlovanje, Območna služba Ljubljana, išče rešitve v zaposlovanju odvisnikov od prepovedanih drog. Večina odvisnikov nima nikakršne izobrazbe (cca. 60% moških in cca.10% žensk), nikakršnih delovnih izkušenj (80%). Več kot 1 leto je na Zavodu prijavljenih kar 71% odvisnikov. 21% odvisnikov je pogojno zaposljivih. Zavod sodeluje pri prepoznavanju problema in napotuje odvisnike na ustrezne ustanove po pomoč. Zavod pa pomaga tudi odvisnikom, ki so zaključili programe zdravljenja oziroma rehabilitacije. V ta namen podpirajo tudi program »5 000« in »10 000« ter javna dela. 2. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE Ljubo Pirkovič, predstavnik Ministrstva za notranje zadeve je predstavil veliko nevarnost širjenja problematike odvisnosti od prepovedanih drog v neurejenosti lokalnega okolja, kar vpliva na deviantnost (npr. mesta in točke, ki so zapuščene in neurejene vzpodbujajo nastajanje in širjenje problematike poseganja po prepovedani drogi, o čemer govori tudi teorija razbitih oken - Kevin, VVillson). Po izkušnjah policije v New Vorku je pomembna »nična toleranca«, s katero jim je uspelo zmanjšati naseljevanje odvisnikov in preprodajalcev v določenih soseskah, drugje pa to celo preprečiti. Uspeh je bil v tem, da niso ločili manjših prekrškov od večjih. LAS 3. NEVLADNE ORGANIZACIJE Predsednica Zveze nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preventive in kurative, Julijana Florjančič Kristan, vidi pomen nevladnih organizacij predvsem kot pomoč delu vladnim službam in organizacijam, ki s svojim kadrom ne morejo pokriti vsega. 4. ŠOLSTVO Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je s svojimi strokovnjaki zadnja 3 leta izvajalo raziskovalno nalogo, s katero so ugotovili, da je na OŠ opazen izjemen porast problematike. Rezultati kažejo, daje izredno lahko priti do droge, tudi osnovnošolcem. Tako učitelji kot tudi starši so pretirano tolerantni do različnih vrst opojnih in omamnih substanc, predvsem pa do občasnega, t.i. rekreacijskega uživanja prepovedane droge. Ugotovitve strokovne raziskovalne skupine kažejo, da imajo pedagoški delavci premalo znanja o problematiki, kaže pa se tudi premajhno strokovno povezovanje med strokami. Prioriteta preventive bi morala krepiti razloge za treznost. S primarno preventivo (predvsem na OŠ) se krepi osebnostno in socialno zdravje. S sekundarno preventivo se že govori bolj o drogah, navaja pa se na odvrnitev omamljanja z drogami. Starši običajno zahtevajo od šole izključno samo več represije. Ministrstvo bo v kratkem oblikovalo ekspertno skupino, ki bo pripravila strokovne smernice za izvajanje primarne in sekundarne preventive in evalvacijo preventivnih programov v šolah. 5. ZDRAVSTVO Zdravniška stroka je že dokazala, da je odvisnost bolezen z jasnimi znaki in znamenji, ki že predhodno opozarjajo na potencialni pojav odvisnosti od alkohola, prepovedane droge. 10 -15% tistih, ki sprva le občasno posegajo po prepovedani drogi, imajo resne osebnostne težave oziroma resno duševnostno motnjo in sčasoma postanejo odvisniki. 6. DRUGO V prihodnje se razmišlja tudi o postopni uveljavitvi statusa odvisnikov kot otrok oziroma mladine s posebnimi potrebami, seveda so s tem predhodno povezane tudi spremembe ustreznih predpisov in zakonodaje. Povezovanje več strok bi lahko v bodoče prineslo boljše in uspešnejše rezultate rehabilitacije in pripravo kvalitetnega in bolj določenega preventivnega programa. LAS LITIJA, e-pošta: lasklepet@email.si; telefon - informacije (občina Litija- odd.za družbene dejavnosti): 01/ 896 34 38. Vsebino prispevkov pripraviji delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES Iz županovega urada Iz dela in pomembnejših aktivnostih litijskega župan Mirka Kaplja v mesecu novembru med drugim povzemamo naslednje: - sestal se je s predstavniki Obrtne zbornice Litija glede uskladitve njihovih predlogov pogojev za nakup nepremičnin - zemljišč ob Ponoviški cesti v Litiji," namenjenih za izgradnjo poslovno obrtnih objektov; - s pristojnimi na ministrstvu za finance RS se je po uveljavitvi delitvene bilance med občinama dogovoril o realizaciji uvedbe ločenih računov občine Litija in občine Šmartno pri Litiji; - na sestanku kluba županov LDS se je udeležil predstavitve izhodišč in posveta o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja; - udeležil se je delovnega sestanka na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo glede projekta in nadaljnje izgradnje glavne ceste G2-108 (odsek Hotič- Zg.Log); - udeležil se je okrogle mize, ki jo je v Litiji organiziral DESUS in razgovora z ministrico Zdenko Kovač v zvezi z bodočo regionalizacijo RS in po vstopu v EU; - sestal se je s predstavniki Rudnika Mežica, republiškim rudarskim inšpektorjem in drugimi strokovnjaki glede zaščite in ustreznega zavarovanja litijskega rudnika Sitarjevec; - udeležil se je razgovora na Slovenskih železnicah glede ukinjanja in spreminjanja voznih redov vlakov na železniških postajah v občini Litija; - vodil je 11 .sejo občinskega sveta občine Litija; - udeležil se je prireditve ob obeležitvi 10 - letnice samostojnega delovanja OŠ Gradec; - udeležil se je srečanja krvodajalcev s podelitvijo priznanj OO RK Litija; VLAKI PA VOZIJO MIMO... Slovenske železnice po novem spreminjajo vozni red potniških vlakov v decembru. Pri pripravi pa zelo malo sodelujejo s svojimi uporabniki, tako smo izvedeli, da železnica načrtuje zmanjšanje števila postankov vlakov na postaji v Litiji pa tudi v Jevnici, Kresnicah in na Savi. Na svoj pisni protest je vodstvo litijske občine dobilo praktično negativen odgovor, zato je še enkrat protestiralo in opozorilo na možnosti državljanske nepokorščine. Vse skupaj je le toliko zaleglo, da smo prejeli vabilo vodstva SŽ na pogovor pri g.Boštjanu Korenu, direktorza potniški promet in mag.Andreju Pagonu, pomočniku generalnega direktorja SŽ. S strani občine Litija so se 2.12.2003 pogovora udeležili: Mirko Kaplja, Franci Rokavec, Zdravko Špes in Ivan Godec. Stališča občine je predstavil župan z naslednjimi utemeljitvami: - občani Litije zahtevamo boljši prevoz za 3000 potnikov dnevno, - Litija je v Sloveniji na četrtem mestu železniških postaj po številu prepeljanih potnikov, - postaja Litija je bila obnovljena tudi za potrebe lokalnega potniškega prometa, ki pa se ne uresničuje, z ukinitvami vlakov in zmanjševanju postankov pa celo poslabšuje, - cestna povezava med Litijo in Ljubljano sicer napreduje, a je za sedaj, kakor bo tudi še nekaj prihodnjih let neustrezna, tako da se število uporabnikov železnice ne bo zmanjšalo, - prevoz s potniškimi vlaki premajhnih kapacitet je zlasti v prometnih konicah povsem nekulturen in včasih tudi onemogočen. Oba predstavnika SŽ sta načelno soglašala z našimi argumenti, v konkretnem pa le s podatkom o litijski postaji kot četrtem mestu vstopov in izstopov potnikov. Razložila sta probleme o izgubah železnice, problemih, ki jih imajo drugod po Sloveniji, pomanjkanju novih vlakov, prevelikem številu delavcev na železnici, upoštevanje novih evropskih zahtev in še mnogih drugih. Kakorkoli že, obe strani nista spremenili svojih stališč in nista bistveno popustili pri svojih zahtevah oziroma izhodiščih, tako ostajata obe strani pri dveh različnih mnenjih: 1. zahteva predstavnikov Občine Litija, da je potrebno povečati število postankov vlakov na našem območju in na drugi strani: 2. posplošena ekonomska logika obeh predstavnikov SŽ po racionalizaciji stroškov na račun ukinitve neprofitnih vlakov in zmanjševanja obsega vlakovnih kompozicij. Za občane Litije je nesprejemljivo, da velikokrat prazni mednarodni in medkrajevni vlaki ne ustavljajo tudi v Litiji. Izgovarjanje na evropske predpise se nam zdi neresno, ker Litija nima urejenega lokalnega železniškega prometa. Predstavniki občine Litija so enotnega mnenja, da bo potrebno zaradi nesprejemljivih stališč SŽ, naslednje leto pričeti pogovore in pogajanja o voznih redih z železnico še prej in dovolj zgodaj. Kakšen je novi vozni red železnic in v kolikšni meri so bila upoštevana stališča občine Litija, pa lahko vozači ob prebiranju teh vrstic že sami ocenijo! DAN DATUM URA PRIREDITEV KRAJ ' četrtek 25.12. 19.00 Božični koncert MePZ Sv. Nikolaj Litija Župnijska cerkev Litija sobota 27.12 19.00 Božično-novolelni koncert KD Pihalni orkester Litija Gimnazija Litija nedelja 28.12. 15.00 Ustvarjalne delavnice Valvasorjev trg nedelja 28.12. 15.30 Lutkovna predstava Valvasorjev trg nedelja 28.12. 16.30 Sprevod dedka Mraza: skozi mesto s prihodom na Valvasorjev trg torek 6.1. 17.00 Pravljice v naročju dedka in babice z Darinko Kobal Knjižnica Litija četrtek 8.1. 19.30 Gledališki abonma Teater 55: Čas za spremembe Kulturni center petek 9.1. (9.1. do 19.1. ) 18.00 Razstava fotografij - Jože Kos: Les na hiši in v vrtu nekoč in danes avla Občine sobota 10.1. 10.00 Otroška matineja Kulturni center torek 20.1. 17,00 Ura pravljic s pravljičarko Aleksandro Knjižnica Litija torek 20.1. 19.00 Potopisno predavanje Miran Juvančič: Z motorjem do Bajkala, s transsibirsko domov Knjižnica Litija petek 23.1. (19.1. do 4.2.) 18.00 Otvoritev razstave likovnih del Maje Berčon avla Občine sobota 24.1. 10.00 Otroška matineja Kulturni center sobota 31.1. 19.00 Kulturna prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Jevnica Kulturni dom Jevnica VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: gsm - 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije SVGT ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! 8_____Občina Šmartno - o delu občinskega sveta in občinske uprave //Kovice-December 2003 Poročilo z 8. seje Občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji n.12.2003) Na predlog župana, sta se na dnevni red uvrstili dve dodatni točki in sicer »Predlog za prodajo stvarnega premoženja Občine Šmartno pri Litiji; prodaja stanovanj in poslovnih prostorov na območju Občine Litija«, ki naj se obravnava kot prva točka in »Povišanje cen programov vrtca in informacija o primanjkljaju VVZ Litija pri izvajanju programov predšolske vzgoje v občini Šmartno pri Litiji«, ki se obravnava kot deveta točka dnevnega reda. 1. Predlog za prodajo stvarnega premoženja Občine Šmartno pri Litiji; prodaja stanovanj in poslovnih prostorov na območju Občine Litija. Svetniki so sprejeli naslednje sklepe v paketu z 11 glasovi »za« in 1 glasom »proti« (prisotnih 13 svetnikov). SKLEP 1: Občina Šmartno pri Litiji proda stanovanjske enote in poslovne prostore po spisku kot priloga 1 na območju Občine Litija. Pri prodaji stanovanjskih enot, bo Občina Šmartno pri Litiji upoštevala: • določila Stanovanjskega zakona v zvezi s predkupno pravico najemnika -prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, • določila sklenjenih najemnih pogodb za poslovne prostore za primer predkupne pravice, • določila Uredbe o pridobivanju , razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin SKLEP 2: S cenitvijo ugotovljena vrednost stanovanjske enote in poslovnega prostora predstavlja. ajprodajno ceno za stanovanjsko enoto ali poslovni prostor v primeru predkupne pravice, b) izhodiščno ceno pri nadaljnji izvedbi izbrane metode prodaje. SKLEP 3: Občina Šmartno pri Litiji bo prodala stanovanjske enote in poslovne prostore, za katere ne bo izkazana predkupna pravica, po naslednjih metodah oziroma postopkih določenih z uredbo: AD 4). Obravnava Odloka o ustanovitvi in pristojnosti odborov krajevnih skupnosti na območju občine Šmartno pri Litiji - prvo branje Svetniki niso sprejeli sklepa s 6 glasovi »za« in 6 glasovi »proti« (ob glasovanju je bilo prisotnih 13 svetnikov). SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejme predlog Odloka o ustanovitvi in pristojnostih odborov krajevnih skupnosti na območju Občine Šmartno pri Litiji v prvem branju kot primerno podlago za pripravo predloga odloka za drugo branje. AD 5). Obravnava Odloka o ustanovitvi javnega zavoda splošne knjižnice Knjižnica Litija - predlog za prvo branje. Svetniki so sklenili, da Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejme Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda splošna knjižnica Knjižnica Litija v predloženem branju s predlaganimi dopolnitvami, kot primerno podlago za pripravo odloka za drugo branje. AD 6). Svetniki so bili pri kadrovskih zadevah soglasni, da: SKLEP 1: Občinski svet občine Šmartno pri Litiji imenuje za predstavnika soustanovitelja v svet zavoda ZD Litija Darjo Marijo Dušak Meserko. SKLEP 2: Občinski svet občine Šmartno pri Litiji imenuje za predstavnika soustanovitelja v svet zavoda ZIK Repič Mirana. SKLEP 3: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji imenuje za predstavnika občine v programskem odboru in člana koordinacije predstavnikov RRA LUR Gradišek Tomaža. AD 7). Obravnava Sklepa o imenovanju podžupana občine Šmartno pri Litiji. Svetniki so sprejeli sklep s 13 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« (ob glasovanju je bilo prisotnih 13 svetnikov). SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji za podžupana imenuje Gradišek Tomaža. a) z javnim zbiranjem ponudb (46. in 47. člena uredba) pri čemer se upošteva sledeče: • objava v Uradnem listu RS in na oglasni deski Občine Šmartno pri Litiji, • ponudba mora vsebovati višino ponujene cene, ki ne sme biti nižja od izhodiščne cene, • rok in način plačila kupnine, ki ne sme biti daljši kot 8 dni od sklenitve pogodbe • pri izboru najugodnejšega ponudnika bodo upoštevana določena merila: e pogodba mora biti sklenjena v 30 dneh po izboru najugodnejšega ponudnika, • za resnost ponudbe morajo ponudniki položiti varščino v višini 5% izhodiščne cene, • stroške pravnega posla (davčne dajatve, notarske stroške, taksne dajatve, stroške cenitve) v celoti nosi kupec. b) z neposredno pogodbo v primeru: • če bo posamezna ocenjena vrednost stanovanjske enote nižja od 2.000.000,00 sit (6. točka 52. člena uredbe) • če v roku treh mesecev od dneva, ko se je izkazalo, da je bilo javno zbiranje ponudb neuspešno in komisija soglaša s prodajo stanovanjske enote ali poslovnega prostora na podlagi neposredne pogodbe, pri čemer je lahko cena v neposredni pogodbi nižja največ za 25% od objavljene izklicne cene stanovanjske enote ali poslovnega prostora ( 4. točka 52. člena uredbe) pri čemer se upošteva sledeče: • ponudba mora vsebovati višino ponujene cene, ki ne sme biti nižja od izhodiščne cene, e rok in način plačila kupnine, ki ne sme biti daljši kot 8 dni od sklenitve pogodbe, • pogodba mora biti sklenjena v 30 dneh po prejemu obvestila o določitvi prodaje, • za resnost ponudbe morajo ponudniki položiti varščino v višini 5% izhodiščne cene, e stroške pravnega posla (davčne dajatve, notarske stroške, taksne dajatve) v celoti nosi kupec. SKLEP 4: Za izvedbo postopka prodaje stanovanjskih enot in poslovnih prostorov župan Občine Šmartno pri Litiji imenuje komisijo za vodenje in nadzor postopka prodaje (IB.člen uredbe). Komisija opravlja naloge in pristojnosti ki so določene v 17. členu do 22. člena uredbe. Župan Občine Šmartno pri Litiji imenuje tajnika, ki za komisijo opravlja strokovna in administrativna opravila. SKLEP 5: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji pooblašča Javno podjetje komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o., da za Občino Šmartno pri Litiji opravi vse posle, ki so potrebni za izvedbo prodaje stanovanjskih enot in poslovnih prostorov v skladu z zakoni, uredbo in sklepi občinskega sveta Občine Šmartno pri Litiji. SKLEP 6: Kupnina od prodaje stanovanj in poslovnih prostorov se nameni za plan porabe proračunskih sredstev in bo vključena v proračun Občine Šmartno pri Litiji za leto 2004. 2. Obravnava Odloka o načinu in pogojih vračanj vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja na območju občine Šmartno pri Litiji - drugo branje. Svetniki so sprejeli sklep z 9 glasovi »za« in 1 glasom »proti« (ob glasovanju je bilo prisotnih 13 svetnikov). SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema predlagano besedilo odloka o načinu in pogojih vračanj deležev v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja na območju Občine Šmartno pri Litiji. 3. Obravnava Odloka o izvrševanju proračuna Občine Šmartno pri Litiji za leto 2004 - predlog za prvo branje. Svetniki niso potrdili odloka (z 0 glasovi »za« in 12 glasovi »proti«), SKLEP: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejme predlog Odloka o izvrševanju proračuna občine Šmartno pri Litiji za leto 2004. * m V Kaj pa nadzorni odbor kot A*T\V naj višji organ nadzora javne porabe v občini Šmartno pri Litiji V 11. številki Litijskega Občana je pisec lista 2003 želel bralce opozoriti na nedelo nadzornega odbora. Dovolite mi, da v nekaj stavkih predstavim dosedanje delo: Po konstituiranju nadzornega odbora (v nadaljevanju: odbor) je odbor obravnaval zaključni račun za leto 2002 - prvo branje. Odbor je na prvo branje podal pozitivno mnenje z določenimi zadržki. Občinski svet je zaključni račun za leto 2002 sprejel brez upoštevanja zadržkov odbora. Na drugi seji je odbor podal negativno mnenje k predlogu Odloka o proračunu občine Šmartno 2003 - prvo branje. Občinski svet je odtok o proračunu občine Šmartno za leto 2003 sprejel. Na tretji seji odbora smo sprejeli Poslovnik nadzornega odbora, ki je skladen s Statutom občine Šmartno pri Litiji. Sprejeli smo program dela za leto 2004 in sklepe o izvedbi nadzora za investiciji »občinska stavba Šmartno, Tomazinova 2« in »Gabrov most« ter upoštevanje dotoči 1 sporazuma razdelitve premoženja med občino Litija in občino Šmartno pri Litiji. Do 11.12.2003 bomo člani odbora izdelali poročila s priporočili in predlogi ter jih posredovali v obravnavo Občinskemu svetu. Delo odbora je javno. Javnost dela pa je omejena z načeli spoštovanja pravic drugih. Pri svojem delu je odbor dolžan varovati osebne podatke, državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so opredeljene z zakonom, akti občinskegasveta teruporabnikov proračunskih sredstev. Spoštovati mora dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Predsednik nadzornega sveta: Franc JAKLIČ AD 8). Obravnava sklepa o višini grobarin na pokopališčih, v občini Šmartno pri Liliji, ki niso v upravljanju JP KSP Litija d.o.o. Svetniki so sprejeli sklep z 9 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« (ob glasovanju je bilo prisotnih 12 svetnikov) SKLEP 1: Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji sprejema sklep o višini grobrin za leto 2003 in 2004 za grobove na pokopališčih v občini Šmartno pri Litiji, ki niso v upravljanju JP KSP v višini: - enojni grob 2.500,00 sit -dvojni grob 3.500,00 sit. Svetniki so sprejeli sklep z 10 glasovi »za« in 1 glasom »proti« (ob glasovanju je bilo prisotnih 12 svetnikov). SKLEP 2: Z lastniki pokopališč (Rimsko katoliško župnijstvo Štanga, Župnijski urad Šmartno, Rimsko katoliško župnišče Primskovo in Rimsko katoliško župnišče Javorje), se podpiše pogodba o upravljanju pokopališč. V pogodbi se natančneje opredelijo obveznosti, pogodbenih strank. AD 9). Povišanje cen programov vrtca in informacija o primanjkljaju VVZ Litija pri izvajanju programov predšolske vzgoje v občini Šmartno pri Litiji. Svetniki so sprejeli sklep z 10 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« (ob glasovanju je bilo prisotnih 12 svetnikov) SKLEP: Cene programov predšolske vzgoje, ki jih izvaja VVZ Litija, se v občini Šmartno pri Litiji povišajo tako, da od 1.1.2004 dalje za posamezne programe znašajo: • I. starostna skupina (jasli oz. otroci stari od 1-3 let) 79.215,00 sit • II. starostna skupina (otroci stari od 3-6 let) 69.036,00 sit • III. skrajšani programi dnevnega varstva otrok starih od 2-6 let: - ki vključuje prehrano 53.622,50 sit - ki vključuje samo zajtrk 46.310,50 sit • razvojni oddelek 249.723,00 sit • dnevni znesek prehrane 557,50 sit. Na predlog svetnika Meserko Rajkota so svetniki sprejeli sklep z 12 glasovi »za« in 0 glasovi »proti« (ob glasovanju je bilo prisotnih 12 svetnikov) SKLEP: Občinska uprava Občine Šmartno pri Litiji v sodelovanju z javnim zavodom VVZ v roku treh mesecev pripravi predlog delovanja predšolske vzgoje na območju Občine Šmartno pri Litiji. Prvo leto delovanja naše občine bo kmalu naokrog Kmalu bo mimo prvo leto delovanja naše nove šmarske občine. To je trenutek, ko se orač ozre nazaj in lahko reče: »Zaoral sem prvo brazdo.« Predvsem pa v naši občini upiramo svoj pogled naprej. Občina je v tem letu začela s svojim delovanjem. Prav v zadnjem času postavljamo na noge občinsko upravo, ki naj bo servis občanov. Oblikovali jo bomo tako, da bo učinkovita. Posebno pozornost nameravamo posvetiti področju prostora, pa seveda gospodarskim javnim službam in družbenim dejavnostim. V letu 2004 bo občinska uprava začela delovati samostojno, le nekaj nalog bomo opravljali skupaj z občinsko upravo naše dosedanje skupne občine Litija. Uredili smo poslovne prostore za delo občinske uprave. Da ne bo ugibanj in dezinformacij: ta je stala občino 24 milijonov SIT, oprema pa okrog 10 milijonov SIT. Želimo, da bi novi prostori služili za delo občinske uprave, ki naj bo servis za naše občane, saj lahko v njih z veseljem sprejmemo vsakogar. Sprejeli smo osnovne akte občine kot sta statut Občine Šmartno pri Litiji in poslovnik občinskega sveta in še nekaj predpisov. Glavno delo nas še čaka, saj moramo sprejeti svoje predpise na številnih področjih, predvsem je pomembno področje gospodarskih javnih služb. V skoraj minulem letu je bila glavna investicija v občini prizidek k Osnovni šoli Šmartno, ki je dosegla višino preko 450 milijonov SIT. Finančna obveznost občine je velika in smo bili prisiljeni del obveznosti prenesti v prihodnje leto. Prizidek šole smo slovesno predali svojemu namenu in tako je tudi na šmarski šoli omogočen enoizmenski pouk. Investicija je tako prinesla olajšanje in skrb hkrati. Z dosedanjo skupno občino Litija smo se dogovorili in kot se spodobi razdelili premoženje. Kot pri vsaki ločitvi tudi tu ni zmagovalcev. Zadovoljni bomo, če nam uspe prodati pridobljena stanovanja in poslovne prostore in tako napolniti proračunsko luknjo.. Na Primskovem smo po pridobljenem pozitivnem izvidu pristojnega zavoda izvedli vrtino in spremljamo stanje na vrtini. Stanje na vrtini žal ne ustreza normativom, zato nadaljnje delo stoji. Poškodba Gabrovega mostu v Šmartnem je terjala takojšnjo ureditev. Po izvedenem postopku smo dobili nov, urejen in lep most. Na področju komunalnega urejanja je tik pred izvedbo ureditev kanalizacije v Šmartnem na območju Miška. Z izgradnjo mežnarije pridobiva ureditev občinskega središča in zunanji izgled kraja, česar se veselimo. Zal občina zaradi znane finančne situacije ne more pri tem pomagati. Tudi izgradnja obvoznice Šmartno, za katero smo se odločili in se dogovarjamo z Ministrstvom za promet in zveze, bo razbremenila občinsko središče in mu omogočila razvoj. Posebno skrb bomo namenili območju bodoče obvoznice in ga ustrezno obdelali v prostorskih aktih. Zaradi neurij je bilo v tem letu kar nekaj dela z urejanjem krajevnih in lokalnih cest. V letu, ki je skoraj za nami, smo zaradi posledic prejšnje zime na vzdrževanju cest imeli manj sredstev, kot bi jih potrebovali. Za naslednje leto bomo zato več pozornosti posvetili vzdrževanju občinskih cest. Intenzivno delamo na zaključku izdelave prostorskih aktov. Žal zaradi različnih interesov UN Zavrstnik še ni zaključen. Ločeno zbiranje odpadkov bomo z uvedbo ekoloških otokov v občini in ureditvijo zbiralnice odpadkov ustrezno rešili. V letošnjem letu smo pomagali Župniji Primskovo pri kandidiranju na razpis Ministrstva za kulturo za restavratorska dela na znamenitih orglah v cerkvi sv.Lucije v Mišjem Dolu. Zahvaljujem se vsem, ki ste strpno spremljali prve korake naše mlade občine. Občankam in občanom naše občine voščim vesel Božič, lepo doživete praznike in zdravo in uspešno novo leto 2004. ,, .. ,... Vaš župan Milan IZLAKAR Voščimo vam doživete božične praznike in zdravo ter uspešno leto 2004. Čestitamo vam tudi ob skupnem prazniku naše Slovenije - Dnevu samostojnosti. Župan in občinska uprava Občine Šmartno pri Litiji Namesto individualnih voščil in voščil poslovnim partnerjem bomo denar namenili humanitarnim organizacijam. | nadaljevanje s 1. strani | ALI JE TO PRAVI OBRAZ OBČINE ŠMARTNO? Na naša vprašanja nam prisotni predstavniki predlagatelja niso dali nikakršnih zadovoljivih odgovorov, temveč so se izmotavali in se delali nevedne, kot da imajo opravka z ljudmi, ki so neuki. Prisotni smo se zavedali, da bi vzpostavitev deponije in reciklaže gradbenih odpadkov ter zbiralnice in sortirnice komunalnih odpadkov pomenila veliko okoljsko obremenitev, poleg tega tudi obremenitev cest in še zlasti zavarovanje virov pitne vode, ki postaja čedalje bolj strateška dobrina. Ker odgovorni na bistvena vprašanja niso znali posredovati odgovorov zahtevamo, da seznanijo krajane v celotni Jablaniški dolini, zakaj so si izbrali prav to lokacijo in s tem odpirajo še eno žarišče oz. z ekološkega stališča nesprejemljivo lokacijo, ko že imamo na območju občine Šmartno lokacijo v Rakovniku, ali lokacijo na dvorišču propadle Usnjarne. Prav tako nas zanima kolikšen bo še obseg izkoriščanja kamenih agregatov, saj že dosedanji poseg v naravo kaže na grobo degradacijo tega dela Jablaniške doline, ki ima razvojno gledano, povsem druge cilje. Načrtovanje razvoja take ekološke bombe pomeni za večino krajanov nesprejemljivo dejanje vodstva šmarske občine, posebej še zaradi neustrezne cestne infrastrukture, ki je bila pred leti modernizirana tudi s samoprispevki krajanov. Povsem nepredvidljivo je, kako se bo projekt razvijal naprej, saj ni nobenih zagotovil, da ne bo kvarnih posledic za celotno dolino. Snovalci projekta so očitno povsem prezrli Zakon o varovanju okolja, sicer ne bi predvideli tovrstne lokacije in s tem zavirali razvoja podeželja. Zato krajani Jablaniške doline najodločneje zavračamo zgraditev deponije na lokaciji Kmetov pruh, obenem pa se sprašujemo o ekonomski upravičenosti takega početja. Ali so se snovalci tega projekta vprašali, kakšni bodo stroški vzdrževanja ceste, ki je v nekaterih predelih že sedaj uničena. Kje so v naseljih pločniki za pešce, kako bodo take obremenitve ceste s težkimi tovornjaki vplivale na hiše ob cestah. P. N. PRVO SREČANJE MLADIH GASILCEV Gasilske zveze Šmartno - Javorje 2003 Po začetnih težavah glede termina (enkrat nam je celo zagodel dež), se je mladinska komisija Gasilske zveze Šmartno pri Litiji odločila, da bo srečanje mladih gasilcev na Javorju, v nedeljo 19.10.2003. Po zboru, raportu in pozdravnem govoru predsednika mladinjske komisije, smo pričeli s " samim srečanjem. Trojke mlajših v starosti od 7-10 let so v spremstvu mentorjev odšle na pohod po panoramski poti, kjer so reševale naloge kot so spoznavanje orodja, dreves, gašenje požarov, medtem, ko so starejše trojke v okolici gasilskega doma najprej opravile s prenosom vode s plastičnimi lončki in zbijanju tarče. Ob zamenjavi vlog, so starejše ekipe kasneje na poti poleg nalog, ki so jih imeli mlajši, morali vezati tudi vozle. Po končanem prvem delu srečanja in po prejeti malici, so se otroci poigrali v prijetni igrici. Ob zaključku so bili razglašeni rezultati, vsa PGD so prejela zahvale za udeležbo, zmagovalnima ekipama je bil podeljen Mentor pri MK: Jožef Verbajs - čigumi prehodni pokal, kateri preide v trajno last po treh zmagah, poleg tega so ekipe prejele tudi čokolado. Vseh sodelujočih ekip je bilo 21, od tega 13 mlajših in 8 starejših iz vseh 8 PGD. Ob koncu se zahvaljujemo javorskim gasilcem za lepo organizacijo srečanja. Ob koncu je posijalo še sonce, tako da so se otroci vrnili domov polni vtisov. LEP USPEH MLADIH KOSTREVNIŠKIH GASILCEV Ena izmed mnogih dejavnosti, v katerih delujejo mladi gasilci, so tudi gasilski kvizi. Ti obravnavajo predvsem gasilsko tematiko, mladi pa morajo pokazati tudi veliko spretnosti in splošnega znanja. Letos je bil prvi takšen kviz organiziran tudi v novi gasilski zvezi Šmartno. Zmagovalci, ekipa mladih iz Kostrevnice si je s tem pridobila pravico nastopa na regijskem tekmovanju v Dobu pri Domžalah. Z zmago so si zagotovili nastop na državnem prvenstvu v Domžalah, kjer so v svoji kategoriji med 18 ekipami zasedli drugo mesto, z zaostankom samo 0,6 točke za zmagovalci iz Vranskega. PGD Kostrevnica NOVO PODOBO Kovina Šmartno gradi nove proizvodne prostore, katerih izvajalec je Trgograd d.o.o.. To je na tem območju ena večjih investicij, ne samo v Šmartnem in Litiji, kjer se bo ustvarjala nova vrednost, kar je pri nas v zadnjem času redkost. Tudi občani Litije se lahko sprašujemo, kdaj bo naše občinsko vodstvo privabilo kakšnega investitorja v Litijo, da bo zgradil prepotreben proizvodni obrat, ustvarjal novo vrednost in zaposlil novo delovno silo. Ali ga bomo privabili z dragimi gradbenimi parcelami? To je razmišljanje za vse, ki krojijo gospodarsko (ne) politiko v občini Litija. Ciril GOLOUH 1. Mentorijada Gasilske zveze Šmartno pri Litiji Ob lepem in hladnem sončnem vremenu in prekrasni zimski idili, saj je prejšnji dan zapadel sneg, in so se drevesa šibila od zlato obarvanega snega, smo se 25.10 2003 ob 9.00 mentorji iz šmarske gasilske zveze zbrali pred gasilskim domom Liber-ga. Prisotna so bila prostovoljna gasilska društva iz Liberge, Kostrevnice, Šmartnega, Zavrstnika in Vintarjevca. Odšli smo na pohod. Najprej smo se spustili z Liberge čez gozd v Kostrevniško dolino in preko Lupinice zopet zagrizli v hrib Jagodnika, nato na vrhu desno čez Višnji grm, prečkali glavno cesto in nadaljevali čez Razbore do dežnega vrha, kjer smo se ustavili na domačiji Vinka Zadražnika. Po mokrem okrepčilu smo se podali naprej mimo cerkvice po cesti pod Grmado in se spustili po vinski cesti Preske spet nazaj do gasilskega doma Liberga, kjer nas je čakala topla hrana domačega kuharskega mojstra. Pot smo prehodili v treh urah s polurnim počitkom in si jo bomo gotovo zapomnili, saj smo ponekod gazili 10 cm globok snegu. Gasilska slika bo spominjala na prijeten dogodek, ki smo ga kronali še s kepanjem. Mentor pri MK: Jožef Verbajs-Čigumi JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/898-74-72, fax: 01/898-71-81 ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1 800 OD 700 DO 1 200 Trgovina z gradbenim materialom toplovodno, vodovodno in elektroizolacijo z barvami in železnino /zove- Če&ŽOO/faz* -X-teče ut. pizz eri a fronto Miklavž v Šmartnem Tako, kot že dobro desetletje doslej, je tudi letos, v petek 5.12.2003 Miklavž obiskal, obdaril in s kulturnim programom razveselil otroke In njihove starše v šmarskem kulturnem domu. Za razliko od prejšnjih let, letos ni bilo sprevoda skozi Šmartno, saj je zaradi slabih prometnih pogojev to praktično skorajda nemogoče. TEL:01/899 5000 GOSTILNA SPENVE JASMINA ŠPENDE S.P. VALVAZORJEV TRG 16, 1270 LITIJA DELOVNI CAS: PON.-SOB.: 8.00-22.00 NEDELJE, PRAZNINI: 16.00 - 22.00 [Da nazdravimo prihodnjemu v trdnem upanju srečnejšega, da nazdravimo Vam za pot v leto 2004 V kulturnem programu je tako kot vedno doslej sodeloval številni otroški zbor ŽVRGOLEVČKI, ki je z odlomki iz Gržinčičeve operete »Miklavž prihaja« ustvaril primerno vzdušje za prihod sv. Miklavža. Ta je pohvalil otroke za vse, kar so dobrega storili in jih tudi spodbujal naj se ogibajo dejanj, ki ne vplivajo dobro na njihov razvoj. S pomočjo angelčkov je razdelil darila vsem predšolskim in otrokom nižje stopnje osnovne šole. Lansko leto smo organizatorji miklavževanja prvič pridobili nekaj namenskih sredstev tudi iz proračuna občine Litija, letos, ko smo že v okrilju nove občine Šmartno, je bil prispevek občine žal prepolovljen. K sreči so tako, kot že večkrat doslej, pomagali Miklavžu darežljivi šmarski farani oz. šmarska župnija. Tako smo s pomočjo dobrih sodelavk in sodelavcev te akcije pripravili in razdelili mlajšim otrokom in sodelujočim 400 daril. Prosvetno društvo Šmartno, ki je organizator miklavževanja, se najlepše zahvaljuje vsem posameznikom, ki so sodelovali pri izvedbi kulturnega programa, nabavi in razdelitvi daril ter vsem posameznikom, župniji Šmartno in občini Šmartno, ki so s prispevki pomagali Miklavžu. V soboto, 6.12.2003 je Miklavž v spremstvu angelčkov in parkljev iz zbora ŽVRGOLEVČKI obiskal in s pomočjo KARITAS obdaroval tudi člane domske skupnosti Tišje. Nazadnje pa je Miklavž s spremstvom razveselil tudi otroke zaposlenih v tej ustanovi. „ Rudi VIDIC Obiskovanje sv. Miklavža otrok vJablaniški dolini, na Miklavžev večer ima globoke korenine. MIKLAVŽ V JABLANIŠKI DOLINI Spomini ga. Marije Hauptman, rojene 1920 I: Kot majhna, zares čisto majhna deklica se spominjam, kako smo preživljali dolge jesenske večere. V kmečki izbi-hiši na topli kmečki peči smo se greli z bratci in sestricami. Na enem koncu peči-zidku je sedel oče na drugem pa mama. Skupaj smo molili k svetemu Miklavžu. Verjetno je bil namen, da smo se ob tej priliki otroci tudi naučili moliti. Ko je prišel Miklavžev večer, smo se otroci prav tako zbrali na peči. Veselili smo se Miklavža in hkrati bali parkljev. Z Miklavžem sta prišla tudi dva duhovnika. Prvi je seboj nosil knjigo, v katero je zapisoval otroška dobra dela, pa tudi slaba. Drugi pa je imel v roki kadilo. Z njim sta bila tudi angela varuha, katera sta nosila košare s suhim sadjem (hruške, češplje) in delila pridnim otrokom. Spomnim se, kako me je Miklavž ogovoril: Ti si bila pa pridna, čedna, včasih pa tudi malo poredna! In takrat so grde živalce zarožljale in zahrumele. Miklavž, pa jih je takole posvaril: Živalce pomirite se! Pomiril pa jih je tudi vodja parkljev . Ponavadi je bil ta parkelj največji in najmočnejši z vilami v rokah. Ves čas smo molili in trepetali v objemu staršev. Ko je Miklavž s svojim spremstvom odšel, smo otroci nastavili vsak svoj pehar na izbino mizo, ker se je dobri mož ponoči čisto potiho vrnil in nam natrosil še nekaj skromnih dobrot (jabolka,parkelj iz testa,rožiče,orehe) v pripravljene posode. Ta običaj se je ohranil v Jablaniški dolini neprekinjeno do današnjih dni. Tudi letos Miklavž ni pozabil na pridne otroke. Razlika je le, da darila prinese Miklavž kar s seboj, saj so mnogo večja in bi se svetnik zelo utrudil, če bi se moral ponoči vračati. , ■ , Zapisala: M.H ROBERT VOJEs.p. Loška 3,1270 LITIJA GSM: 041 893 724 E-mail: cartech@siol.net Tech CaiTech ■AVTOAKUSTIKA ALARMI ■ CENTRALNO ZAKLEPANJE ■ ELEKTRIČNI POMIK STEKEL Zastopstvo in prodaja akumulatorjev FULMEN za osebna in tovorna vozila, traktorje ter moto program. ^-Voščimo (~\^arn rn.iT.en in prijeten božič, novo leto 2004 pa naj bo do vas prijazno, polno zdravja, osebne sleče in poslovnih uspehov. 5 mesecev brezplačnih pogovorov OBTO RAKET brez MESEČNE NAROČNINE Nokia 351 Oi 4.900 SIT • barvni zaslon • polifonična zvonjenja • 500 vnosov v imenik • modem zaloge so omejene Nokia 3100 14.900 SIT Samsung SGH-C100 3.900 SIT um Siemens C60 'O/ 3.900 SIT mrm 1 deluje na 5 kontinentih 1 barvni zaslon 1 polifonična zvonjenja 1 svetleče ohišje • infrardeči vmesnik • elegantna vitka oblika • polifonična zvonjenja • kalkulator • koledar • svetovni čas Ekskluzivno! Siemens M55 9.900 SIT JAVA™ I GPRS WAP 1 polifonična zvonjenja ■ barvni zaslon 1 deluje na 5 kontinentih • deluje na 5 kontinentih • barvni zaslon • polifonična zvonjenja • e-poštni odjemalec • deluje na 5 kontinentih • vgrajena digitalna kamera • polifonična zvonjenja • vgrajen FM radio • infrardeči vmesnik • možnost oblikovanja pokrovčka na voljo konec novembra Vključeni so vsi pogovori v Sloveniji, mednarodni pogovori v tujini in minimalna mesečna poraba. Več govorite, več dobite: kar petkrat bomo povprečje vaših mesečnih pogovorov obračunali kot brazplačno! Pridružite se zdaj - ponudba je časovno omejena. Nokia 3200 29.900 SIT i DOLSEK & DOLSEK d n o. Šmartno pri Litiji, Usnjarska 7 (gostilna Maček tHS’), tel.: 01/8987-640 Del. čas: 9.00 - 12.00 in od 15.00 - 19.00 ure; SOBOTA od 9.00 -12.00 Ujemi svet Siemens M50 1.900 SIT JAVA™ GPRS • "magic" tipka za hiter dostop do igric • kontrastno osvetljen zaslon • ohranjevalnik zaslona • pošiljanje SMS-ov na več naslovov hkrati zaloge so omejene SonvEricsson T610 39.900 SIT JAVA™ I GPRS WAP • vgrajen digitalni fotoaparat • Bluetooth • deluje na 5 kontinentih • polifonična zvonjenja • e-poštni odjemalec • sinhronizacija imenika, koledarja in opravil na telefonu in PC-ju Q vodafone OS GRADEC Šota stoji na levem bregu reke Save, nekoliko odmaknjena od centra mesta. Je montažna zgradba, z veliko zelenih površin, ki je bila dograjena v leta 1977 iz krajevnega samoprispevka. Vsi takrat zaposleni so se je izredno razveselili, saj je pomenila v tedanji skupni osnovni šoli Dušan Kveder Tomaž Litija veliko posodobitev in predvsem reševanje prostorskih težav. OŠ LITIJA - Podružnica s prilagojenim programom || OŠ ŠMARTNO Uživali smo, spoznavali nov način življenja, zato se bomo še vračali k takim oblikam preživljanja in izobraževanja. Samostojna osnovna šola je postala 1. januarja 1993 in takrat dobila tudi svoje novo ime OSNOVNA ŠOLA GRADEC. V desetih letih je šola doživela velike spremembe, tako pri samem izgledu, kot v vsebini. Že leta 1997 smo dobili prizidek, kjer je 4 leta domovala Gimnazija Litija, uredili smo okolico šole, tako asfaltne površine kot zelenice, kjer je v zadnjih letih nastala učilnica na prostem, pridobili manjše igrišče z igrali za najmlajše devetletkarje in čitalnico, posodobili učilnice ter obnovili veliko telovadnico. Pomembnejša kot prostori pa je vsebina programov, ki jih šola izvaja. V letu 19999/2000 smo med prvimi pristopili k postopnemu uvajanju devetletke v 3. triadi in leto kasneje še v 1. triadi. Devetletka je takrat precej razburila slovensko javnost, veliko stvari je bilo nedorečenih, tako da smo prvo leto resnično orali ledino, za kar pa nam danes, ko so v devetletki vse osnovne šole na Slovenskem, ni žal, celo ponosni smo na to. Spremenjeni učni načrti, novi pristopi, nove metode in oblike dela zahtevajo od učiteljev veliko izobraževanja, lastnih pobud, učencem pa ponujajo širšo možnost izbire, ne samo pri izbirnih predmetih, ki jih učenci izbirajo sami in so sestavni del pouka, temveč tudi pri nivojskem pouku in sodelovanju v projektih. Ker je šola tudi prostor druženja, nam vsem, ki se v šoli vsakodnevno srečujemo, veliko pomenijo medčloveški odnosi. Prijateljevanje, spoštljiv odnos do sošolcev in učiteljev ter konstruktivno sodelovanje s starši so vrednote, ki niso dane in celo izgubljajo svojo ceno v današnjem izrazito potrošniškem svetu, vendar so v šoli zelo pomembne in se zanje trudimo. Prirejamo številne prireditve, kjer učenci in učitelji pogosto zapojejo skupaj. Zelo smo ponosni na svojo zastavo in šolsko himno, ki je tudi na sami prireditvi slovesno zazvenela iz stotih grl. Veseli smo množičnega sodelovanja s starši, tako na rednih mesečnih srečanjih kot na delovnih akcijah, ustvarjalnih delavnicah in predavanjih. Pri tem nam pogosto priskočijo na pomoč člani Sveta staršev, ki so v zadnjih letih pod novim vodstvom postali aktivnejši. Prepričana sem, da za učence naše šole velja, da lahko vsakdo dobi toliko kot želi in zmore. Zaradi vsega napisanega se nam je zdelo prav, da sicer po letih skromen jubilej proslavimo. Ob tej priložnosti smo izdali brošuro, kjer bodo naša dela ostala zapisana za vedno. Pripravili smo slikovno kronologijo desetih let, razstave po posameznih razredih in krajšo slovesnost, kamor smo povabili naše bivše sodelavce, učence in goste. Bilo je lepo in želja vseh nas zaposlenih je, da bi tako tudi ostalo. Iva SLABE, ravnateljica PROJEKT PROSTOVOLJNO DELO na OS GRADEC V letošnjem šolskem letu poteka na naši šoli na predmetni stopnji projekt Prostovoljno delo. Cilj projekta je večanje zavesti o potrebnosti prostovoljnega dela oz. zavesti o potrebni pomoči drugim brez pričakovanega plačila. Dejavnosti, ki se izvajajo, obsegajo medsebojno učno pomoč; akcijo zbiranja starega papirja; sodelovanje učencev 9-ega razreda v oddelku PB; obogatitev kulturnega življenja varovancev v Domu Tišje, in sicer z namenom medgeneracijskega povezovanja; pripravo izdelkov za novoletni sejem v okviru kulturnega dne - izkupiček od prodaje se nameni za šolski sklad; v okviru skupine Mozaik skrbimo za urejenost jedilnice, hodnikov, avle in okolice šole. Udeležba učencev pri prostovoljnem delu je zanje zelo pomembna, ker pri tem razvijajo občutek sočutja (empatija), dobijo občutek, da jih drugi potrebujejo, čutijo, da opravljajo koristno delo, pridobivajo nova znanja, preizkušajo svoje sposobnosti, krepijo občutek lastne vrednosti, spoznavajo, da prostovoljno delo lahko veliko prispeva k sožitju v družbi. V novembru in decembru so učenci osmih razredov pod mentorstvom razredničark pripravili za varovance Doma Tišje kratek kulturni program, in sicer smo jih obiskali 17. decembra že tretjič. Za varovance je to prijetna popestritev njihovega življenja, za učence pa zanimiva izkušnja ob nastopu in stiku z njimi. Nekaj vtisov učencev: MARUŠA: Bilo mi je všeč, malo me je presenetilo, ker so varovanci znali peti toliko pesmi. MIRELA: Ko smo prišle, so nas najprej vprašali, kje imamo fante (v prvi skupini smo sodelovale samo punce). JANJA: Občutek sem imela, da so varovanci uživali ob našem petju in igranju. URŠA: Govoriti smo morali na glas. PETRA: Lepo je bilo čutiti, da smo jim polepšali dan. KATARINA: Vesela sem, da lahko mladi pokažemo starejšim, kaj znamo. S srečanji bomo nadaljevali do konca šolskega leta in prav gotovo bomo iz meseca v mesec pridobivali novo znanje in izkušnje, kar bo prispevalo k obojestranskemu zadovoljstvu. Irena SMREKAR Pogiefl skozi okno TEDEN V CŠOD - DOM MEDVED V torek, 25.11.2003, ob ll.uri, je bila v avli Osnovne šole Litija, Podružnice s prilagojenim programom, otvoritev samostojne likovne razstave učenke oddelka vzgoje in izobraževanja, Marije Pirc. Na otvoritvi razstave je nastopal pevski zbor Podružnice s prilagojenim programom, pod vodstvom mentoric Sandre Rihter In Alenke Vidgaj in skupina učencev z orffovimi instrumenti pod vodstvom Sandre Rihter. V četrtek, 20.11.2003, so se učenci oddelkov vzgoje in izobraževanja, Osnovne šole Litija, Podružnice s prilagojenim programom, skupaj z učitelji odpravili na težko pričakovano 2. srečanje Orttovih skupin v Črno na Koroškem. Na pot so, z avtobusom, odšli že ob pol osmi url zjutraj, a je vožnja ob petju in kitari hitro minila. Na srečanju so se pod mentorstvom Sandre Rihter predstavili s pesmimi Mire Voglar, Dež toča, grom in Veter, vetrič ter s pesmijo Janeza Bitenca, Potoček. Pri izvajanju sta jim pomagala tudi učitelja Viljem Guček s kitaro in Marija Čibej s flavto. Pesmi so učenci zares lepo odigrali in tako poželi bučen aplavz poslušalcev in prijateljev. Tudi gospa Ida Virt, priznana strokovnjakinja na glasbenem področju, ki je spremljala prireditev, jih je pohvalila in vzpodbudila. Po nastopu in kosilu je sledilo še tisto najlepše, ples ob živi glasbi, kjer so se učenci dodatno ogreli in naplesali ter spoznali kar nekaj novih prijateljev in prijateljic. Na poti domov so si privoščili še dišeče trojanske krofe. Sandra RIHTER OŠ LITIJA Novice iz OS Litija monMHiaiec PUC OKRA in URflTfl Borut Bajec 0 litija Telefon: 01/jiWvFaks: 0.1/898 37 21 Gsm: 041/|M@8 • l-mail: bbajec@siol.net 5. PR0F11 M IH ^ 3000 MAH “ 5000 ^Vsem poslovnim paltneljem in shankam želim prijetne božične plaznike, slečno novo leto žet mnogo poslovnik uspehov in osebne sleče. Zastopnik ■■ ■ ml Na OŠ Litija vsako leto vlada v mesecu decembru praznično vzdušje, letos pa še prav posebno, ker OŠ Litija praznuje svoj deseti rojstni dan. Ob tej okrogli obletnici smo v avli Občine Litija pripravili razstavo likovnih izdelkov, naše likovne izdelke pa si lahko ogledate tudi v trgovini Merkur. Razstavi bosta potekali od 12.12.2003 do 5.1.2004. 17. decembra bo v šolski knjižnici OS Litija svečana proslava, kjer bomo obeležili deset let našega dela. Učenci bodo izdali šolski časopis Naša beseda, o desetletju samostojne šole pa se bodo pogovarjali na razrednih urah, s svojimi razredniki pa bodo obiskali razstavo. Tudi v letošnjem decembru pa bomo na OŠ Litija za učence pripravili ustvarjalne delavnice z naslovom Čar božično-novoletnih dni, kjer bo zadišalo po praznikih. Tako obliko preživljanja prostega časa imajo učenci zelo radi, saj so bile v prejšnjih letih vse delavnice množično obiskane; v lanskem letu se jih je udeležilo 463 učencev in 64 staršev. Letos se bo zvrstilo kar 28 delavnic. Učenci bodo izdelovali okraske iz različnih materialov, risali na steklo, se preizkusili v peki prazničnih peciv, naredili pravljično vas, z angleško asistentko Hirstovo pripravili musical in še marsikaj zanimivega. Delavnice bodo potekale od ponedeljka 8.12. do petka 19.12.2003 od 16.ure do 17.30. Od 19.12. pa se bodo dejavnosti odvijale v starem mestnem jedru Litije. Tam bodo učenci pripravili tudi prodajno razstavo novoletnih voščilnic, okraskov in priložnostnih daril. Petra PAVLICA Učenci drugih razredov matične šole in podružničnih šol so se udeležili bivanja v naravi v Domu Medved na Medvedjem Brdu. V prvem terminu od 10.11.do 14.11. so bivali v domu učenci matične šole; spremljali sta jih razredničarki Marjana Bučar in Joža Markovič. Čas od 17.11. do 21.11. pa so preživeli v Domu Medved učenci podružničnih šol Javorje, Primskovo, Štangarske Poljane in Velika Kostrevnica, z njimi sta bili učiteljici Bernarda Kralj in Andreja Kastelic. Prijazno oceno slik sta podala akademski slikar Jože Meglič in slikar ter aktivist Društva Sožitje Litija in Šmartno Pavel Smolej. Prisotne je pozdravila ravnateljica Osnovne šole Litija Gabrijela Hauptman in otvorija razstavo. Slaščice so pripravili učenci z učiteljico Marjano Črnugelj. Otvoritev je bila zelo prijetna. Marijine oči so bile sijoče od vzpodbudnih besed in polnega naročja daril. Marija Pirc, učenka Osnovne šole Litija, je rojena 25.03.1989.Že pet let je vključena v likovni krožek. Mentorica interesne dejavnosti je Berta Juvan.Udeležila se je dveh občinskih likovnih kolonij: Štanjel 2002 in Litija, Šmartno 2003. I m | jgj£T - S svojimi likovnimi deli sodeluje na različnih likovnih natečajih. Njena slika je bila izbrana na natečaju Plakat miru, Lions cluba Litija, 2002. Nagrajena je bila tudi na natečaju Društva defektolo-d A' gov Slovenije, Pro- / - /\ metna vzgoja dru- w j/ \ gače, 2001. - / l v njenih delih se zrcali svetloba, toplota in lepota, ki jo občuti in jo z risbo in sliko prenese na opazovalca. Njena dela krasijo prostore šole in polnijo srca učencev, učiteljev in obiskovalcev šole. Učenci 7. in 8. razreda Podružnice s prilagojenim programom so imeli zadnji teden v novembru prvi del delovne prakse, ki je prvič potekala v šoli. Razdelili so se v tri skupine, v katerih so izdelovali novoletne voščilnice, vizitke za poslovna darila za podjetje Philips, sestavljali noge za pohištvo za podjetje KUMPLAST in vtičnice za podjetje KOMO. Učenci oddelka vzgoje in izobraževanja so se skupaj s starši in učitelji udeležili novoletne zabave Društva Sožitje Litija in Šmartno. Nastop so pripravili sami. Razveselili so se daril in uživali ob glasbi Marka Krebsa. Marjeta MLAKAR-AGREŽ REPUBLIŠKO SREČANJE ORFFOVIH SKUPIN V ČRNI NA KOROŠKEM Aktivnost učencev, zaposlenih učiteljev in učiteljic, ki so spremljale otroke, so trajale od sedme ure zjutraj do 22. ure. Prvi dan bivanja so na sprehodu opazovali Medvedje Brdo, ob diapozitivih pa spoznali značilnosti te pokrajine. Velik poudarek pri podajanju učnih vsebin so namenili praktičnemu delu, vajam na terenu, kako lahko preživimo v naravi. Učenci so si v gozdu naredili zavetišča, varno kurili ogenj, spoznali so, kako preživijo z nabrano hrano in vodo. Niso se izognili nevarnostim v naravi in nudenju prve pomoči. Naučili so se narediti pet vrst vozlov. Seznanili so se z osnovami orientacije, načinu določanja strani neba. Zanimivo jih je bilo opazovati pri orientacijski igri, kako so z zemljevidom in kompasom morali sami prehoditi pot, poiskati skrite točke, na cilju ugotoviti geslo igre. Neposredno so lahko opazovali živali v umetnem okolju: vodna in kopenska želva, puščavski skakač, polh, ameriški hrček, paličnjak... V gozdu so iskali bivališča in skrivališča živali, razmišljali o skrbi za gozdove. Pogovarjali so se o ekologiji, onesnaževanju naravnega okolja ter vplivu na človekovo zdravje. Pomerili so se v lokostrelstvu in ob ciljanju v tarčo pokali balone. Na plezalni steni so preizkusili svojo spretnost in skoraj vsi priplezali do vrha. Učenci so aktivno sodelovali pri realizaciji učnih vsebin. Ne glede na to, kje so osvajali znanja, so pri vsaki aktivnosti uživali, pridobljeno znanje bodo koristno uporabili v vsakdanjem življenju. Ob zaključku bivanja so vsi učenci prejeli diplome za uspešno opravljene preizkuse na Medvedjem Brdu. V spominu nam bodo ostale večerne animacije. V družabnem večeru so se učenci predstavili s pesmicami, šalami in igricami. Nočni pohod s petrolejkami je bil nekaj posebnega, saj smo iskali brlog medveda Poldeta. Potem smo gledali zvezde in spoznavali ozvezdja. Z učiteljicama Bernardo in Andrejo so se preizkusili v kvizu. Za pravilno rešena vprašanja so se posladkali z bonboni. Skrbno smo se uredili za obisk diska in na plesišču uživali. Učenci in učiteljice smo bili zadovoljni z okusno hrano. Te je bilo vedno dovolj, prav tako tudi sadja in toplega čaja. V drugi skupini so bili učenci iz štirih različnih podružničnih šol. Kljub temu, da se med seboj niso poznali, so preko tedna ustvarili zdravo, prijetno skupnost. Domov so se vrnili z veliko novih spoznanj, novega znanja in prijateljskimi vezmi. Andreja KASTELIC PRVIČV NAŠ BAZEN Tudi v OŠ Šmartno je že čutiti pridih prihajajočega novega leta. Vendar to ni tako pomembno. December pri nas je pester zato, ker se učenci razredne stopnje prav te dni veselijo še nečesa. V okviru športne vzgoje preživljajo dopoldneve v našem novem bazenu. Četrti, pa drugi in tretji ter prvi razred. Vsi polni pričakovanj in vprašanj pred odhodom v bazen. Tudi kakšen kisel pogled bi se našel. Pa ne za dolgo. Obrazi otrok, ki zapuščajo vodo kažejo le še navdušenje in željo po čimprejšnji vrnitvi. Toda tu so še naši najmlajši -1. razred devetletke. Tisti, ki so me spraševali o potapljanju, če prinesejo masko in plavutke... Tisti, katerim sem obljubljala l - - • % _ , V _ .. Li' h. nepozabno doživetje. In res je prišel težko pričakovani dan. Pravi korenjaki so se plavalno opremljeni spustili do bazena, kjer sta nanje čakala plavalna učitelja. S svojim pristopom sta jih popolnoma pridobila in že so sledila osnovna pravila, preoblačenje, ogrevanje, tuširanje... Vse se je odvijalo zelo hitro ... z željo čimprej v vodo. Dočakali so trenutek. Prvi, drugi, peti učenec in že smo bili v bazenu vsi. Obrazi otrok so kar žareli. Nekateri so dobili plavalne blazine, saj še ne dosežejo tal, drugi so brez težav hodili po dnu. In potem se je pričelo ... pihali so v vodo in "klobučke", brcali in čofotali, se potapljali, "plavali" s plavalno desko in skozi obroč, pa ležali na vodi, oponašali žabico z nogami... Vse pod budnim očesom nas odraslih, saj je varnost na prvem mestu. Skratka, otroci so osvajali in osvojil] polno začetnih korakov v svet plavanja. Dve uri v vodi sta minili kot bi mignil. Še pesmica za konec in bilo je potrebno ven. Čeprav utrujeni, bi še kar čofotali v bazenu. Toda ne bo jim potrebno dolgo čakati, saj ga čez teden dni ponovno obiščemo. In spet, in spet... Vse z namenom, da bomo imeli nekoč plavalce. Pa recite, če ni ta december lep... Mateja GROZNIK CAR LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA commerce 01/89 80 440 01/89 83 173 (-Vsem stlankam želimo plijetm božične praznike, novo leto 2004 pa naj bo predvsem zdravo, po o 2004 pa naj 00 predvsem zc Ino s^eče in delovnik uspekov. KOLEDARSKI Servis France Vidic Tenetiše 7a, 1270 Litija Telefon: O l/898-50-18 -10% SERVISNE USLUGE cppvic i/fM PC (popravilo koles v januarju) otK-VIo TvvJLfco PRODAJA KOLES SERVIS SMUČI IN BORDOV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2004 PLANINSKI KOTIČEK E Društvo upokojencev Litija Pestra dejavnost planinske sekcije DU Litija Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Litija v letu 2003 zaključuje zelo uspešen in bogat program, ki je bil razširjen tako po številu pohodov, kakor tudi po zahtevnosti. Prehodili smo Slovenijo po dolgem in počez, po vseh hribih in dolinah nas je bilo polno, in vse povsod je odmevala pesem naših planincev. Skupina članov planinske sekcije DU na vrhu Brane;fotoB. Vukovič Z mnogimi pohodniki smo njihove rojstne dneve praznovali kar v planinskih postojankah in na poti po planinah v zadovoljstvo vseh nas, ki smo se marljivo udeleževali teh pohodov. Med temi pohodi smo osvojili kar nekaj dvatisočakov: Koreno 1999 m, Brana 2225 m, Kepa 2143 m in Ojstrica 2350 m nadmorske višine. Poleg enodnevnih pohodov smo v letu 2003 opravili tudi dvodnevno turo od Rudnega Polja-Vodnikovega doma - Doliča - Pre-hodavcev - Sedmerih jezer - Vogarja - do Stare Fužine. Opravili smo 43 pohodov in popeljali v prelepi planinski svet 1753 pohodnikov, katere je spremljalo 56 spremljevalcev. Ob postankih na planinskih postojankah je bilo vedno veselo, saj so marljive planinke vedno pripravile krajši kulturni program in tako popestrile počitek ter čas malice pohodnikov. Za zaključek sezone pa smo organizirali izlet »Ne vemo kam«. Tokrat smo se z avtobusom odpeljali iz Litije preko Hrastnika, Celja v Rogaško Slatino, kjer smo si ogledali proizvodnjo Steklarne Rogaška Slatina in nato še muzej na prostem v Rogatcu. Za zaključek pa smo se podali na kmetijo odprtih vrat »Marjanca« v spodnji Kostrivnici, kjer smo izvedli krajši kulturni program, ki so ga popestrili pevci sekcije, pohodnice pa so predstavile razne recitacije na temo planinarjenja. Ob zaključku pa je zaključni govor imel tudi predsednik planinske sekcije Ludvik Kofol, ki se je vsem pohodnikom in spremljevalcem zahvalil za tako veliko zanimanje za pohodništvo po prelepih planinah Slovenije. Predsednik je še posebno podaril, da na pohodih ni bilo poškodb, ki skoraj vedno spremljajo te v planinah, za kar so tudi zaslužni spremljevalci. Ob tej priliki so bila najzaslužnejšim pohodnikom podeljena skromna darila, zatem pa se je nadaljevalo družabno srečanje pozno v noč. Planinska sekcija stopa v leto 2004 z velikim optimizmom, z dobrim programom, ki bo dovolj bogat in pester ter tudi zahteven za vsakega pohodnika z željo, da se v sekcijo vključi čimveč novih članov, zato velja to tudi kot vabilo. Predsednik PS pri DU Litija: Ludvik KOFOL LETALSKO MODELARSTVO Brane Rozman osvojil 1. mesto v ligi Slovenskega pokala V Švici je bila v začetku novembra zadnja tekma svetovnega pokala v panogi F-1A prostoleteči jadralni modeli. Iz Slovenije sta na njej tekmovala samo dva, Brane Rozman in Tone Videnšek, ki sta prijavo opravila kar preko domačega interneta. Po 12 urni nočni vožnji sta se srečno pripeljala do mesta tekmovanja Muhlethurnen. Opravila sta formalnosti glede prijave in plačila, posebno doživetje pa je bilo večerno spanje v atomskem zaklonišču med stotimi prijatelji iz vsega sveta. Tekmovalni dan je bil čudovit, poln sonca in tekmovalnosti med modelarji, ki so se spopadli za dobra in slaba mesta. Tekmovalni pogoji so bili odlični, z malo sreče pa bi se lahko uvrstila višje. Med 78 tekmovalci sta neuradno zasedla 26.in 35. mesto. Uradne razglasitve nista čakala, kajti pred njima je bila naporna pot in celonočna vožnja domov. Po nasvetu Italijanov sta se vračala čez Italijo, kajti v Avstriji je že pričelo snežiti. Domov sta prispela utrujena, toda novica uradnega rezultata državnega prvenstva v Sloveniji, je vsem nam polepšala naslednje trenutke, kajti izvedeli smo, da je Rozman Brane osvojil 1. mesto v ligi slovenskega pokala-državni prvak in tako je aeroklub zopet prispeval člana v državno reprezentanco Slovenije, ki se bo udeležila svetovnega in pa seveda evropskega prvenstva v Romuniji meseca julija 2004. Zaželimo mu veliko tekmovalnih uspehov Aeroklub Milan Borišek Litija POR I AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: dejan.groselj@siol.net Agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami. Imetnik licence pri Informacijski borzi nepremičnin. • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb nadaljevanje s 1. strani 20 LET VETERANK Leto 1994 nas je zavilo v globoko žalost, saj nas je Tone mnogo prezgodaj zapustil. V zahvalo za ves njegov trud in znanje, ki ga je vlagal v nas, smo se odločile organizirati 10 memorialnih turnirjev v počastitev njegovega spomina, kar pa nikakor ne pomeni, da bo po izvedbi le-teh utonil v pozabo, nasprotno, za vedno bo ostal v naših srcih. V teh 20-ih letih našega delovanja smo stkale mnoga prijateljstva, ki jih želimo ohraniti še naprej in tudi razširiti. Od leta 1983 do novembra 2003 smo odigrale 66 prijateljskih srečanj, največ s priznano ekipo Montmontaže iz Zagreba, katere vodja je bila ena najboljših košarkaric Hrvaške in bivše Jugoslavije Ružiča Meglaj Rimač, ki pa jo je v letu 1996 žal premagala kruta bolezen. Vsako leto se udeležimo turnirja v Zagrebu, ki je namenjen v počastitev njenega spomina.V posebno čast nam je, da so nas veteranke Montmontaže v mesecu juniu 2003 povabile na zaključek humanitarne akcije, katere namen je bilo zbiranje denarnih sredstev za nabavo opreme onkološkega inštituta. V ta namen so organizirale turnir kadetinj iz cele Hrvaške in nam je pripadla čast, da kot njihove vzornice odigramo predtekmo finala. Na to povabilo smo izjemno ponosne, saj so naše kolegice iz Zagreba s tem dokazale, da nas neizmerno cenijo, ne glede na to, da prihajamo iz manjšega društva. Poleg Zagrebčank se na parketu srečujemo tudi s priznanimi igralkami-veterankami Jugoplastike iz Splita, Kvarnerja iz Rijeke in seveda domačinkami, to je ekipo veterank Ljubljane, Zbogom pamet iz Kopra, Kranja, Maribora in Pomurja. Nikakor pa ne smemo izpustiti sodelovanja ekipe SLO 45 + na svetovnem veteranskem prvenstvu v Ljubljani leta 2001, ki jo je zastopalo kar 6 naših igralk in ekipa je pod budnim očesom trenerja Berna Ibišija dosegla izjemen uspeh - srebrno medaljo. V počastitev 20-letnice našega delovanja smo odigrale prijateljsko srečanje z veterankami Pomurja iz Murske Sobote, s katerimi smo navezale stike v septembru 2003. Premagale smo jih z rezulatom 54:47. Koše za Litijio smo dosegle: Žontar D. 21, Milinkoivč T. 13, Urbič M. 6, Lebinger M. 4, Babič J. 4, Kokalj H. 2, Bregar Z. 2, Pregel M. 2. Po končani tekmi je sledilo družabno srečanje s sproščenim klepetom in seveda obljubo po nadaljnjem sodelovanju. Tekma s Pomurjem pa ni bila namenjena samo v počastitev naše 20. obletnice, pač pa smo jo namenile kot uvod v praznovanje častitljivih 50 let Košarkarskega kluba Litija, katerega smo s ponosom, pripadnostjo in uspešno zastopale vse do leta 1993, ko je ženska košarka dokončno prenehala z aktivnim delovanjem. Zelo pohvalno je, da se ekipi veterank pridružujejo mlade moči, kar pomeni, da bo ženska košarka, pa čeprav rekreativna, doživela še marsikakšen jubilej. Zelo smo ponosne, da naše društvo praznuje 20 let delovanja in potrudile se bomo, da se bo tudi v bodoče uspešno nadaljevalo. V novem letu želimo vsem športnikom, oziroma vsem klubom, tako tekmovalnim kot rekreativnim, veliko dobrih rezultatov, našim sponzorjem uspešno poslovanje in občanom ter občankam dobro zdravje ter čim več lepih trenutkov. Športno društvo: Veteranke Litija taehwondo-ja »MAKSIMIR CUP« _____________________________________ Jtr Po uspešnem nastopu na državnem prvenstvu taekvvondoja se je tehnična ekipa ljubljanskega kluba A Dragon, katere člana sta tudi Sara Groznik in Rok Mohar, udeležila turnirja v Zagrebu. ■> cVetra/ ne/ moremo/ spreminjati', lahka/ pa/ nastavimo/ sooja/ jadra/. W efel božič in jteliljo /reče letu 2004! IBogata kolekcija daril; od skromnih srebrnih pozornosti do razkošnih zlatih unikatnih izdelkov Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da smo namesto poslovnih daril darovali za ultrazvočno napravo v ZD Litija in za ureditev dnevnega varstva starejših - Benefecij Moravče. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. V SPOMIN 19.11 2003 je minilo dve leti odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica MARIJA ULČAR Hvala vsem, ki jo hranite v spominu in postojite ob grobu. Vsi njeni ZAHVALA IVAN VRTAČNIK 27.12.1933 -20.11.2003 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so ga pospremili na zadnjo pot, sočustvovali z nami in darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Zelinki in sestram za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru s Polšnika za lepo zapete žalostinke in železničarjem iz Centralnih delavnic Moste iz Ljubljane za poslovilni govor. Žalujoči: žena Marija, sinova Zvone in Jani z družinama ZV/ smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN 15. decembra mineva boleča 5. obletnica, odkar je za vedno odšel od nas naš dragi mož, ata, tast, stari ata in pradedek JANEZ MEDVEŠEK iz Litije V našem domu sta ostali žalost in praznina. Vsi njegovi V SPOMIN POLDKI BAŠ Draga mama, babica in prababica Bila si kot sončni žarek, ki ogreva prezeble ude in telo. Bila si kot luč, ki nam sveti na temno pot. Dajala si nam dobrine življenja, četudi sama nisi imela. Toda nič ni večnega, tudi tvoje roke in srce je klonilo in za vedno odšlo k večnemu počitku. Ostala nam je le bolečina v srcu in lep spomin nate. Od tedaj je minilo že eno leto. Vsi, ki te imamo radi ................. ...................................1 ■ Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umrejo, le v naša srca se preselijo in naprej živijo. v SPOMIN 26. decembra mineva dve leti odkar nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi prijatelj TONE SAVSEK iz Šmartnega pri Litiji Prijatelji: družina Janekovič in družina Mlakar ZAHVALA V 87. letu starosti se je od nas tiho poslovila naša draga mama, babica in prababica PAVLA RIBIČ iz Polšnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebna zahvala velja dr. Zelinki iz ZD Litija, osebju doma Tišje, pevcem MoPZ Polšnik, gdč. Lauri Horvat za lepe poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 87. letu življenja nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat in stric FERDINAND POGRAJEC iz Ljubeža, Dole pri Litiji 22.5.1917-25.11.2003 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekali ustna in pisna sožalja, prinašali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo tudi osebju Doma Tišje, kjer je preživljal zadnja leta svojega življenja, za vso njihovo skrb in pomoč. Iskrena hvala g. župniku, pevskemu zboru Polšnik in govornikoma za lepe poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: sin Janko z družino Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA — ■ Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi mož in oči ADI PAJTLER (1957-2003) iz Litije Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Kliničnega centra TVS in CKP; vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam denarno pomagali. Iskrena hvala medicinski ekipi ZD Litija. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred ter vsem pevcem MePZ Sv. Nikolaj iz Litije za zapete žalostinke ob grobu in petje pri sv. maši. Lepa hvala tudi ge. Jani Bole za besede slovesa. Še posebej se zahvaljujemo sosedi ge. Zofki Jurca in prijateljici Ivici Medved za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči: žena Silva, hčerki Sabina in Mateja, sin Andraž ter ata, brat in sestri z družinama ZAHVALA ob smrti STANETA PEPELNAKA dolgoletnega učitelja v Kresnicah Ob boleči izgubi moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Še posebno se zahvaljujemo sosedom, OŠ Gradec in Litija, osebni zdravnici Mariji Kralj-Jančar, PGD Kresnice, duhovnikoma Tonetu Dularju in Janezu Zaletelu, RK, nogometašem NK Kresnice, nekdanjim učencem za zbrana sredstva v dober namen, govornikom: ga. Ivi Slabe, g. Andreju Razpotniku, g. Janezu Tehovniku, g. Leopoldu Žnideršiču ter g. Jožetu Setničarju za zaigrano pesem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. »Hvala, prijatelji, da ste me spremljali. Dalje moram sam. Vsak mora na svojo stran, v svojo negotovost izbrano...« (Tone Pavček,' 1964) Žalujoči: Greta, Dani, Metka in Stanko z Natašo Društvo “Prosti čas” Šmartno in Osnovna šola Šmartno razpisujeta program rekreacije v novem šolskem bazenu v OŠ Šmartno. Rekreacija bo organizirana v različnih terminih in bo namenjena tako otrokom kot odraslim. Vabimo organizirane skupine (društva, klube, ustanove,...) in posameznike, da nas za podrobnejše informacije pokličete na telefonsko številko 031 721 013 ali pošljete svoja vprašanja po elektronski pošti: info@drustvoprosticas.si Obiščite nas na naši spletni strani www.drustvoprosticas.si za DPČŠ Danica SEDEVČIČ Bližajoči prazniki naj napolnijo srca z radostjo in veseljem v novem letu 2004. Zdravja, miru ter medsebojnega razumevanja želim spoštovani direktorici Danici Kolšek, damam in gospodom uradnikom Centra za socialno delo Litija, Z dobrim namenom hvaležna Viktorija Javeršek KUD “VenčesbvTaufer” Dole pri Litiji vabi na tradicionalni BOŽIČNI KONCERT v petek 26.12.2003 zvečer v cerkvi na Dolah. V______________________ z OBVESTILO ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV LITIJA tudi letos poziva vsa kulturna društva in ustvarjalce na področju ljubiteljskega delovanja v občinah Litija in Šmartno, dado 15.01.2004 pošljejo predloge za podelitev JEREBOVIH PRIZNANJ NA PRIREDITVI NAŠI DOSEŽKI, ki bo O.februarja 2004. Predloge pošljite na naslov: ZKD Litija, Mire Pregljeve 1, Litija ali na e-mail zsd-litija@siol.net 0 podrobnostih so obveščena vsa kulturna društva. Dodatne informacije so vam na voljo na teL: 89-84-617. ZKD Litija (}IVEC&ČERČEKC».,(l.n.o^ Prevoz oseb, gostinstvo, trgovina Vrata 2,1275 Šmartno pri Litiji Pivec Anton direktor prodaja in dostava pitne vode JULIANA tel.: 01/89 87 355, fax: 01/89 88 240 Avto telefon: 050/620 912,041/620 912 2e(imo vam veliho zdravja, Sreče in poslovnih uspehov ter vesele lozične in novoletnetne praznihe 2004/ Zdravje Priprava na porod in šola za starše danes Ni lepšega na svetu kot spremljati razvoj in rojstvo človeškega bitja, ki ste mu dali življenje, zato je potrebno storiti vse, da mu boste od samega začetka nudili topel in varen dom. Na bodoče starševstvo pa se z zdravstveno-vzgojnim in preventivnim delom pripravljamo tudi v šoli za starše v ZD LITIJA. Šola za starše se pričenja vsak prvi petek v mesecu s timskim delom medicinskih sester, babic, ginekologa in zobozdravnika.!/ tečaju za zgodnjo nosečnost seznanimo nosečnico s pravilno prehrano, higieno in rekreacijo, z zdravim načinom življenja in s tem skušamo prispevati k normalnemu poteku nosečnosti. Tečaj predporodne priprave je namenjen bodočim staršem v obliki 7 sestankov in obporodne telovadbe: 1. sestanek nas seznanja z anatomijo, potekom in nadzorom nosečnosti, lajšanjem porodne bolečine in sprostitvenimi vajami; 2. sestanek obravnava potek poroda in učenje dihalnih vaj, namenjen pa je nosečnici in bodočemu očetu, ki bo prisoten pri porodu; 3. sestanek govori o opremi in potrebščinah za dojenčka; 4. sestanek o negi žene po porodu, kopanju in negi dojenčka; 5. sestanek nas seznanja s kontracepcijo in pravno zaščito žene; 6. sestanek o prehrani mater in dojenčka; 7. sestanek pa o zobozdravstveni oskrbi nosečnice in novorojenčka. V zadnjih letih se je prisotnost partnerjev pri porodih zelo povečala (več kot 40 %) in marsikatera mamica pove, da sploh “ne ve, kako bi rodila brez partnerja”. Partnerjeva podpora in pomoč je zelo dobrodošla doma, preden se odpravimo v porodnišnico in seveda tudi potem, ko se je glavno dogajanje že začelo. Učinkovita pomoč partnerja in podpora pri porodu skrajšata porod in zmanjšujeta možnost zapletov. Ponekod so že v času prejšnje generacije ugotovili, da so bile porodnice v prisotnosti svojih partnerjev bolj sproščene, čutile so manj bolečin, porod sam pa je potekal hitreje in lažje. Tako dandanes porodnišnice z veseljem sprejmejo očete, ki želijo biti pri porodih, saj njihova prisotnost pozitivno vpliva na dogajanje. VRSTE PORODNE ANALGEZIJE Lajšanje bolečine med porodom ima poleg humane note tudi ugodne fiziološke učinke, tako na porodnico kot na plod. Zmanjša se stresni odgovor, zmanjšano je sproščanje kateholaminov pri porodnici, zmanjša se hipertenzivni odgovor na kontrakcije, metabolna acidoza je manj pogosta. Zavre se hiperventilacija, poveča se pretok krvi skozi maternico. V porodnišnicah imajo za lajšanje porodne bolečine različne postopke. Poleg psihoprofilakse, hipnoze, TENS in akupunkture so bolj ali manj razvite inhalacijska analgezija, “lajšanje bolečine” s sedativi in trankvilizanti, lajšanje bolečine s sistemskim dajanjem opioidov in regionalna analgezija. Dobra porodna analgezija mora biti dovolj učinkovita in obenem čim manj neprijetna in čim manj toksična za porodnico in posebej za plod. Učinkovine, ki jih uporabljamo, naj bi imele čim manj stranskih učinkov in naj ne bi v učinkovitih odmerkih prehajale skozi placento. Ena od osnovnih nalog vseh zdravnikov je lajšanje bolečin. Tudi bolečina med porodom, čeprav ni nujno, da je posledica patološkega dogajanja, sproži v porodničinem organizmu in pri porajajočemu se otroku mnogo negativnih procesov, ki jih lahko brez škode za mater in otroka s primerno metodo lajšanja bolečin preprečimo. Epiduralna analgezija z nizkimi koncentracijami lokalnega anestetika in nizkimi odmerki opioidov je dovolj učinkovita, ne zmanjša mišične moči porodnice, pravilno izvedena bistveno ne podaljša poroda, ne povzroči zastoja poroda in ne vpliva zavirajoče na življenjske funkcije novorojenca. Epiduralna analgezija je dovolj učinkovita in varna, da jo v primeru neobstoječih kontraindikacij lahko priporočajo kot metodo izbora za lajšanje bolečin med porodom. Vsaka žena bi morala imeti pravico do lajšanja bolečin med porodom. Porodnice naj bi bile v materinski šoli seznanjene o možnostih lajšanja bolečin med porodom in o možnostih epiduralne analgezije. Tiste, ki bi to metodo nameravale izbrati, bi se morale vsaj 14 dni pred porodom obvezno osebno pogovoriti z anesteziologom, ki bi metodo natančneje predstavil in jo glede na porodničino stanje, njene želje, pričakovanja in morebitna spremljajoča obolenja tudi priporočal ali odsvetoval. Zametki usposobljenih ekip v nekaterih slovenskih bolnišnicah že obstajajo. Sporadično se epiduralna analgezija med porodom že izvaja. Žal pa še ni urejeno plačilo le te. Za dobro opravljeno delo v šoli za starše je potrebno veliko strokovnega znanja, izkušenj, moči, ljubezni in energije, vse to pa odtehta nasmeh zadovoljnih staršev in zdrav jok njihovih novorojenčkov. Dr Jožica KEŽAp Ta svet je lej), če nekomu nekaj daš, ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če roko stisneš komu, ki ga kaj boli. ta svet je lep, če si člo vek do ljudi. Zahvaljujem se Območnemu združenju RK Litija, njenemu predsedniku g.Lemutu, predvsem pa vsem občanom Litije in Šmartna, ki so v tako kratkem času in tako velikodušno izpeljali veliko humanitarno akcijo zbiranja sredstev za nov UZ zdravstvenega doma Litija, s tem pa prispevali k rasti kakovosti dela zdravnika in napredku medicine. Vsem in vašim najbližjim pa želim ob prihajajočih božičnih praznikih in ob prehodu v novo leto veliko notranjega miru, ljubezni, strpnosti in osebne sreče. Dr. Jožica KEŽAR set Vsem kupcem naših pnevmatik želimo SREČNO v letu 2004. itiTEnni™ EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interalta.si PVC OKNA IN VRATA akcija ODKUP STARIH OKEN do 31.12. 2003 nudimo za vsako zamenjano staro okno od 3.000 do 12.000 SIT Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost U(k) vrednost profilov = 1.1 W/m2 K za prihranek energije Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru, siva tesnila za lepši izgled PE Ljubljana............01/51-11-624 PE Litija..............041/770-298 Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopisjorejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija, tel.: 01/898 38 43;_Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov zavfiAZVedRllO PREDSEDNIK PREDSTAV. DOMA V ZDA 22. ČRKA ABECEDE IZDELEK RISARJA ČLANICA LEVIČARJEV ti— VLADARSKA RODOVINA NACE CEGLAR IVO ANDRIČ PRETRES UDAREC NARODNI PARK V KENIJI JELEN Z VI LASTI M ROGOVJEM VELIK DEL POHIŠTVA KRATICA SLOVEN. POLITIČNE STRANKE RIMSKI NIN SLOVENSKI FILM VARJEN ŠIV AVTONOM POKRAJIN ORANŽADA VISOK GORSKI VRH VELIKA PESNITEV POGLAVAR V RAČNIKU INDONE- ZIJSKA TISKOVNA AGENCIJJA VERDIJEVA OPERA STARA MAMA KI RA IVANOVA VESLAČ TUL VELIKO GLASBENO DELO HITER TEK IME PESNIKA VIPOTNIKA SOKRATOV TOŽNIK NESTOR DIPLOM. ZBORA PREDHOD. EVRA (NAŠA PISAVA) IME FILM. IGRALCA (NEESONA) BOG PASTIRJEV MAJHNA OSA 14. ČRKA SILVA LOVŠE AZIJSKO JEZERO ŽELEZOV OKSID CENE TRATAR BENO LAPAJNE ŽIVKO LIPIČ ŠPANIJA UREDNICA RADIA LJUBLJANA RAUH LJUBLJANSKA IZLET. TOČKA NAŠA TOVARNA ZDRAVIL FRANCOSKI Pl SATE U (EMILE) NADALJE- VANJE GESLA MEDENA ROSA TEŽJE BESEDE: HAASSE, TSAVO, SPIKER, AJAR SESTAVIL: JOŽE VIZLAR NAGRADE PRISPEVA TISKARNA ACO, Litija Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.1.2004 na naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalce. Nagrajenci bodo prejeli KNJIGO “BOJ ZA LASTNO ZDRAVJE” avtorja Joška Bajta. Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI NOVEBRSKE KRIŽANKE: 1. Katja VOZEL, Sava 2. Mateja TRELEC, Polšnik 3. Mojca MAČEK, Litija VOŠČILO Gledam v zimsko noč nocoj, zvezdnato nebo je nad menoj, misli moje pa hite, med domače in prijatelje. Naj bo to noč, božično noč, spokojnost, mir in božji blagoslov povsod navzoč in ves božični čas, naj tiha radost spremlja vas. Ob Novem letu kozarček izpraznite, sreče, zdra vja med seboj si zaželite, moja želja pa naj bo, v ljubezni in prijateljstvu, dnevi vsi naj vam teko. Metoda TORI L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR svetič VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E kB, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 6. I. 2004 OB I6. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL : 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 I I (dVe^n- ied,'cvnpim, im bodočim 'voivnt/com fa vtoicmicam xe/dmo- ve&e/ O&oJCfa far A&ečmo- v OlA/owm- /efa 2004). san ( Hill 1 cm = 130 SIT PRVA STRAN ZAHVALA 260 SIT 10.500 SIT + 20% DDV + 20% DDV + 20% DDV AVTOC6NTCR LITIJA ovtooptika S avtomehanika Tel.: 8981060 pncumcilik center Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo vam vesel božič, srečno in varno v letu 2004/ avtopralnico