- 197 - Novičar iz slovenskih krajev. Xp. Iz Celja. 5. in 6. t. m. sta stala pred porotno sodbo Gašper Straže k, 24 let star šivar, in pa Matija Friedl, 20 let star tkavec, oba iz Pilšta-nja; Friedl je bil obdolžen, da je mesca svečana 1850 kmeta Klakočarja napadel in mu nekoliko usnja obropal, Anton in Gašper Stražek pa sta pri tem ropu pričujoča bila, da se Klakočar ni upal braniti, in sta se tako ropa deležna storila. Anton Stražek je bil še dalje obdolžen, da je z Matijam Friedelnam o pustu leta 1S50 Gračnarja in Gračnarco za 4 gold. obro-pal, in Matija Friedel poverh tega, da je Reber-šaka za 18 gold. vrednosti pokradel. Friedl in Anton Stražek sta poprej te hudodela obstala in se s poškodovanim tudi pogodila , pozneje sta pa vse tajila, rekoč: da sta le v strahu in zmešnjavi tiste hudodelstva obstala in da sta nedolžna. Anton Stražek, ki je med tem umeri, je poslednjič na smertni postelji vse obstal in skesan tega hudodela pred večniga Sodnika stopil; Matija Friedl, grozovit ropar celi soseski, kteriga obraz že kaže prekanjeniga hudodelnika, pa je terdovratno in vsim pričam vkljub od konca do kraja vse tajil; Gašper Stražek je zastran ropa le toliko obstal, da bi se mogel vdeležbe tatvinstva dolžiti. — Deržavni pravdnik g. Teischinger je v lepim jasnim (nemškim) govoru krivico zatožencov dokazal; zagovornik g. dr. Forr egger je rekel, da zaFriedelna noče ne besedice ziniti, ki naj zapade brez milosti roki pravice; Stražeka je pa deležnika tatvinstva, ne pa ropa, spoznal. Porotniki so Friedelna ?)ropa kriviga" spoznali, ki je bil nad Klakočarjem doper-nešen; čudno pa je bilo, da so ga vdeležbe ropa nad Gračnarjem „nedolžniga" razsodili! Friedel je bil potem na 6 let v teško ječo obsojen. Gašper Stražek je bil vdeležbe ropa 5?nedolžen" spoznan in berž izpušen; — mende so porotniki to razsodbo bolj po občutku milosti, kakor po pravilih merzlokerviniga pre-sodka izgovorili. Vesel je odšel z obljubo, da se bo vedno kot dober človek obnašal. — Konec tega spisa moramo zopet ponoviti, kar smo že večkrat rekli. — Oba zatožena, vsih 9 prič in vsi porotniki razun izvo-ljeniga verhovnika so popolnama le slovenski jezik razumeli, česar priča je očitno to, da porotniki njim vsiljenih nemških besed prisege: ??Ich schvvore, so wahr mir Gott helfe" niso mogli nič kaj prav izgovoriti, — in vunder je bil pri ti poroti deržavni pravdnik, ki le nemški jezik razume, zavoljo kteriga se je mogla vsa obravnava po tolmaču iz slovenskiga v nemški jezik prestavljati, kar je silo mudivno bilo; škoda tudi za njegov zares jasni in pripričavni govor na porotnike, da ga gotovo tako dobro niso razumeli, kakor bi ga bili zapopadli v slovenskim jeziku, kteriga bi bili pazljivo poslušali, ne pa pri njem dremali. Ali ni se očitnih dokazov dovelj, kako potrebna je deržavnim pravdnikam na Slovenskim znanost slovenskiga jezika?! Poslednja povzema g. predsednika Kopper-ja v slovenskim jeziku pa je pazljivost porotnikov močno spodbodla. - 198 - Od 9. do 16. t. m. je bila tista glasovita sodba zoper Ano Alexander, ki jeobdolžena, dajevMar-burgu svoje druge starise zavdala. Drugo pot bomo popisali obširno to sodbo; danes le povemo: da so jo porotniki enoglasno ^nedolžno" spoznali zavdanja njeniga o četa- reditelja, in da c. k. derzavno pravd-ništvo samo je tožbo zavolj zavdanja njene matere-rediteljce nazaj vzelo. X/5. Iz Celja 21. scpt. Roke se mi tresejo , ko Vam grozno žalostno naznanilo pišem, da prestavni knezoškof Lavantlnski g. Slomšek, p/idši iz Ljubljane, so pri nas tako hudo zboleli, da so bili danes s sv. srnertnimi zakramenti prevideni. Oče nebeški! ohrani nam toliko ljubljeno življenje ueutrudljiviga duhovniga pastirja in krepkiga podpornika našiga miliga narod Daj milostno! da prestane smertno nevarnost — Tebi v slavo , domovini v blagor! Iz okolice Frauheimske na Staje J^skim. Pri nas je ta letina slaba. Sternina je puhla, hajda in ku-ruza ne morete zoreti, grozdje je še iz vekšega terdo zdaj 20. kimovca, in gre vidoma v kvar, koriin nekoliko gnjije. Vreme imamo zlo deževno ekoro celo poletje. Ljudje ne morejo otave spraviti, ne pzimine sejati. Sadja je na nekterih mestih precej; sliv se stertinjak po 10 gold. prodava. Tudi toča, ktera je pol fare pobila, 4 ure nepreneharna šla in tu in tam 6 dni obležala, in povodenj, da je staro drevje derla in golemo kamenje kotala , smo imeli. — Naša šola še je vsa po starem; šolarjev vekših malo; obiskovanje zapisanih strašno slabo — nekoliko so tega nemškutarji krivi. — Rajši nekaj posebnega: Dve reženi stebleci ste se med več samoraščnimi v vinogradu našle, edno je imelo ob svojem klasu izpod zern še 7 , in drugo še celo 14-drugih klasov s zernjem ; na polji se je našel en kuruzin velik rog Lklas ali vlat) , kteri je imel venec iz 1L manjših r^ov okoli &ebc. Iz Ziiikenberka 12, kim. Nekaj od ?3kačje s mer t i". 9. dan t. m. zapazi dekla, ktera je šla krave mlest, pri eni kravi veliko oteklino na vampu, od srede vampa proti vimenu. Pri bolj natanjkim ogleda-nju se vidi ? da je bila krava na paši od kače pičena. Oteklina je bila razširjena, terda in velika, okoli rane kačjiga pika je bila kakor srednja repa v okroglici čez drugo oteklino izrašena, pa mehka, da je semtertje vah-ljala, kader se je krava prestopila. Vsa živina po hlevu je ležala, samo vpičena krava ne; ecer ni bilo še nobene klavernosti nad njo vlditi. Tukaj je bilo hitre pomoči treba. Svetovavcov je pri tacih priložnostih na kupe, pa malo pravih. Upanje na 55kačjo sme rt" ali 7,astramontanou je vse prevagalo, in ker ta v naših krajih ne raste, na njeno sestro „inula germanica", ktera ima s ??kačjo sme rt j o" enako zdravilno moč. Pa izlečka iz nje nimamo, le suhiga zeliša imamo nabranima. To na drobno razrezano pristavimo k ognju, da dobro in nekaj časa zavre, prevreto smo ocedili in oželi, in ta occja se je kravi vsako uro v gobec vlivala, za pol pitniga glaža na enkrat, in z njo se je tudi rana močila. To prekuhanje že ožetiga zeliša s pridjano novo se je večkrat zgodilo, vselej je pa bolj dolgo vrela, kot pervič. Zvečer o devetih smo začeli zdravilo rabiti, zjutrej ob štirih je krava že mirno ležala, oteklina je bila pomanjšana in omehčana, v dveh dneh je vsa oteklina do dobriga splahnila. 11. dan t. m. je krava že z drugo živino na pašo šla. Vem, da je zdravilna moč kačje s mer t i (naj bo že astramontana ali inula germanica) starim bravcam ?)Novic" dobro znana; pa vender ta srečen izid naznanim, da bodo vsi stari in novi bravci ve-diii, da ne le izlečik iz kačje smerti, ampak tudize-liše na vodi kuhano ima to zdravilno moč , kar bo gotovo vsim všeč zvediti, zato ker se čaj ali kuhana voda ložej napraviti in ohraniti da, kakor izlečik, kteri rad splesnije. Naj bi vender vsi domorodci to dobrotljivo zeliše poznati si prizadevali! Kako lahko bi si ga nabrali poleti, ko med s. Petram in s. Jakobam po nekterih travnikih skorej v vsakim germu cvete! In kako dobra , neprecenljiva pomoč bi bilo ono v sili za domače in sosedove potrebe, za ljudi in živino! Bi vender sčasama tisto vražno in nevarno ^zagovarjanje^ zginilo, ktero se pri kmetih tam pa tu še pogostamanajder če bi ljudje spoznali pravo zdravilo, kteriga je Bog za gadov ali kačji pik vstvaril *). J. K. Iz Ljubljane. Dunajski časopis v češkim jeziku „Videiisky d en ni k" 29. aug. t. I. tole piše: „Že večkrat sim bil slišal iz ust neprijatlov slovanskiga naroda, da je Ljubljana nemško mesto. Mislil sim, da bode morebiti to blezo tako, kakor je Praga nemško mesto. Pervi poduk o ti reči sim prejel od nekiga pri-jatla, kteri ni bil ravno prijatel slovanski. On pride u Ljubljano in mora do polnoči svojiga stanišča iskati, ker nobeden med temi, ktere je srečal, nemško ni razumel. Ta žalostna lastna skušnja je mojiga prijatla prekerstilar in sedaj on proti vsim napadam terdi, da je Ljubljana slovansko mesto. Tega se vsaki lahko in hitro prepričati zamore, da le nektere ulice prehodi in slovenski govor od nemškiga bolje zna razločiti, kakor tista dama Berolinska, ktera je nemško narečje na Ceskim imela za jezik češki, kteriga bi se lahko bilo naučiti. Ako uradništvo in tak imenovano 55lntelligenz" izuza-meš, je Ljubljana mesto skoz in skoz slovensko; pa tudi med tistimi ljudmi, ki se radi za nemške progla-sujejo, je slovenski jezik globoko ukoreninjen. Tu prav po resnici velja: „naturam expellas furca, tamenus^ue recurret". Dve žlahtni gospodični, ki ste z menoj iz Laških toplic (Tuflfer) šle , ste nekako posmehovaje od slovenščine govorile, in niste ne trohice na znanje dale, po kterim bi bil jaz dvomiti mogel, da bi nemkinji ne bile. Obernem se tedaj od nju, začnem se pridno pogovarjati, — poslušam — pa kakor bistri potoček je tekel med nju skrivšni govor iz ust naših krasotinek — slovenski. — Drugi dan gledam zjutraj iz okna ; tu vidim nekoliko gospodičen iti iz cerkve — po oblačilu in obnašanju so stanii mestjanskiga — šepetajo slovensko tako, da se jim rudeče lica tresejo in ne dajo se motiti s tem, kose jim pomigne, da jih ptujic posluša. To lepo dokaže, da se je mlajši rod slovenšine že bolj poprijel, kakor postarane dame, ktere se slovenšine le tedaj poslužijo , kedar na tihim u lepi prijaznosti bliž-njiga obirajo. Zvečer sim sedel u družtvu dveh gospodov, ki sta mi pravila, da se pri porotah vse po nemško obravnuje , in da se le samo prašanja in odgovori prestavljajo , ako ravno sodniki, porotniki, zagovorniki, priče in obtoženci slovensko razumejo. Čudil sim se slišati to napako s tem odgovarjati: „da slovenski jezik še ni dosti izobražen, da bi se sodnijska obravnava u njem imeti zamogla". Tudi sta gospoda terdila, da slovenski kmet večkrat prosi, da bi mu uradije dopise in razsodbe dajale u nemškim jeziku; zakaj 5:to mu potle učitelj na slovensko prestavi, — slovensko pa, ki iz uradij pride, nobena duša zavoljo novih besed in neiz-obraženiga jezika ne razume". Prederznui sim se tema gospodama reči, da bi se temu lahko pomagalo, ko bi se uradni spisi koj od začetka tako slovensko pisali, kakor jih potem učitelj prestavlja; dalje sim pristavil, da tak jezik nemore biti tako sirov in neizobražen , u kteriga se dajo nemški spisi tako prestavljati, da jih ljudje razumejo. Mislil sim si, da se more sirovost in neizobra-ženost kje drugod iskati, ne v jeziku. Pri tej priložnosti se je tudi mnogo kvasalo od tega , da je slovenski zakonik nerazumljiv, da ljudstvo slovenski preklad manj razume, kakor nemški original. Tako prazni Veseli nas, da smo to novo srečno skušnjo zvedili. Vred. nih - 199 - nih in puhlih besed je žalibog! pogosto slišati, pa ne samo tu, temuč iz vsih kotov našiga cesarstva, pa povsod in vsigdar iz ust taci h ljudi, kteri drugim očitajo narodski fanatizem , med tem so pa ravno oni naj hujši prenapetneži. 1% Ljubljane. Ravno zvemo po slavnimu g. prof. Hlubeka, ki je iz Londona prišel, da naši kozelci tstogi), kterih model, od g. JurjaPajka izdelan, je kmetijska družba v Londonsko razstavo poslala, so Angležem in zlasti Francoza m tako všeč, da jih bojo kmetovavci ondi berž napravljati zaceli. — Mestni g. župan je predvčerajnim v Ljubljanskim nemškim časniku novo naznanilo g. ministra denarstva od 18. t. m. razglasil, po kterim je podpisovanje za razpisani der-žavni zajem (posojilo) noter do večera 27. tega mesca podaljšano, zato, ker se je naznanilo tega koristniga zajema v več daljnih krajih prepozno zvedi-lo, ki se ga zavolj daljave niso mogli vdeležiti; vsi dobički tega zajema, ki so bili zatogovljeni deležni-kam do 16. t. m. veljajo tudi na imenovano vižo za-deržanim deležnikam noter do 27. t. m.; podpisuje se v Ljubljani ali pri magistratu ali pri gosp. L a Albertu Lukmanu. — Gosp. deželni poglavar grof C h o-rinskv je ravno sedaj v slovenskim in nemškim jeziku razglasil nagovor ^učiteljem na Krajnskim", v kterim jih spodbuja, naj bi vse kar je v njih moči za obujenje ljubezni do sadjoreje v sercu šolske mladine storili; ta nagovor se nam toliko važniši zdi, ker smemo pričakovati, da bo prišel sčasama saj per-vinski nauk sadjoreje v ljudske šole, ktere se bojo le takrat na boljši stan povzdignile in tudi zaupanje pri naših kmetih zadobile, kadar bojo vidili, da se otroci v njih zares mnogo koristniga za svoje življenje nauče. Drugo pot bomo natisnili ta ;,nagovora v Novicah. — Iz pisma, ki ga je g. Kociančič iz Aleksandrie pisal, zvemo, da razun že znanih duhovnih gospodov tudi učitelj iz Bruna poleg Dunaja, g. Daninger, bivši dvorni ver(nar, rojen Ceh g.Hruška, in pa g. Huda j s g. dr.Knobleherj em grejo ; Hudaj je rojen v Alepu v Mali Azii, je bil pa sedaj 10 let v Europi korektor orientalskih jezikov; g. Knobleher ga je za 5 let vdinjal za tolmača in učenika arabskiga jezika. — Na zidu neke hiše v Ljubljani se najde tole naznanilo nabito: ;,Anzeige! In diesen Hause werden Kinder unterrichtet fiir alle 3. Classen, und in derAr-beit: von einer gepruften Lehrerinn um einen vvilligen Preiss; bevderlej Geschlechtes". „UTi Hishi bojo Otro-zhi poodetzeni od ene pohfkufene Uzhenize za eno meihnu Plazhilu sa ufe 3. Clafse inu per Deilih: obojga Spola". Vrabce pode iz prosa z nastavljenim strašilam na njivi; ali ne bo tudi ta učenica s samim tem oznani lam vse učence spodila, kakor uno strašilo vrabce?