PODLISTEK. Kako je Miha Lipnik čuval zdravnikove breskve* (Zapisal Miroslav pri 8v. Marjeti ob Pesnici). Razni stanovi in opravila na svetu zahtevajo tudi raznih Ijudi s primernimi zmožnostmi, da jih izvr^ujejo. Narava sama skrbi, da se za vsak" opravek, bodisi imonit©n ali priprost, pri]et©n ali težaven, najdejo gotovi Ijutfje, ki ga z veseljem izvršujejo, kakor jim veleva izvoljepi poklic. Kro]a6 bi n. pr. nikakor ne hotel menjati s kovafčem, ki vos dan zbija in tolce po naklu t©r pomiluje cevljarja, ki si pa veselo žvižga, ko sedi ves dan skljuften na stolcu in natezuje dreto, ter prczirljivo opazuje kosca; pa travniku, ko se le-ta poti pri iežkem delu, da mu lijo pot raz č©lo, pa si vmes še prav veselo zauka . . . SploSno s© trdi, da ]0 člov©k v vsakem stanu lahko zadovoljep in srecen, toda, 1©, ako zadeno pravi poklic! Kogar tedaj n. pr. pogosto rauci žoja, pa ve, da mu vod'a ne stori dobro, naj postan© — krčmar(! Dekle, ki ne čuti v mladosti nikakega vesolja do kuhe, givanja, pranja, in kar je Se pač takib ,,neumnosti", pač pa je vsa vneta za riove, lepe obleke z raznimi podlagami, gubami |n mašcljfci, trakovi in pankeljci, ki ume svoj© kod©rce ,,naštimat" v lepo frizuro, ki zna sladko govoriti in lepo plesati, j© vse to gotovo znamenje, da j© kakor ustvarjona za — kom©dijantko, in naj 110 zamudi svojoga poklica, kajti sic©r so ji lahko pripoti, da bo vkliub taJdm izbornim talontom kodaj na staro dni zapuščona. od vs0h svojih sodanjih castilcov pozabljona, kajti nehvaležnost jo plačilo sveta, ždola otožno v kaki črni bajti, kakor sova v otli lesniki . . . A glej ga, skoraj bi bil pozabil, mislil som vam praviti 0 ... Toroj dalj©: Tako je tudi Miha Lipnik ie v rani mladosti spoznal svojo duS.110 in telosno zmožnosti tor bil uverjon, da jo ustvarjon za kaj ve6, nego za navadnoga t0žaka, dasi j© bil rojon v rovni koči m0d dolavskim ljudstvom^ Nad1 vs0 ljuba in draga bila mu j0 zlata prostost, in skrbno so j© ogibal vsega, kar bi mu utegnilo kratiti nj0govo veselje; zato si pa ni hot0l zbirati in grabiti promožonja, ki povzroCa I0 ncpotrobn© skrbi, ni si hot©l ustanoviti svojega doma? no S0 dati vproči v tesni zakonski jarom, ki omojuje ljubo prostost. Po svojom poklicu j© bil — m0šetai\ NJ0gov0 izrodno dolg©, za potovanjo nad vso pripravn0 nog©, in pa gibčni jozik, storilo, ga J0 za nj0gov važni pos©l r©s ,,moža na pravom mestu". Kakoi* žo om0nj0no, ni im0l nikjor svojoga doma, C0mu neki? Saj S0 jo počutil povsod domafeoga, a najraj© se 10 v0.ndar držal bolj svojega rojstnoga kraja v lepi P©sniški dolini, od kodor j© pa vs© strani^ kakor so pač naii0sl0 okolišSin©, izvrš^val svoj poklic. Ako J0 kdo n. pr. rabil kon]a, on jo vedel za najbolj pripravn©ga; Č0 ]o priŠ0l v naŠ kraj tuj kupoc kupovat svinje, trobalo j© samo nj0ga vpraSati, koliko jili potrobuje; kdor \e hot0l kupiti ali prodati posostvo, vprašal jo nj0ga za sv©t. A najraje je posrodoval pri vipskih in Jfenitovainjskih; kupčijaii, to pa zopot iz posebnih, n]0inu poznanih razlogov, Toda ako bi utegnil kdo to krivo umoti ter bi sodil Miha, da ]0 pijan0C, bi mu moral žo takoj, da s© njegovemu častnomu imenu 110 stori krivica, pov0da.ti, da to ni r©s, kajti pil J0 samo takrat, kadar je bil žejen; I0 to slabo lastnost j0 monda ž© na svot prinosol soboj, da pa ]0 bil zmiraj žejen; toda kaj j© mogol za to! A Š0 drug, nič manj casten posol, mu jo bil zaupan. T©žko J0 vsako loto pričakoval godu sv. '.lakoba; ko so pričeli po naših vinskih hribiji klopotati klopotci, mu j© bilo znamenjo, da S0 približujo zanj Se-le pravi cas. Bil j0 namr©« tudi žo dolgoleten občinski čuvaj goric, po domafto le ,,otar" imenovan. To bi ga bili morali videti naSega junaka, ko ]0 oblast110, kakor turš,ki paSa» oborožon od podplatov do klobuica, stopaJ po okrožju, izroconem mu v vardtvo. Na rami dolgocovno puško šo sicor bolj iz staro (fohe, 0krog pasu pripet usnjat korobaC, vrokahgr^avo, rao6- 110 okovano gorjačo, obraz V0S zarastol s Srno brado, to ga j0 storilo, da so imoli razni mali in voliki dolgoprstnoži pr©d njim ros volik strah. On so je tega tudi zav0dal in bil nomalo ponos0n na to. In pa to življenje! Komaj \e zapustil opoldno gostoljubno lan0tovO hišo, kjor so bili na razpolago sirovi Struklji ali mastn© gibanco, žo ga j© gori na vrhu klical iz kleti d'rug kmot: »Pojdi pit!" Na ,,GradiSfiu", ki jo spadalo pod njogov ,,rajon", im0l je svoje gorico tudi zdravnik od Sv. Marjete. Nahajalo so se v tisti gorici tudi izr^dno lopo, žlahtno broskv©, kakoršnih ni bilo daloo na okrog nikjor, kakor samo Š0 v gorici Jurjovškoga mosarja n'a ,,Dolg0m vrhu", dobre eotrt ur© ocl lam, kar pa je spadalo Ž0 pod okrožj© njegovega tovairiSa Robornika, s katorim sta si bila dobra prijatolja. Sošla sta so pogosto po vec0rih ob moji svojih okrožij t©r si pripovodovala svoj© junašk© čin.e, Z onimi tepimi br^skvami v zdravpikovi gorici imola jo posobno gospodična, zdravnikova sostra in oskrbnica, prav posobno voliko V0S0lja, t©r ,,otarju" obljubila, da dobi, ako bodo broskv© ,,sr0čno dozoreI0", kadar bodo spravljon©, petak, ako pa 110 .. ., v padalj0vanje stavka j0 zamahnila z roko, in Miha, ki J0 bil bistr© glav©, \e tako znamonj© razumel. Tudi njogovemu sosodu j0 mosar obljubil, da dobi, ako bod© breskvo dobro stražil, pol©g navadnega plačila S0 0 Božicu ,,kos vola" in pa vrc vina za praznike, In ker jo imel R^bernik žono in otroico, jo tudi vedel coniti tako roei; ni cuda t©daj, da sta imola oba stražnika tudi prav posobno skrb za breskv©, in vslod svojih nooporocnih posobnosti sta si bila tudi svosta svoj©ga plažila. Toda ni dobro, pravijo, piti na modvodovo kožo, dokl©r j© lo-ta š0 v šumi, Ko prido namreč Miha nokoga lopoga jutra, v0S0lo žvi/gaje v zdravnikovo gorico pogledat k broskvam — 0 strali in groza — tiste zlatorumono, Ž0 tako lopo rudofckasto breskve vz©la j0 bila tajna nofe . . .! Lo n0kaj ostankov j0 šo žalostpo visolo po drovju. (Koneo prihodnjič.)