Stran 328.
Novice.
—   Osebne vesti. Deželnosodni svetnik in vodja okr. sodišča v Kanalu gosp. Matija Eutar je premeščen k okrožnemu sodišču v Gorici. — Naš rojak gosp. dr. Fran Žižek, ki že celo leto študira socialne in politično-ekonomične vede na Pariški „Ecole libre des sciences politiquesw in „College libre des sciences sociales", bil je v predzadnji seji jedno-glasno vsprejet pravim članom takozvane „Societe de socio-logie" v Parizu, čestitamo! — Poroča se, da je dvorni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani gospod A. Schemerl prosil za umirovljenje.
—   Imenovanje. Stotnik 8. lovskega bataljona Valentin Oblak, slovenski rojak, je imenovan profesorjem na vojaški višji realki v Mor. Belicerkvi, nadporočnik domačega kranjskega pešpolka št. 17. P. Wilfan, učiteljem na vojaški šoli v Štrassu.
—   Poroke. Poročil se je deželni vladni svetnik in okrajni glavar gosp Ferd. marki Gozani z gdč. Eozo pl E i edl, hčerjo vpokojenega polkovnika na Zdušah pri Kamniku.
—   Državna podpora. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za uravnavo Ljubljanice mej Vevčami in Kašljem 1500 K podpore.
—   Za potrjene novince. Letos v vojake potrjeni mladeniči so se razvrstili po žrebnih številkah sledeče: Prvo naborno leto v stalno vojno, drugo naborno leto do žrebne številke 390 v stalno vojno, od 390 do 965   žrebne   številke
Stran 329.
v deželno brambo. Od 965 žrebne Številke naprej v drugem nabornem letu ter celo tretje naborno leto pa pride v nadomestno rezervo.
—   Za mestne reveže ljubljanske je povodom cesarjeve 701etnice darovala kranjska hranilnica 2000 kron.
—   Darovi. Veletržec gosp. V. Majdič v Kranju je povodom cesarjeve 701etnice podaril 500 kron za mestne reveže in 500 kron za dijaško kuhinjo. — Gospoda, ki biva sedaj na počitnicah v Preski in Medvodah, je darovala za tamošnje reveže 11  K 20 h.
—   Hradeckega most. Železna konstrukcija Hradec-kega mostu v Ljubljani se bode letos znova prepleskala, ter bode ta most zadobil zopet čedno lice.
—   Zdravniška zbornica kranjska ima 30. avgusta 1900 ob 5. uri popoldan v zbornični pisarni (deželna bolnica) sejo. Dnevni red: 1. Naznanila predsedništva. 2 Poročilo o vlogi gosp. dr. E. Grlobočnika glede ustanovitve zdravišča za rekonvalescente. (Dr. Defranceschi.) 3. O zdravniški honorarni taksi v privatni praksi, (Dr. Defranceschi.) 4. O dohodninskem in pridobninskem davku. (Dr. Defranceschi.) 5. Poročilo o vlogi v slučaju prenizko odmerjenega partikulara. (Dr. Arko.) 6. Poročilo o uravnavi razmerja med zdravniki in zavarovalnicami zoper nezgode. (Dr. Gregorič.)
—   Shod kranjskih gasilnih društev se vrši v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v „Mestnem domu" v Ljubljani. Dnevni vzpored: 1 Otvoritev po načelniku. 2 Poročilo o delovanju. 3. Poročilo blagajnikovo. 4 Predlog o ustanovitvi podporne bolniške blagajnice. 5. Posebni predlogi, ki se j»a morajo do 28. avgusta pismeno zveznemu odboru doposlati. 6. Volitev odbora po §  17.  2veznih pravil.
—   Prostovoljno gasilno društvo z Viča in Gline priredi dne 2. septembra t. J. slavnost blagoslovljenja razširjenja gasilnega doma ter nove brizgalne z ljudsko veselico, srečkanjem, šaljivo loterijo, streljanjem itd. Natančnejši vspored bode se pravočasno naznanil.
—   Gimnazija v Kranju bo prihodnje šolsko leto zopet tako dobro obiskovana, da vsled premnogih sporednic ni več prostora v gimnazijskem poslopju ter je ravnateljstvo že naprosilo občino za prostorno sobo blizu gimnazijskega poslopja.
—   Klavnica v Kranju. Načrti za novo klavnico so že zgotovljeni. Stroški so proračunjeni na 40.000 kron.
—   Iz učiteljskih krogov se poroča, da se ima učiteljska služba v Št. Lovrencu pri Trebnjem stalno popolniti. Ta služba je ena najboljših na enorazrednicah, kajti postranski zaslužek z zemljiščem vred znaša 600 K na leto. Ta služba pa niti razpisana ni bila. Razpisana je pač bila še v letu 1899. Takrat ni prosil nihče radi kolegialnosti za stalno nameščenje. Sedaj pa, ko je dotični učitelj nameščen v Trebnje, se ta služba ni razpisala, marveč se je nekemu gosp. učitelju namignilo, da naj na podlagi lanskega natečaja prosi za stalno namestitev. Prošnja je sedaj že pri c. kr. deželnem šolskem svetu. Gospodje udje c. kr. deželnega šolskega sveta so pro-šeni, se radi te nepostavnosti imenovanju upreti ter doseči, da se ta služba razpiše.
—   Grajščino „Rožnik" je kupil od Seunigovih dedičev gosp. Fran č o n ž e k , gostilničar v činkoletovi hiši v Ljubljani.
—   Novo sodniško poslopje, v katerem bi se nastanil tudi davkarski urad, hočejo zgraditi v Eadgoni ter v to svrho iščejo pripravnega prostora. Nekateri žele, da bi se sodišče in davkarski urad premestila k sv. Juriju ob Ščavnici.
—   Pedagoško društvo v Krškem je postavilo grobne spomenike pokojnima učiteljema tovarišema namreč Kaligarju, nadučitelju pri Sv. Križu pri Kostanjevici, in J. Osani, učitelju v Svibnem pri Radečah.
—   Državne mitnice. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani nam naznanja, da koncem leta 1900 poteče zakupna pogodba glede erarnih cestnih mitnic v Smolenji vasi in v Pogancih pri Novem mestu. Za ti dve in druge, ki utegnejo vsled odpovedi koncem leta biti proste, se bode v kratkem razpisala zakupna obravnav. Ko bi ta ne bila povoljna, bode erar od novega leta v svoji režiji pobiral mitnino. V ta namen razpisuje finančno ravnateljstvo v tukajšnem uradnem listu natečaj za mitničarje. Prošnje je treba čim predložiti finančnemu ravnateljstu in priložiti zdravniško in nravstveno spričevalo. V prvi vrsfi se kode oziralo na vpokojence in invalide. Več pove finančno ravnateljstvo.
—   Na savinjski Triglav! Dne 30. t. m. priredi se dijaški izlet na savinjski Triglav, t. j. Mrzlica pri Žalcu, kjer se nahaja Hausenbichlerjeva koča, last slovenskega planinskega društva. Namen izleta je, praznovanje 701etnica pre-svitlega cesarja in se bode v ta namen sestavil poseben vspored, kateri se bode pozneje naznanil. Za sedaj se opozarjajo gg. abiturijenti in dijaki srednjih in visokih šol, naj bivajo kjerkoli v širni naši domovini, naj se udeležijo tega izleta, kjer bodejo vživali par blaženih ur v krasnem razgledu po divni štajerski domovini.
—   Sliko škofa Dobrile je izvršil akademični slikar Josip Dekleva v Celju. Slika je narejena v naravni velikosti. V rokah drži škof knjigo „Otče, budi volja tvoja", ki se je toli omilila isterskemu ljudstvu.
—   Izleta na Menino se je udeležilo 40 planincev. Krasno vreme je pospešilo zabavo.
—   Krajni šolski svet v Globokem pri Brežicah je v svoji seji dne 12. t. m. soglasno sklenil, da v proslavo cesarjeve 701etnice oskrbi vsem učencem (240) ondotne dvo-razredne šole potrebne učne knjige. To je jako pameten in vse hvale vreden sklep.
—   Protestantovske agitacije v Celju. Celjska „Do-movina" piše: Nedavno se je govorilo, da je avstrijska vlada izgnala iz Avstrije vse pruske protestantovske agitatorje. Ako je to res, potem do Celja ne sega — avstrijska vlada. Tukaj je kolovratil pred par dnevi protestantovski pastor Bleckmann iz Prusije, obrekoeal na nekem shodu katoličane, proslavljal Bismarcka in „Alldeutschlanda ter povedal zgodovinsko laž, da so protestantsko cerkev v „Scharfenauw pri Žalcu razdejali — Slovaki! In Celjani v svoji Pommerjevi zgodovinski natančnosti so mu verjeli.
—   V Konjicah je, kakor se nam poroča, več ljudi zbolelo za legarjem Pojavil se je tudi slučaj „cholera nostras" ali griža, ki pa nikogar ne vznemirja.
—   Sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru je 13. t. m zaključila šolsko leto. Letos je bilo koncem šolskega leta v šoli 36 gojencev, od katerih zapusti zavod 16 gojencev. Slovencev je bilo na šoli 28 in 8 Nemcev.
—   »Cecilije« prvi del je popolnoma pošel v Mohorjevi družbi. Naj torej kdo v Ljubljani zbira od zasebnikov I. del „Cecilijeu in vsprejema naročbo zanj. Marsikdo bi rad še več dal, kakor je vreden. Če se pa ne more več dobiti, naj se še kdo oglasi javno, da bo vodstvo si. Mohorjeve družbe preje culo o potrebi  ponatisa.
—   Električna železnica v Celovcu, Tvrdka Granz & Comp. je izročila občinskemu svetu celovškemu načrt za električno železnico po Celovcu do Vrbskega jezera.
—   Istrski deželni zbor je zaključil svoje zasedanje dne 13. t. m., potem ko je celih pet dni počival in točil solze za laškim kraljim Umbertom. Zasedanje se je vršilo v znamenju   skrajne  iredente v odsotnosti   slovanskih poslancev.
—   »Vespuliano«. Kje je ta kraj? E, nekje v Brdih na Goriškem je, Vipolže, slovenske Vipolže, se imenujejo kar nakrat Vespuliano. Krstil jih je tako c. kr. davčni urad v Gorici. Ni zadosti, da nam Italijani pačijo naša lepa krajevna
Stran 330.
imena ter nadevajo našim čisto slovenskim krajem laške spake, sedaj se dvigajo tudi c. kr. služabniki, ki pačijo imena naših krajev. Proti takemu počenjanju protestujemo kar najodločnejše ter zahtevamo, da se  kaj   takega v prihodnje več ne dopusti.
—   Tržaški Slovenci pripravljajo izlet na prvo slovensko umetniško razstavo v Ljubljani.
—   Cesarska slavnost v Trstu. Doslej navadni obhod pred cesarjevim rojstvenim domom je letos v Trstu izostal. Pri slovesni božji službi o priliki cesarjeve 701etnice je bil magistrat zastopan po županu in ravnatelju Artico, mestni zbor pa po jedinem svetovalcu Dolencu. Doslej je društvo „AustriaM prirejalo cesarsko slavnost v bošketu, letos se je omejilo na društvene prostore. Kaz?vetljava je bila precej lepa.
—   Nagajivi Italijani. V Sušnjevci v Istri je par čičev, ki govore rumunski. Istrski deželni zbor je sklenil za nje ustanoviti rumunsko šolo na deželne stroške, ko bi se branila. Kar se odreka tisočem in tisočem Slovencem v Istri, ponujajo Italijani par Eumunom.
—   Čudno žalovanje. Drugi dan po pogrebu italijanskega kralja se je pomikala po tržaških ulicah procesija italijanskih delavcev, vsak z velikim kosom polente v rokah, ki so vpili: »Živela Avstrija, katera nam daje kruha !u Laškim irredentarjem in Židom je ta prizor kar sapo zaprl.
—   »Zdravje je najdražji zaklad!« Da bi pač vsakdo vedno na to mislil! Koliko ljudij se muči največji del svojega življenja, da bi na stare dni mirno živeli! Toda največkrat, se zgodi, da ko ne morejo več delati, da tudi uživati več ne morejo Ali bi ne bilo boljše, da bi čuvali svoje zdravje, da bi si prihranili za stare dni krepko, zdravo telo? Prav lahko dosežejo ta namen, ako uživajo priprosto, naravno hrano. Začno naj s tem takoj pri jutranji kavi. Najzdravilnejša kava se pripravi tako, ako se primeša k običajni bobovi kavi polovico Kathreiner-Kneippove sladne kave. Nebrojno rodbin jo je preskusilo, da ima taka kava najizvrstnejši okus bobove kave in ob jednem tudi vse zdravilne prednosti domačega sladnega pridelka. Vsakdo se ji bode v kratkem tako privadil, da ne bode mogel nikoli več pogrešati te prijetne, okusne pijače. Pazi naj se le na to, da se uporablja vselej pristna Kathreiner-Kneippova sladna  kava v izvirnih zabojih.
—   Umrli. V soboto je umrl v Ljubljani tukajšnji trgovec Ferdinand Bil in a v 82. letu. N   v m.  p.!
—   Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 vin. je dobil Alojzij Ahac, dijak v Kočevju, ki je dne 18. julija rešil iz vode Josipa Loserja,
—   Potres je bil v Škocijanu na Dolenjskem v soboto zjutraj ob 4. uri 55 min. Prvi sunek je bil precej močan od vzhoda proti zapadu in je trajal skoro 3 sekunde, drugi sunek je bil bolj slab.   Škode ni napravil nobene.
—   Dva tovorna vlaka sta v soboto zvečer na ljubljanskem kolodvoru skupaj trčila in je bilo baje osem vagonov poškodovanih.
—   Nesreča na lovu. Pod Humom pri Kobaridu se je ustrelil na lovu iz neprevidnosti 231etni kancelist gosp, Matej Šerko.
—   Sprevodnik ponesrečil. Sprevodnik južne železnice, 341etni Valentin Slavec, rodom z Vrhnike, bivajoč na Greti pri Trstu je vozil z vlakom, ki odhaja ob 4. uri 35 minut v Kormin. Pred postajo Miramar je zdrsnil s praga voza ter padel tako nesrečno, da so mu kolesa zdrobila peto. Eazven tega je dobil več manjših poškodeb. Ponesrečenca so pripeljali v tržaško bolnico.
—   Aretovani detektiv. Iz Voitsberga na Štajerskem: V tukajšnji grad Greissenegg je prišel te dni mlad nepoznan mož, ki se je lastnici gradu predstavil kot detektiv iz Gradca ter pokazal tudi razne dokumente. Hotel je, da mu gospa pokaže svoj denar, ker so baje nekatere tvrdke v Gradcu od nje dobile ponerejen denar. Gospa mu je pokazala blagajno in tujec ni preiskal samo denarja, ampak   tudi natančno preiskal
trdnost blagajne ter celo vpraševal, kedaj gredo ljudje v Gradu počivat. To je vzbudilo sum, in ko je gospod detektiv odšel, poslali so domačini za njim orožnika. Orožnik Jakob černšič je radovednega detektiva dobil v pest ter našel pri njem ostro nabasan revolver in več bodal. Takojšnja preiskava je dognala, da je orožnik černšič dobil v pest tička, katerega so že dolgo iskali, ker je sumljiv, da je član anarhiške družbe. Aretovani detektiv — anarhist je star 18 let in se piše Ferdinand Lew.
—   Nesreče. Iz Podgrada v Istri nam poročajo: Dne 15. t m. je brila mcčna burja. Ko so ob 10. uri pritrkavali, je 21 letni Fr. Stemberger iz Kuteževega padel iz zvonika in se ubil. — Vlak je povozil Elizabeto Kopač, ko je šla čez-železnični tir po poti, ki pelje z Gline pod Rožnik. Vlak jo je vrgel na stran. Kopač si je zlomila hrbet in rebra. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je pa vsled velikih poškodb umrla. Eanika je bila gluha in ni slišala bližajočega se vlaka. — Dne 14. t. m. je šel 191etni hlapec mesarja v Devici M, v Polju s konjem v Ljubljanico ter sta utonila hlapec in konj. V soboto so našli truplo utopljenca ter isto prepeljali v mrtvašnico.
—   Samomori. V Ljubljani se je v soboto na sv. Petra, nasipu, na stranišču Vračkove gostilne ustrelil Ignacij Krek. Samomorilec je prišel že zjutraj okrog 8. ure v Vračkotovo gostilno in ves dopoldne pisal nekaka pisma. Vedel se je popolnoma normalno, tako da nikomur izmed domačih ljudi ni prišlo na misel, da ima kake posebne namene Ko se je iz stranišča začul strel, hiteli so domači ljudje gledat, kaj da jer in našli Kreka mrtvega. Ustrelil se je z revolverjem in se zadel v srce tako dobro, da je bil takoj mrtev. Samomorilec, ki je bil kacih 27 let star, je zapustil več pisem, iz katerih izhaja, da si je vsled nesrečne ljubezni končal življenje. — V bolnici v Ljubljani usmrtil se je učitelj na Vajščini pri Komnu, g, P. Luvin, katerega so prepeljali v bolnišnico, ker si je prerezal žile na rokah Luvinu se je zmešalo, in ko se je strežaj za nekaj časa oddaljil od njega, oslobodil se je vezi, s katerimi je bil privezan k postelji ter se obesil. Luvin je bil star 39 let. — V Gorici se je obesil drvar J. Hvalic. Živela sta s svojo ženo že dolgo časa v sporu. Eadi groženj napram svoji ženi je Hvalic presedel osem dni. Ko je prišel domov, ni našel več svoje žene, ker se je preselila k prijateljici. V petek jo je zopet prosil, naj pride nazaj. Ker ga ni poslušala, šel je v svoje stanovanje, zažgal opravo in se obesil. Dobili so ga sredi ognja mrtvega. — V tdrek zjutraj se je v Ljubljani ustrelil topničarski nadporočnik S. L. Bil je že dlje časa umobolen in vsled tega začasno vpokojen. Svoj čas je bil tudi že v blaznici v Stenjevcu pri Zagrebu in na Studencu pri Ljubljani. — Isti dan se je v Ljubljani v neki gostilni ustrelil Makso Eabe, vrtnar po poklicu. Rabe je doma iz Hallea v Nemčiji in je že precej postaren. Sodi se, da je pri oknu zlezel v gostilno, ker ga ni nihče videl notri priti. Ustrelil se je v srce in bil takoj mrtev. Našli so pri njem revolver, 1 gld. 46 kr. denarja in pismo na cesarja.
—   Velik požar je razsajal dne 14. t m. v vasi Kal pri Št. Petru na Notranjskem. 11 posestnikom so vpepelena vsa njih poslopja, že spravijeni poljski pridelki, kmetijsko orodje, hišna oprava in mnogo obleke Zgorelo je tudi 5 prašičev in ena goved. Škode je okoli 35 000 K, zavarovalnina pa znaša komaj 7000 K. Zažgal je menia otrok. B g daj ponesrečencem mnogo usmiljenih src in darežljivih rok! — Požar je nastal v ponedeljek okolu dvanajste ure na Selu pri Ljubljani. Zgorela so štiri poslopja in jeden prašič. Zasluga, da ni ogenj zavzel grozne dimenzije, gre ljubljanskim in iz Most gasilcem, vojakom žrebčarjem in sanitetcem, ki so bili s častniki na čelu. Zažgal je baje neki potepuh. Škode je 6000 kron.
Stran 331.
—   Narodna enakopravnost, kje si? V juniju t. 1. je bil fcm. baron Beck z generalnim štabom v Val Meseriču. Pri tej priliki je več gostilničarjev in obrtnikov razobesilo tablice, na   katerih   je bil napis,   ki se   je začel tako:   ZDE
(tukaj se dobi.....) ali:  ZDE (tukaj je najcenejše . . .
to ali ono) Radi tega, ker je bila besedica „zdeu (tukaj) tiskana ali pisana z velikimi črkami, je smatralo okr. glavarstvo take tablice za demonstracijo proti vojaštvu in kaznovalo več gostilničarjev z 10 — 50 K. Lepa je ta! Poslej bode predpisovala vlada še plakate in določala velikost Črk za posamezne besede. Daleč smo prišli!
—   Prof. dr. J. Baudouin de Courtenav, znameniti slavist in odlični prijatelj Slovencev, zapusti Dorpat in se preseli v Petrograd. Ker je več naših čitateljev v vedni znanstveni dotiki ž njim, jim naznanjamo njegov novi naslov: Pe-terburg, 5   rota Izmajlovskago polka, d. N.  6. K. 6
—   Strah pred »zde«, češki list „Miru poroča o sledečem smešnem dogodku: Neki „pogumni" mladenič pri vojaškem naboru od strahu z zobmi šklepetajoč odgovori na vprašanje, kako se piše: „Hiernek Hierborskv". — „Kaj", zavpije nadporočnik, nvi se pišete Zdenek Zdeborskv, pa ne Hiernek Hierborskv !w — „Prosimu odgovori s tresočim glasom mladenič, rmeni so doma rekli, če tu rečem besedo „zde" (tukaj), bodem zaprt in sem to prevel na „hieru. Tako se izgovarja prihodnji branitelj avstrijske domovine.
—   Velik uspeh čeških pevcev. Dne 22. julija je bilo v Bruselju na Belgijskem mednarodno petje pevskih društev za stavo. Udeležilo se ga je tudi češko pevsko društvo „Hlaholu iz Plzna in je dobilo prvo ceno: zlato kolajno in 8000 frankov. Ocenjevalci so se izrazili, da   je petje   „Hlahola" neprekosno.
—   Zapuščina laškega kralja znaša 22 milijonov mobilnega premoženja poJeg mnogih gradov in posestev. Privatno premoženje kralja Umberta podeduje vse njegov sin Viktor Emanuel.
—   Umor kralja Umberta in loterija. V Italiji se je pretekli teden milijone zastavilo na naslednje številke: 56 (kraljeva starost), 10 (ura umora) in pa 73 (umor kralja). Slučaj je hotel, da je v soboto bila zadeta samo številka 10, ostale številke pa so bile zadete le „pri piki". Prišle so številke 55, 72 in 47. Italijanski loteristi so silno hudi, da se je loterija na tak način ponorčevala iz „svetih številk" in pograbila milijone dobička.
—   Nameravani napad na črnogorskega kneza? V Neapolju so aretovali srbska anarhista Petroviča in Ciroko-vica, ki sta prišla baje pričakovat črnogorskega kneza Nikito, da ga umorita.
—   Dvoboj med zaročencema. V Parmi se je sprla lrma Gaudeuri s svojim zaročencem Cavalliem radi ljubosumnosti. Kot prava Italijana sta potegnila bodalci ter se suvala tako dolgo, da sta imela — dosti. Umrla sta vsled dobljenih ran
—   Milijonar — krošnjar. Nekako pred desetimi leti je bil v Somerville v Massachusettsu Charles H. North najbogatejši mož, ki je premogel več kot osem milijonov dolarjev. Danes pa ima le še hišo, ki je v mestu najlepša. Živi se z najemščino hiše in s krošnjarenjem. Nasproti pa sta velikanska mesnica in sušilnica mesa, kateri sta danes njegovih bivših zadružnikov. Mesnica in sušilnica sta mu prinesli nad 8 milijonov, a vse je izgubil. Danes cele noči študira svoje kompto-arske knjige, kako je vendar možno, da je zapravil skoraj vse. No mož ima že 68 let.
—   Iredentovske demonstracije na Reki. Na Reki so v tamošnjem gledališču vprizorili opereto „1 Bersaglieri del 48". Pevka Tani je prišla na oder z italijansko trobojnico in iredentovci so ji demonstrativno ploskali. Prisotni kapitan De-renčin pa je vstal ter začel žvižgati. Nastal je velik škandal. Redarji so morali delati mir ter odvesti kapitana, kajti ire-dentovci so ga hoteli   pretepati.   Derenčin   je plačal 10 gld.!
—   Ruska radodarnost. V Vilni je tovarnar Poznanjski zapustil 500.000 rubljev v dobrodelne namene in njegovi sinovi so k tej veliki svoti primaknili še 600 000 rubljev. — V Mologi je dala soproga trgovca Podosenova 300.0000 rubljev svojemu rojstnemu mestu, da je porabil v dobrodelne namene.
—   Šola, ki je veljala 8 milijonov rubljev. V Moskvi so zidali v spomin 251etnega vladanja umrlega carja Aleksandra III. obrtnijsko šolo, ki se odpre na jesen. Poslopje je ogromno in se v njem nahaja mnogo oddekov za razne stroke obrtnije. Za zidanje se je izdalo 8 milijonov rubljev.
—   Dima na železnicah ne bo več! Neki član glavnega ravnateljstva saških državnih železnic je iznašel napravo, ki skoro popolnoma odstranjuje nadležni dim na železnicah. Poskušnje z novo napravo so izborno izpale ter se je pokazalo, da železniški stroj na ta način prihrani mesečno najmanj 13.000 kg premoga. Naprava velja za vsak stroj še ne 100 mark. Saške železnice bodo nove naprave veljale 150.000 mark, prihranile bodo pa na leto premoga za 4 milijone mark.
—- S sodom v Pariz. 14. t. m. sta dospela trgovec Enzmann in kavarnar Trebsche z Dunaja z 240 kg težkim sodom peš v Pariz. Stavila sta z urarjem Kollmerjem v Rossau-za 5000 kron. da doapeta v 50 dneh v Pariz. Rabila sta 61 dnij, vštevši deževne dneve, katere treba odračunati. Baje sta stavo dobila.
—   Kratka zakonska sreča« Iz Montreuila javljajo : Pred kratkim se je tu vršila poroka dveh mladih zaljubljencev ki sta bila bogata in prav srečna. Svatbeno potovanje sta napravila v Perreux. Krasno vreme ju je zvabilo, da sta se šla vozit s čolnom po reki Mami. Blizu mosta pri Bryju pa se je čoln prevrnil in oba sta utonila. Ženo so potegnili sicer še živo iz reke, a umrla je v bolnišnici; moža pa so potegnili šele čez 6 ur mrtvega. Tako se je končala njuna sreča že v par dneh.
—   Zločinska stava. V Parizu je bila pri umetniškem mizarju Robertu Lelargu zbrana družba prijateljev. Pili so in se zabavali, dokler niso bili vsi vinjeni. 231etni Lelarge se je
. delal posebno pogumnega in naenkrat si je izmislil, da stavi z vsakomur, da bode ustrelil skozi okno na prvega človeka, ki pojde mimo. Pijani prijatelji so mislili, da se šali in stavili so. Lelarge pa je vzel revolver in ustrelil skozi okno 181etnega barvarja Berangerja in na nekega Giella Oba sta bila mrtva. Prijatelji so sedaj vzeli blaznemu mizarju revolver, policija pa ga je zaprla.
—   Kitajski zdravniki. O Kitaj govori zdaj ves svet in se zanima za vse kar prihaja od ondi. V Kitajski obstoji skoro vsa veda in pomoč zdravnikov v različnih mazilih, pripravljenih iz raznih živalij in rastlin. Pri vsakem zdravniku je v njegovem domu več ali manj razpostavljenih takih mazil na ogled občinstvu in to je njegova reklama. Na grobnih spomenikih vidi se cesto ime onega zdravnika, ki je zdravil umrlega, vrezano v kamen poleg imena umrlega. V notranji organizaciji in anatomiji človeškega telesa pa kitajski zdravniki nimajo niti pojma in svoja zdravila vravnavajo kakor jim je več ali manj ugodno. O pravih dolžnostih zdravnika pa nimajo niti pojma. Kako pa odličnejši knezi smatrajo zdravnike, kaže ta primera. Neki kitajski podkralj ima pet "bogato plačanih zdravnikov, ki prejemaio denar, dokler je podkralj zdrav, ako pa resno zboli, ne dobivajo niti krajcarja plače več. Da jako pazijo, da ne oboli, je umevno.
—   Najslavnejši španski borilec z biki, Rafael Mo-lina, imenovan „Lagartijo" t. j. martinček (gaščarica), je po težki bolezni umrl v svojem rojstnem mestu Oordoba. Za njim žalujejo ne le ožji rojaki, marveč ves španski narod ter se njegova smrt smatra za narodno nesrečo. Njegovega pogreba se je udeležila vsa Cordoba z vsem uradništvom od župana pa do vojaškega guvernerja. Rafael Molina je dosegel dobo 56 let. Izhajal je iz rodbine, ki se je pečala z borbo z biki.
Že kot deček se je udeleževal borilnih iger, ki so toli priljubljene na Španskem in katere je rajni Molina še bolj omilil Špancem s svojim zares umetniškim in elegantnim nastopanjem kakor najboljši borilec. Nastopil je 1632krat ter usmrtil 4687 bikov, a bil tudi sam mnogokrat poškodovan. Leta 1893. se je Molina odtegnil areni kot silno bogat mož. Bil je pa znan tudi kakor mož, čegar radodarnost ni poznala mej. V njegovi domovini so ga imenovali običajno nPrevidnost Cordobe". Leto za letom je podpiral neštete ubožne družine, plačal tu ubogemu stanovanje, poslal ubogo ženo v kopel j, dajal doto ubogim osirotelim dekletom ter odkupil toliko mladenČev od vojaščine, da se je neki višji častnik izrazil, da bi po njem odkupljeni mladeniči tvorili armado, s katero   bi lahko zmagali ves svet.
Stran 332.