LUi s* kort»« d«lav-•k«g» Ifuéatv«. D»Uf* el mo opravičeni 4o v*h> ker praducirato.
This peper te devoted to the int«r«ate of the working clasa. Work-era are entitled to all what thev produce.
Kniarvo»- ••><toi>4-«iaa» a*lwf, U«c. n unit »t ifc. 1*0.' of fx*
enterco III Ut.Or ttir ac "t ' M|f»i o» v . 'Ch trd 'WS
Offic«: 4006 W. 31. Str., Chicif«,
'Delavci v$eh dežela, združite se!"
«i
PAZIT EI
^ v*
na Številko v oklepa|u> ki ee nehala poleg vi-Sega naslova, prileplfe-noga apodal ali	■
na ovitku. Ako (340)
)e Številka
tedat vam a prih«»dn|o Številko natega liata poteče naročnina, Proel-mo ponovite (o tekof.
Sle v. t No.) 339.
VOLILNA KAMPANJA V MIL WAUKEE
Chicago, III., 10. marca March) 1914.
Lelo (Vol.) IX.
redi iiove zakone, ki bodo v bodoče onemogočili take krivice, naj odredi pravično kazen za kapitalistične hudodelce, ali pa naj zaklene j*« pisana fakta v kongresni
Zadnjo nedeljo so socialisti v Milwaukee otvorili volilno borbo za županske volitve, ki se vrše 7.[arhiv brez vsakega efekta — kon-aprila. Volilni boj v Milwaukee | gres ni zadnji in najvišji sodnik, bo brez dvoma hujši kakor kedaj Zadnji in najvišji sodnik je aine-poprej v tem mestu. Socialistični tiško delavstvo. Kongresna pre-kandidat je bivši župan, sodrug I iakava je delavstvo izučila in de-Emil Seidel, a proti njemu sojlavci bodo nekega bližnjega dne združene vse kapitalistične sile predložili teški račun, pod pečatom "nestrankarstva". In takrat bodo kapitalisti — v Sodrugi so dobro pripravljeni. -Michiganu, Coloradu in povsod Potom sistematičnega dela zad- češ nečeš — plačali vse, kar so njih dveh let je vsak sodrug tuje| dol/ni narodnosti, kateri je deležen državljanstva, dobil potrebne papir-1 DELAVSKE VESTI je M I'd tea Ji nebroj mladih so eialistov doseglo polnoletnost in I Illinojsk* organizacija pre povečalo število volilcev. Propa-| mogarjev bo zahtevala to spo
Baroni bakra "nedolžni angelji"
Jim McNaughton pred kongresnlkl naslikal rudnike kot prava nebesa za delavce. "Vsi so bogato plačani In nobene pravice nimajo za pritožbe niti za &tra|k"! Priznal |e da vlada cerkve, šole ln sploh vse v bakrenem okrožju. Širajkar-|l obdolženl tro|nega umora skebov. Preiskava božične katastrole. hont-c preiskave ta teden
Calumet, Mich., 5. marca. — je povedal, je važno. Priznal je Ta teden imajo rudniške družbe namreč med drugim, da družbe v
držav. Vprašancc je odgovoril, da za njega in družbo ne obstoji nobeno razsodišče, da sploh nima kaj razsojati in da se ne bo zmenil zh take ponudbe, pa naj jih
POZOR V0LIL0I IN VOLILKB V CHICA OI!
Prihodnji torej 17. marca je Registration Day za aprilske volitve
besedo pred kongresnim komite jem v preiskavi stavke.
Zadnji petek — kakor srno poročali — je obiskal komitej več naselbin v bakrenem okrožju in podzemeljske rove. Na površju je ogledal več kompanijskih bajt,
ganda med delavstvom je nepre- mlad povišanje plače in ta zahte- kjer so nastanjeni skebje. Za ta nehoma v tiru. Raznašanje čtiva va bo nepopustljiva. Tako je skle- ogled je bilo že vse pripravljeno, v angleškem, poljskem in nem- nil zbor organizacije zadnji teden Zastopniki družb so vodili kon-škem jeziku se vrši vsak teden v Peoriji. Podrobnosti glede nove grešnike v tiste bajte, ki so bile enkrat. Za celo mesto je treba 80.«plačilne lestvice niso obelodanje- počedene in posnažene za prihod 000 komadov letakov in podobne- ne in predsednik Poue je pojasnil, in kjer stanujejo tisti skebje, ki ga čtiva. Kampanja bo stala so- da radi tega niso, ker imajo last- so "povsem zadovoljni" z vsem, druge šest do deset tisoč dolarjev, niki pretuogokopov v Peoriji svo-|kar dobe. Na vprašanja kongres-toda stroški se pokrivajo sproti, je špijone, da zvedo že v naprej, Mnoge delavske unije pridno pri- kaj bodo prernogarji zahtevali spevajo iz svojih blagajn v volilJ — Koneferenca med zastopniki ni sklad.	. premogarjov in operatorjev v
Ne maramo ničesar prerokovati, Philadelphiji je bila pretrgana toda presenetilo nas ne bo niti ¿7. feb. Prisloni še nobenega spo-najmanje, če bo zopet izvoljen so- razuma. Predsednik premogarskel V rovih je bilo res lepo krasno! drug Seidel županom v Milwau- unije John P. White je izjavil, da 1 Pri karah, ki jih navadno polnita
nikov so odgovarali skebje, da so
"zadovoljni". Ravnotako je bilo skrbno pripravljeno za prihod kongresnikov v rudnikih. Spustili so jih v 900 čevljev globok sbaft No. lf» Calumet & Hecla družbe.
kee.
SOCIALISTIČNA DRAMA V PREMIČNIH SLIKAH.
konferenca se bo še vršila.	I dva moža, so bili tisti dan trije,
Ditbois, Pa. — Operatorji j ki so počasi delali. Pri vrtalnem mehkega premoga v tem distriktu | stroju ali svedru, kjer je pred
grozijo, da ne bodo le zavrnili vsako zahtevo za povišanje plače, okolici I temveč da bodo celo skušali zni
štrajkom delal en sam mož, sta bil a dva. Kongresniki so začudeno gledali, kje so potni in živinsko izmučeni delavci — toda ni jih bilo tisti dan! Skebom je bilo naročeno, da morajo počasi delati in smejati se same sreče! Kdor
Sodruffi v Chicagi in imajo zdaj priliko videti sociali-1 žati sedanjo plačo za deset od-stično dramo «v kinematograf- Isto-tkov.
skih gledališčih za pet centov. — Organizirano delavstvo v Igra se imenuje "Prom dusk tojOhicagu je priredilo 8. t. m. javni
dawn" (Iz mraka v zarjo) in ima I hod v Oran Opera House v pri«) j zna. pa zna! In baroni bakra res pet delov. Spisal jo je sodrug H'arla Persona, urednika "Strike majo. Kongresnik Hovel je pa Frank E. Wolfe in film lastuje R. Bulletin" v Clintonu, 111., kateri krat vrgel z lopato v karo in & M. Feature Excnange. V tej j« tamkaj v zaporu radi obdolžit- vskliknil: "To je pa lahko delo!" igri nastopaio sodrugi Job Harri- ve umora. Person je v jeseni u- Komitej sta spremljala rudniški man, Stitt Wilsen. Clarence Dar- «trelil štrajkolomea Tony Mus- nadzornik James in zastopnik uni-row in drugi. Vrši se v Californij; *ra v aamobranu. Zadnji je na- je Hubert Laux. Pri obisku mlinov in ie polna zanimivih prizorov iz mreč napadel na cesti in ga silno in topilnic v Lake Linden in Hu delavskega življenja in bojev. Po-pretepel, nakar je urednik peteg- bellu je komitej tudi našel vse glejte v "Workera World" za pil revolver in ustrelil. Delavske "čisto" in krasno" in skebje so oglas, ki našteva vsa tista eleda- organizacije bodo skrbele, da bo bili povsem "zadovoljni", lišča, ki predstavljajo to igro. (imel Person pravično obravnavo.
— Štrjkarji v Colliers, W. Va.,
KAJ JE KONGRES ZVEDEL V H<> °*voje»vali zmago pri zveznem MICHIGANU IN COLORADU.	v Wheelingu 7. t. m. So-
dišče je namreč razveljavilo tri Kongresna preiskava boja nied I Qajvažnej*e točke v 'indžankšnu', delom in kapitalom v Michiganul katerega je pervikrat izdal tamoš-in v Coloradu je dokazala na celi 'im kraljem premoga famozni sod črti, da je bila potrebna. Dokaza- nik I^ton. Strajkarji sedaj smela je, da so zahteve delavcev vM° zborovati, nagovarjati skebe in
obeh strankah opravičene. Doka imeti Prosto P°t do rovov. Vodi-.,-. . . , ..	,, ,
Za'a * * - delavcem „odi ve,|- j unije pravijo a bo.o J,C^TC.
i kapital -lz lahkoto dobili strajk. (¡re za • ... 4<	. ,. ,,
P 1 riznanje unije.	'J b,1° 8m'no ,n zadovoljno"
V pondeljek je komitej pričel z zasliševanjem prič od strani družb. Glavni advokat operatorjev Rees je nagovoril kongresnike in jih 'podučil", da šele sedaj bodo zvedeli "čisto resnico". Koval je barone bakra visoko med zvezde. a nad štrajkarje je pa izlil žolč srca. Dejal je, da dokler ni bilo v bakrejio okrožje "agitatorjev", bila je ta
kanska krivica od strani sto v
V Coloradu so prernogarji do kazali, da s polno pravico zahtevajo priznanje svoje unije. Operatorji so priznali sami, da njihov areument obstoji v najetih moril •ih, strojnih puSkah in v podivja-
DEMOKRAÖ. PROSPERITETA ALI
BLAGOSLOV KAPITALIZMA.
Naenkrat so pa prišli "od zunaj" skušnjavei, "hudobni agitatorji", ki so "zasejali med srečne in presrečne rudarje sovraštvo do svojih dobrotnikov, lastnikov bakra" in tako se je rodil štrajk.
Prva priča je bil James McNaughton, notorični generalni
- 200 brezposelnih delavcev v ni in niiani soldateski. Kongres 1< aliforniji se je podalo na pot v je zvedel \7. ust žrtev samih, kaj I Washington pred predsednika.
so trpeli delavci, njihove žene in K>»a potuje peš deloma na tovor-1 ;nanWr Calumet & Hecla druž-otroci pod kruto vlado surove mi- nib karah.
lice in privatnih policajev. Zve- — časopis v Jolietu, "The Jo-del je, da so bili kršeni vsi zako- liet News", je nedavno prinesel ni in vse ustanovne pravice in kr- sledeči oglas: "0 15ačnih mož išče šili so jih lastniki premoga. dela, ne pa milosrčnosti (charity),
V Michiganu je zvedel kongres ima delo za nas?" zopet iz u«t delavcev tužno resni- — V Norristownu, Pa., je neki eo o borafikih plačah, o trdem de- operator premičnih slik oznanil, lu pod zemlio brez plače, o satan-Ma potrebuje 100 mož za "prizor skem izkoriščanju, o bestijalnem | drhali" v svoji potoigri. Prišlo je
500 mož in prizor je bil "krasen"!
Več kot tisoč mož brez dela je prišlo pred palačo guvernerja
bakrenem okrožju vladajo nad vsemi cerkvami brez ozira na ve-roizpovedanje, dalje nad šolami, bolnišnicami, političnimi uradi in sploh nad vsemi napravami, ki služijo javnosti. Družbe so zgradile bolnišnice s svojim denarjem, družbe dajejo denar cerkvam, ki so zgrajene na družbinem svetu; družbe gradijo šole na svojem svetu, gradijo kopališča in knjižnice — vse v "korist delavca", toda v resnici na svojo korist, kajti delavec, kateri uživa "dobrote" teh javnih naprav, mora biti poslušen in pokoren družbam.
Na vprašanja glede nizkih plač in glede izpovedbe štrajkarjev, da so delali celi mesec brez plače, je odgovoril Jim, «la to so "napake" nižjih bossov — če se je sploJi kaj takega kedaj primerilo. Dejal je, da v rudnikih je 750 do 800 nižjih bossov in nekateri med njimi so "mogoče samosilni in predrzni", ali zato ne morejo biti družbe odgovorne. Nato je McNaughton predložil cel kup papirjev in knjig ,iz katerih je "dokazal", da se dotični Strajkarji, ki še pritižujejo, da so bili osle pat jeni za plačo, ne le dobili polno plačo, temveč tud gospodsko pla "o do, ^f)0 dolarjev na mesec, re-
stavi kdor hoče, magari sam pred-1 abierinanov. Kdor ta dan ne re-sednik. Pri tem je Jim potegnil gistrira ali ne vpiše svojega ime-
mošnjo iz žepa in vprašal Taylora, če bi on dovolil, da'sme kdo drugi kar tako gledati v njegovo mošnjo. (S tem Je dokazal Jirn, da vsi njegovi principi se sučejo le okoli mošnje in mošnja mu je vse.) Med drugim je rekel Jim tudi, da "tuji agitatorji' so prišli v bakreno okrožje le z namenom, da si "nabašejo žepe". Hilton je odgovoril, da tuji v Bostonu živeči lastniki bakra si neprenehoma bašejo žepe z bogastvom v Copper Country. "Ali si niste tudi Vi dobro nabasali Vaše žepe odkar ste tukaj?" je vprašal Jima, kateri pa ni odgovoril. Ko ga je vprašal Hilton, koliko ima plače na leto, dejal je Jim, da kaj ga briga. Jlilton jp tudi skušal izvleči iz McNaughto-na, kako obstoje družbe bakra z ozirom na trustno zvezo in glede kontrole trgovine z bakrom, toda zadnji ni hotel odgovoriti ničesar natančnega.
Ko je Jim končal mučno pričanje, je bilo poklicanih več skebov importiranih iz Detroita, Chicage in New Yorka. Na vprašanje, kako se jim dopade delo in razmere sploh, prikimali so ponižno, da je vse "alright" in da jih ni nihče "s silo privlekel"
na v imenik volilcev, ne bo smel voliti. Kdor je državljan in je eno leto v državi, šest mesecev v county in 30 dni v volilnem kraju (precinct), pa Še ni volil v Chicagi, mora registrirati. Kdor se je preselil od zadnjega volilnega dne v drugi precinct, mora registrirati.
Ne pozabite torej na ta dan! Vo lišča bodo odprta od šeste ure zjutraj do devetih zvečer; zamuditi torej ne more nihče.
Poživljamo zlasti naše ženske, ki so deležne te pravice, da registrirajo. Vsaka žena, stara 21 let, koje mož je državljan, sme voliti. Žene. kojih možje niso državljani, nimajo volilne pravice, pa naj bodo tukaj rojene Američanke ali ne. Dekleta, ki so tukaj rojene in ki so dopolnile 21 leto, smejo voliti ; če pa niso tukaj rojene, tedaj morajo imeti drugi državljanski papir kot moški.
Naprej za delavske kandidate in kandidatinjel
INTERVENCIJE V MEKSIKI NE BO.
be in pravzaprav vodja vsih rud niških managerjev v Copper Country. McNaughton je pričal tri dni. Govoril je silno veliko, toda povedal je malo. In to, kar
koč "Številke ne lažejo." (Kaj pa če lažniki številijo?)
Glede slabe ventilacije v rovih je rekel Jim, da do danes še ni noben delavec umrl v rudniku radi (!) slabe ventilacije. (Po njegovem mnenju bi se torej moralo par sto delavcev prej zadušiti vsled smradu in slabega zraka, potem šele bi družba govorila o boljši ventilaciji!) Dalje je rekel, da vrtalni stroj z enim delavcem j»» "gospodarska potreba", ki mora biti.
V torek je prijel McNaughtona zastopnik štrajkarjev Hilton z na-vskrižnim izpraševanjem. Hilton si ga je pošteno privoščil in bilo ie dovolj zabave. Jim se kar potil, ko so letela ostra in sarkastič na vprašanja in končno je predse-latelj Taylor posegel vmes in rekel Hiltonu, da se naj Jima malo usmili. Jim je napadal "tuje agitatorje" in principe W. F. of M. na kar ga je Hilton vprašal, kje stanujejo direktorji Calumet and Hecla Co. "V Bostonu", odgovoril je Jim. "Potem so tujci ravno tako kot voditelji unije, ali ne?" *avrnil ira je Hilton. Predsedatelj Taylor je nato vpraSal McNaughtona če misli njegova družba sprejeti ponudbo razsodišča v poravnavo utavke in tako bi zavrnil ponudbo tudi če pride od guvernerja ali predsednika Zedinjenih

teptanju najzadnjih pravic mezd nih sužnjev — zvedel je tudi o barbarskem početju najetih mo
VABILO NA SLAVNOST Pariške Komune
rilcev a ^traikarii. o teroriziraniu Johnsona v Californiji prosit po in zlorabljanju. To resnico je U- moči. Guvernerjih ni pustil pred-povedalo čez dvesto rudarjev raz se, pač pa je dovolil, da je dobil nih narodnosti. Kongres je zvedel vsak po en — glaž vode! tudi resnico o sramotni deporta — American car & Foundry Co. eiji Movorja in Tannerja, katero v Madisonu, 111., je zaprla vrata, so izvršili "miroljubni" in "po 2000 delavcev brez dela. Ktaye spoštujoči" člsni Citizens — prPd pisarno B. F. Goodrich Alliance. Iz ust bivših stavkoka- Co. v Akronu, O., je bilo nekega zon' je zvedel kongres tudi resni- dne pred par tedni tritisoč mož, eo, da peonaža ni nobena prazna ki so čakali za delo. sanja v bakrenem okrožju.	— V mnogih premogarskih kra-
Tn zvedel ni le kongres, temveč jih v Pennsylvaniji in v Ohio poveš delavski narod v Ameriki. Naj slujejo rovi le polovico prejŠnegs Vongres stori kar hoče — naj od-1 Časa
ki jo prirede
Jug. socijalistični klubi v Chicagi jj
DNE 15. MARCA 1914 v Polaskl dvorani. Ashland Ave., med 17. In 18. ceslo.
Zadetek toino ob 2. uri popoldne. Igra v slovenskem ln hrvatskem Jeziku. Vstopnina j« 25c ta oaabo.	VZAJMKNT ODBOR.

okrožji». Advokat je družb so predložili več dolgih affidavitov, ki so jih podpisali skebje v zadovo-Ijnost bossov. Podpisali so jih na-ravno tudi taki, ki ne znajo niti besedice eitati angleški, torej ne znajo, kaj so podpisali. Zastopništvo državne milice je tudi imelo prič?, ki so povedale, da so bili miličarji "prava jagnjeta" v stavkovnem okrožju.
Preiskava božične katastrofe.
Calumet, Mich., 7. marca. — Kongresni komitej v Houghtonu bo najbrž v par dneh končal preiskavo. Zasliševanja se vrše zadnje dni tudi ob večerih in snoči je trajalo pozno v noč. Danes bo končano zaslišanje od strani družb na kar pride na vrsto šerif Cruse in potem razni mirovni sodniki. Komitej je včeraj razdelil delo; predsedatelj Taylor, Switzer in Howell so imeli opraviti z nadalj-nimi kompanijskimi pričami, med tem ko sta S. N. Taylor in Casej zaslišala več prič glede božične katastrofe v italijanski dvorani. Bile so večidel iste priče, ki so nastopile pred dni po katastrofi.
Mrs. Josephine Leskela je povedala, kako je slišala človeka, kateri je zavpil "Gori!" Bil je majhen, debel človek in nosil je na suknji gumb Citizens Alliance. Gospa Eli/a Leš je pričala, da je dotični človek zavpil dvakrat, prvič angleSko "Fire!" in drugič slovensko "Gori! Ogenj!" Frank Shaltz je pričal, da je slišal kričati človeka "Ogenj!" Tmel je bel eumb z rdečimi črkami na suknji. Rekel je tudi, da je videl tega človeka že par tednov poprej na ulici s policijskim kolom v rokah. V isti smeri sta povedala tudi Eric Firicson in Charles Olsen. Okrožni pravdnik Lucas je nato privedel pet prič, ki so pobijale prve. Bile so to iste priče, ki so srovorile v prilog Citizens Alliance že v koronerjevi preiskavi. Komitej je vso i7povedbe prič zabelje-£il v zapisnik.
V četrtek je bila v Houghtonu parada štrajkarjev. Okrog 14000 delavcev je korakalo po ulicah. Na kongresnike je ta parada, ki so jo opazovali, naredila precej vpliva.
Trije štrajkarli obdolženi umora skebov.
Calumet, Mich., 5. marca. — Zadnii petek zvečer so bili aretirani Nik Verbanac, Joseph Juntu-nen in Hjalmcr Jslonen v South
(Nsdaljevanje na 6. strani.)
Ifuronski krik, katerega so za-bakreno^pnali džignoti zadnje dni radi skrivnostnega umora Angleža Bentona v Juarezu, ne bo imel pričakovanega učinka za intervencijo. Tudi dejstvo, da je Carranza, vodja konstitucionalistov, preprečil oziroma zavlekel ofiei.ielni ogled Bentonovega trupla in preiskavo umora po angleško-ameri-ški komisiji, ni sprrmenilo stališča washingtonske vlade. Wilson je zadovoljil Anglijo z obliubo, da bo dognal, na kak način je Benton naš<d smrt in da bo zahteval odškodnino od rebelov. Hujskačem za intervencijo je Wilson dobro odgovoril rekoč: "Združene države so dovolj velike in močne, da lahko čakajo na padec Huerte. Tisti, ki bi radi vojno, ne pomislijo, da bodo morali dati svoje sinove, brate in očete pod meč preden kaj dosežejo."
ZLOČINSKI SISTEM.
—	Peter Theodores v Danwille, Tli., je 26. febr. s sekiro ubil svojo mlado ženo in nato sam sebi pognal kroglo v glavo. Theodores
koronerjem par «e je oženil v novembru 1. 1. in od tistega časa je bil brez dela. Mrli-škoogledna porota je razsodila, da uzrok umora in samomora je bila prevelika beda.
—	V Seattle, Wash., je neki grocer naletel v nočni temi na tatu v svoji prodajalni. Potegnil je revolver in ubil človeka na mestu. Ko pa natančno ogleda mrliča, spoznal je v njem svojega soseda, kateri je bil brez dela in kateri je imel ženo in dva otroka. Mož je bil doslej vedno pošten.
—	V Los Angelesti je policaj smrtno ranil Henry Lindena, brez poselnega delavca, ko ga je zalotil na stopnjicah neke hiše, kjer je zgodaj zjutraj pil mleko iz steklenice. ki naravno ni bilo njegovo. Policaj je takoj ustrelil.
Modroslovlje naših " svobodo-mislecev", — V zadnji številki modruje neki A. L. v svobodomiselnem glasilu med drugim tole: "Neki urednik, ki se skriva za organizacijo, bi rad odločeval, kdo je "sodrug". . . Po logiki zmešanih "svobodomislecev" bi morala odločevati, kdo je unijee, \Vaddell-Mahonova agentnra za štrajkolomee: o teoriji evolucijo Jožef Sarto -v Vatikanu; o kc-mereialaizmu carigrajski berači, o socializmu in o aodmgih pa slo. venski "svobodomisleci" A. L. kopita v Ameriki. Ali ni to svobodomiselno?—Klobuk dol pred takimi "svobodomisleci"!
Conemaugh, Pa.
Dne 24. feb« se je pričela konvencija Dist. No. 2. U, M. W. of A. v Du Bois, Pa. Na dnevnem redu je več važnih reči, tičočih se premogarjev za prihoduji dve leti. Takoj drugi dan konvencije bo delegatje »prejeli več važnih resolucij. V eni izmed teh, v co-nemaughâki, se je zahtevalo, da pošlje Dist. No. 2. h sporazumom glavnega odbora premogarske organizacije organizatorje v še neorganizirane kraje in sicer v John stown in okolico. Somerset, West-m orel an d, Indiana in Fayette okraje. Resolucija, kot se poroča, je bila »oglasno sprejeta. Predsedniku distrikta se je dala polna moč, da to izvrši. Druga važna resolucija je bila po daljši debati sprejeta, v kateri se zahteva, da se delavstvo postavi v boj proti kapitalistom ne la samo na gospodarskem, ampak tudi na političnem polju proti sovražniku — ka pitalističnemu sistemu. V dosego tega namena se priporoča, da izda organizacija od časa do časa med svoje članstvo tozadevne cirkular-je ali pa začne izdajati redno svoj časopis Nadalje je bila sprejeta resolucija za kuperativno prodajalno itd.
Kaj vse se je in se še bo ukrenilo na tej konvenciji za sedaj ne morem poročati, ker se konvencija še vrši. Bolj važne stvari bom poročal prihodnjič. Za neorganizirane premogarje v Cambria in sosednih okrajih je brezdvomno to, da bodo imeli lepo priliko in pomoč »hI organizacije organizirati se. Iskreno priporočam vsem še neorganiziranim tovarišem, premoga r jem. da prično s potrebno agitacijo za ustanovitev lokalnih unij takoj in kadar pride v naselbino organizator prem* garske unije, na i mu pomagajo pri njegovem teškem delu. Hitrim korakom bližamo se času, ko bode moral biti vsak premogar v organizaciji, kajti boj med kapitalom in de lom postaja vsak dan ostrejsi in obširnejši. Je sicer resnica, da je naša premogarska organizacija po številu članstva ena najmočnejših v Ameriki, ali pri vsem tem je in ostane resnica, da je do sedaj šele polovica premogarjev organiziranih. Ta |K)lovica neorganiziranih premogarjev je pa v bojih med organiziranimi premogarji in premogarskimi baroni velika za-tvora — prava cokla za premo-garsko organizacijo in nje dobrobit. Prišel sem že večkrat v doti-ko s kakšnim nezavednim tovarišem, kateri je trdil, da unija ni za nič. da se za unijo vnemajo le taki. ki nočejo delati in da družbe vedno rade povišajo plače same, ne da bi bilo treba delavcem vprašati za povišek itd. Gotovo, s takimi ljudmi je zelo težavno govoriti in še boli težavno jih prepričati, da so v veliki zmoti. Oni si niti ne mislijo, da kadarkoli so dobili neorganizirani premogarji povečanje plače, so i o še vselej dobili le radi tega. ker so jo izvo-jevali organizirani premogarji in nihče drugi. Poglejmo le za trenutek stališče organiziranega in neorganiziranega premogarja. Organiziran premogar gre na delo samozavestno, dela osem ur in v temu kraju dobi 72 c plače od tone premoga in govori odkritosrčno. Kadarkoli vidi, da se mu godi krivica od strani družbe, naznani to takoj tozadevnemu odboru, kateri ukrene potem vse potrebno, da se krivica poravna. Sedaj pa stališče neorganiziranega: Ta gre po navadi zjutraj rano na delo — po nekaterih krajih že ob 2. uri po polnoči. — dela kot nema živina celi dan. pred bossom se trese in hlini, kot najponižnejši suženj. Svoje tovariše — delavce, obre-kuje in spodriva. samo da sam sebe okoristi. Pripravljen je redno in povsod denuncirati one, ki žele, da bi se razmere nekoliko izboljšale. Da né zgube milosti raznih priganjačev, jih večkrat povabijo na svoj dom, kjer jih pogoste z najboljšimi rečmi, posebno s pijačo, "chiekny" itd. Ampak časi se spreminjajo; spreminjajo se pa tudi razmere, v katerih delavec živi.
Zategadelj je naša dolžnost, da postanemo samozavestni. Priklopi ti se moramo vsi armadi organiziranih, da se tako »druženo vsi postavimo v boj za sad našega dela in pravico do vživanja!
F. Podboj.
gkidmore, Kana
Cehj. uredništvo Proletarea: —
Prosim, da priobčite ta moj dopis v listu Proletarec.
Vsa tukajšna društva so imela dne 22. febr. t. 1. skupno sejo, in to zaradi združenja vseh naprednih jednot in zvez. Kakor se je pokazalo na skupni seji, ne bo med tukajšnimi društvi uobenega nasprotstva zaradi združenja. Mi vsi smo jednakih misli, da se,vsa društva pridružijo S. N. P. J., katera naj potem pcfcluje do skupne konvencije, kajti le na ta način obvarujemo starejše člane občutne izgube. A ko pa vse Jednote in Zveze prenehajo s poslovanjem, da bi se potem skupaj združili, bi se stari člani, kateri so danes prestopili 45 leto ne mogli zavarovati tako, kot so bili zavarovani do gedaj. In državni zakoni bi nam sploh ne pripustili, da bi stare člane zopet sprejeli in ravno to bi bila največja krivica, ker nekateri taki člani plačujejo že 10—15 let; obenem so bili tudi ustanovitelji društev kakor tudi dobri agitatorji na društvenem polju. Sedaj pa, ako se vse jednote in zveze razpust i j», bi se starim članom sploh ne bilo mogoče več zavarovati, lahko pa, ako ostane S. N. P. .1. do skupne konvencije, se ji lanko pridružijo vsi člani, brez izjeme stari ali mladi. Zatorej dragi bratje in sestre vseh zvez in jednot, katere pridejo v poštev pri združitvi, imejmo pred očmi korist nas vseh in združim i se v eno veliko slovensko organizacijo, katera bode | nam vsem v ponos in korist. Popustimo vso neslogo, kateri tlači že joti nekdaj naš slovenski narod. Dovolj je bilo Že nevtšljivosti med nami, ne dajmo ji od sedaj vnaprej več prostora. Stari pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači! In ravno tako tudi v Združenih državah moramo ravno Slovenci premnog« krat občuiiti ta pregovor in ker nismo složni, nimamo tudi meti tujim narodom nikakega ugleda. Koliko tisočakov nas je že stala ta nesloga; koliko nas stanejo glavni uradi in koliko k« nvencije vsake posamezne zveze in jednote. I>ahko trdiino, da smo že mnogo sto tisočakov vrgli proč, katere bi mi lahko imeli danes v naših blagajnah, katere bi lahko za bolj koristne stvari porabili, kakor smo jih pa do sedaj.
Nadalje prip< ročamo pripravljalnemu odboru za združenje, da naj uvede jeden razred za $250, ker so pri društvu sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa člani po večini zavarovani za $250. Za-toraj bi bil tudi ta razred potreben. Nadalje pripoznamo predlog br. Mostarja od penzijske družbe, da se ustanovi penzijski razred. Upamo, da bodo storili vsi slovenski časnikarji svojo dolžnost v korist združitve, ker bomo znali eeniti njih zasluge. Nadalje apeliramo na vse člane prizadetih organizacij, da sodijo po svojem prepričanju za splošno korist naroda. Tudi so naše misli, da ni treba nobene preiskave, niti formaline. ker smo bili že vsi preiskani pri vstopu in si stem prihranimo tudi par tisočakov za skupno bla-gajno.
Za društvo "Prijatelj", št. 76 S. N. p. .T.	Ant. Jeršin.
Za društvo sv. "Barbare", št. 51	Fr. Čem a žar.
Za S. D. P. in P. I). št. 9
John Repov».
Za društvo S. S. P. Z. štev. 128.
Martin Jurečko.
Dunlo, Pa 22. Feb. 1914.
NAZNANILO j Članstvu slov. Izob. Dr. "Vihar", se tem potom naznanja, da se polnoštevilno vdeleže prihodnje seje, katera se vrši dne 22 marca v navadnih prostorih.
(''lanom, kateri se niso zadnje seje udeležili, naznanjam,, da je društvo sklenilo, da se darilo br. Tavčarja izžreba in sicer, da se v tem smislu poviša asesment za mesec marc na 50 c, obenem pa ima vsak dobro obstoječi član plačan žreb. Znižala se je tudi pristopnina za člane, kateri so sedaj v d m geni oddelku na ¡>3.00. To velja samo za člane druzega oddelka za mesec marec.
Torai bratje! Vai na prihodnjo sejo, da ne bode kateri potem oporekal kako se dels. Vssk član, ks-
terciuu je dol»i;obit društva in doma mar, naj se vdeležuje sej.
Vsem članom kličem na svidenje ua prihodnji seji!
Tajnik.
(Feb. 24.) Rock Springs, Wyo.
Usoda, pravimo, da nam nakloni britke al* vesele Čase; pa to, le so govorice mase —
ljudstva, ki se ratio ukloni . . •
• $
Da narod v zmoti tej ne vtoni, razni modrijani so nam in leviti, sedanjih ino p rej ¿ni h časov para-
siti,
pravili, da to po božjem pride tro-
ni T ...
Tako in enako sem premišljeval, ko sem stal ob grobu dveh bratov, ki sta postala žrtvi kapitalistične *kop<sti in malomarnosti. Ali je bilo njima res usojeno? In če ne to, je li morda šiba božja učinila to grozno dejanje?... Če stvar brez vsega praznoverja taktično premislimo, pridemo pozitivno do zaključka, tla pri tem ne delajo nobene nadnaravne sile, pač pa popolnoma naravne, katere nam je mogoče preiskati in ohjednem dognati, kdo je strašnega grozodejstva kriv.--
Bilo je 15. Feb. 1914, ko smo pokopali dva brata, Frank in John Piuk. Omenjena sta bila vpo-slena v D majni. Superior, \Yyo. delala sta v takoimenovanej en-try. In ventilacija je bila v dotič-nem delu rc va tako slaba, da je skoraj neverjetno, kako je mogel državni nadzornik premogov ih rovov dovoliti obratovanje premogovnika v takem razmerju. Brata Piuk sta bila zadušena od strupenih plinov, ker ni bilo zračnega prepiha. I'o dol čbah zakonika države Wyoming ne sme biti več kot 50 čevljev oddaljen od zračnega toka noben prostor, kjer so vposleni delavci, v tem slučaju je pa bilo nad 400 čevljev naprej od zračne poti. Delati v takem razmerju je nekaj groznega, zadušiti se po malomarn sti kapitalističnih hlapeonov in profitalov-eev, je pa še strašnejše. Pa bi kdo rekel: zakaj sta pa delala! Delavske razmere so v splošnem slabe, tlelo se le težko dobi; zato pa delaj in garaj, če ne boš ti, dobimo pa drugega, ker jih še dssti čaka na delo.
Frank Piuk je bil oženjen. t<»r zapušča ženo in deset mesecev sta-rega otroka. .Mlada udova pričakuje še eno dete. Lahko je misliti, kakšno gorje i«» povzročila v družini ta nesreča, ko je zgubila /ena ljubega moža in otroci očeta. Rojen jo bil leta 18H9. Jchn Piuk je bil rojen leta 1892, ter neoženjen. Doma sta v Medvedji vasi pri Rovta'h, kjer žive njih stariši; v Superior. Wyo., pa zapuščata dva brata.
Sorodniki ranjkih so sklenili, da se trupli pokojnih pokoplje v Rock Springs, zato so se dne 15. Feb. zbrala vsa podporna društva slovenske narodnosti v Superior. Wyo., da se pripeljejo v Rock Springs s posebnim vlakom. Vsa tukajšna društva1 so bila povabljena, da se tega pogreba vdeleže, kar so se rade volje odzvala. Vde-ležba je bila ogromna, kajti srca vseh so sočustvala s sorodniki pokojnih tovarišev. Trupli sta b;h pripeljani v tukajšii "Slovenski Dom'', kjer se je zbralo ogromno število ljudstva da vidijo trupli nesrečnih tovarišev. Tukaj smo imeli preti očmi dejstvo, ki je molče govorilo, da se z delavci dan danes slabše postopa kot z živino! Ze itak za varstvo delavcev pomanjkljive postave, so kršene v interesu profitalovstva. Pomislite: nad 400 Čevljev daleč od zračnega
prepiha!--Pred bossom sta se
večkrat pritoževala glede tega, toda dosegla nista nič. Ponižni nlapčon kapitalizma se jima je ro^ gal in rekel, da je vse "ali right". če pa ne marata delati, bo pa dru-ge dobil.
Ko se je velika dvtfrana napolnila s Slovenci, ki so se nameravali vdeležiti pogreba, sem jaz spregovoril par besedi o bestijal-nem umoru bratov Piuk. Nato nastopi sodrug Jakob Mlakar, ki je v krepkih besedah dokazoval zločin kapitalističnega profitalovstva. Brata Piuk sta bila oropana mladega, nadepolnega življenja, in sicer potom kršenja zakonov in majnarskih določb od strani delodajalcev.
Častno je bilo videti veliki mrtvaški sprevod; vdeležila so se ga društva z Superiar in Rock Springs. To je bila nekaka mani-
festacija našega naroda Javuo smo pokazali, da se zavedamo svoje dolžnosti napram žalujočim sorodnik oni, katerim hočemo pomagati, tla dobijo zadoščenje svojih dragih.
Cenjeni bratje Slovenci in sestre Slovenke: Zgodba bratov Piuk nas uči marsikaj, ratli tega jo ne pozabimo tako hitro! Organiziraj-
mo se politično, ter z združenimi močmi zahtevajmo svoje pravice saj v toliko, da bomo imeli pravico do zraka tam, kjer smo vposlt-ni . Ali ni grozno! Poleg vsestranskega izžemanja in slabega zasluž ka, ti kapitalist še zraka ne privošči! Da bi opremili premogovnik z dobro ventilacijo, stane seveda nekaj denarja, kar bi se takoj nekoliko poznalo pri mastnih dividendah članov premogarske družbe, kateri zatrjujejo, da je premog njih lastnina, dasiruvno nimajo nobene pobotnice od narave, katera je premog podarila (po mojem mnenju) vseiuu človeštvu, da so istega kje plačali. Je li pravično, <la naravne zaklade zlorabljajo nekaterniki, doc i m so ir.asc ljudstva produktivno zasužnjena * . . .
Cdovi, bratoma in sorodnikom pokojnih izrekam na tem mestu gioiioko sožalje. Vama pa, ki sta zavedno zatisnila oči J-ot žrtvi gnjilcga družabnega reda obljubljam. da bodem deloval v bodoče /. vsemi svojimi močmi za socialni preobrat, ter splošen dobrobit in povzdigo edino prave delavske stranke: Socialist Party.
Fran S. T tiieiinr.
K ZDRUŽITVI.
Resolucija.
Pri splošno številno obiskani redni mesečni seji dne 22. februarja li»14 je sprejelo društvo št. 90 v (Jross, Kans., pripadajoče k S K. P I). "Sv. Barbare" v Forest Citv. IV, sledečo
RKSOLUCIJO:
Z ozirom na nasprotujoča si menja delegatov pri skupni konferenci za združitev vseh naprednih jednot in zvez in z ozirom na občni blagor vseh članov prizadetih organizacij, je gori omenjeno društvo prepričano, da je priklopitev k S. N. P. J. najpriprav-nejša pot, po kateri bi se najceneje dal» priti do zuružitve in si-if r iz sledečih razlogov :
1)	S. N P. J. je po članstvu in premoženju najmočnejša slov. organizacija, ki je tudi pri skupni konferenci jasno pokazala dober namen koristiti ne le samo svojim ,ampak tudi članom ostalih prizadetih organizacij.
2)	Ustanovitev popolnoma nove organizacije bi bila velika nesmisel. ki bi nain požrla tisoče nepotrebnih stroškov, kakor za in-korporacijo, zdravniško preiskavo, nabavo novih knig. ter listin i t. d.
3)	Mnogo članov S. N. P J pripada obenem k eni ali drugi prizadetih organizacij in posledica priklopitve bi bila, da bi se vsem takim članom prihranila zdravniška preiskava in denar, ki bi iz teh treh ozirov preostal, ne bi značil priklopitvi, ne prikraj šok enih jednot in zvez in ¿udi ne priboljšek gmotnega stanja S. N. P. J., kajti ob času priklopitve bi postalo vse naša last.
Zatoraj delavci-člani, ne bodimo tako kratkovidni in ne dajmo se preslepiti od gotovih oseb. ki gledajo samo za svoj žep, ne pa za občni blagor slov. delavstva v Ameriki, ampak porabimo vsa sredstva, ki se nam nudijo in gla-sujmo za priklppitev, da tako u-resničimo našo idejo in ne mislimo, da bi- bilo to za nas kakšno ponižanje ali celo pifcljarmljonje, kot se je pisalo to od gotove strani. —
To naj vpoštevajo vsa krajevna društva prizadetih organizacij kot odgovor na različne spletke, s katerimi skušajo preprečiti gotovi krogi priklopitve k S; N. P. J. in imejmo vedno pred očmi geslo :
"V SLOGI JE MOČ.'»
To resolucijo je sklenilo društvo priobčiti v vseh glasilih prizadetih organizacij.
Tvan Kunstelj, predsednik.
Frank Kustelj, blagajnik.
Fr. Cvetkovič, tajnik.
kajti tudi zaslužek izgleda kakor kakšna miloščina. Kapitalisti nant dajo samo toliko, da zamoreino iti drugi dan zopet na tlako. Ali je to prav? Pameten človek bo rekel da ni prav. Ampak koliko pa je še danes pametnih ljudi? Prokleto malo. Pametni ljudje se organizirajo in pripoznavajo razredni boj, šleve pa zdihujejo, morda preklinjajo a poleg pa le na tihem trpe — zakaj? zato, ker jih tako uče popje, češ, da bodo dobili zato onkraj groba povrnjeno stotero. Vidite, tako so popje desna roka kapitalizmu, dasi sami pri vsaki priliki pravijo, da to ni resnica.
Delavci, organizirajmo se, kajti le v organizaciji je naša zmaga. Posameznik v tem velikem socialnem aboju ne doseže ničesar. — Delavci v tem kraju so se začeli prav pridno zanimati za Proletarea, kar je treba z veseljem konštatirati. Mnogo delavcev naroča list celo v staro domovino svojim sorodnikom in prijateljem. -— Priloženo Vam pošiljam svoto za nova bojevnika in nadejam se, da jih pošljem v kratkem še več. — Kaj neki bi rekel k temu "Arae-rikanski Srovinec".
Pozdrav vsem naprednim delavcem ¡ki Združenih državah, tebi Proletarec pa 1000 novih bojevnikov !
Louis Bric.
Herminie, Pa
Cenjeni urednik: —
Ker se se nisem oglasil, odkar sem se naselil v tukajšni naselbini, me veže dolžnost, da to storim. Delamo po Štiri dni v tednu. Ne svetujem torej nikomur semkaj.
'	Superior, Wyoming.
Cenjeni urednik: —
Kakor je bilo že poročano in kakor vem je že na potu drugo poročilo o nesreči, ki se je pripetila v premogovem rovu, kjer je plin ubil brata Piuk. Seveda to pravzaprav ni bila nesreča, ampak malomarnost. premogarskih baronov, katerim je več denar kakor delavci. Iz teh slučajev se pa delavstvo lahko uči, koliko je vredna ža tlelavca politična — socialistična stranka. Ce bi imeli tukaj socialističnega guvernerja, bi gotovo nastavil take nadzornike po rovih, <la bi gledali v prvi vrsti za varnostne in zdravstvene naprave, ne pa za profit kapitalistom. Tako ker pa delavstvo po večini spi še spanje pravičnega, voli kapitalistične uradnike in le ti nam dajo tudi s kapitalističnim duhom prepojene nadzornike za premogove rove, katerim je zdrat je in varnost delavcev deveta briga.
Pred kratkem se je zgodila v imenu profita še ena nezgoda. 11. februarja je delal v rovu rojak John Lazar. Poleg njega je sedel bos. Premog je bil med kamenito plastjo, zato je Lazar pobiral naj-preje s tapa kamenje, da bi prišel do premoga. Toda bos ga ustavi in pravi, da kompanija ne potrebuje kamna, ampak le premog. Lazar je bosa poslušal in kopal samo premog, a pri tem se utrga z vrba plast in *podsuje Lazarja, kateremu je zlomilo nogo. Kdo bo tega kriv, mi ni znano. Radoveden sem pa, koga bo obdolžila kompanija in kako se bo izgovorila. Morda bo kompanija tudi v tem slučaju rekla, da je zakrivil delavec. Lazar se nahaja sedaj v bolnišnici v Roekspringu in priporočam tamošnjim rojakom, da ga po možnosti obiščejo.
Konečno lep pozdrav vsem zavednim delavcem Sirom Amerike!
Lukas Grosser.
Johnston City, 111.
Uredništvu Proletarea: —
V našem mestu je vse po navadi. V rovih se tlela po 4—5 dni v tednu. — 20. februarja je v Lake Creek rovu eksplodiral premogov prah vsled močnih strelov, tako-zvanih "vindy shots". Pri tem sta bila dva streljača, ki sta bila na delu, na mestu usmrtena. Oba sta bila Amerikanca. —
Kakor je bilo že poročano v Proletareu o John Jesenieniku, ki je ustrelil Bernarda Jarca, dne 23 novembra 1913, je bil slednji po njegovi lastni izjavi, v kateri krivdo pripozna. obsojen po tukajš-nem sodniku na 20 let ječe. Odpeljali so ga 25. februarja v Chester, kjer bo prestal v tamošnji ječi svojo kazen.
Tudi za to kazen je deloma odgovorna sedanja kapitalistična družba, ki skrbi, da prodaja za profit alkohol. Delavci, proč od alkohola! Alkohol ovira delavca pri napredku in polni ječe, bolni* nice in sirotišnice. Mnogega delavca je že spravila pijača v pre-rani grob.
Tskreni pozdrav zavednim pro-letareem!
Vine. Pugelj.
Carona, Kani.
Cenjeni sodrug urednik: —
V našem kraju se dela slabo. Rovi delajo sicer vsak dan, toda
to so le taki rovi, ki imajo zaposlenih komaj od 50—100 premogarjev. V ostalih rovih se dela pa komaj po dva do tri dni v tednu. Društev imamo dovolj, tako da mora biti delavec vsako nedeljo na seji, kar ni prav praktično za delavca, ki ima poleg tudi druge opravke. Upam, da se te razmere predrugačijo ko se združijo napredne jednote in zveze v eno samo telo. Kakor je razvidno iz raz-nih dopisov, bo šlo pa to nekoliko • teško, ker eni so za Verderbarjev načrt, drugi pa zopet proti. Kot član S. D. P. Z. in član S. S. P. Z. si ne morem kaj, da bi ne izrazil svojega mnenja glede združitve. Moje mnenje je, tla je pridružitev k S. N. P. J. najumestneja in naj-praktičneja, kajti nesmisel bi bila v resnici razpuščatj vse jednote, v potem pa začeti zopti novo. To bi stalo brezdvomno veliko denarja in mnogo časa in truda, česar pa delavci nimajo v preobilju. Smešno in otročje se mi zdi, ker se eni sklicujejo na ponižanje, če bi druge jednote in zveze pristopile k S. N. P. J. Ta jednota je vendar u-stanovljena in vodena na tako moderni podlagi, da se ni treba prav nobenemu sramovati pridružiti se ji. Nasprotno: še ponosni smo lahko na to, tla nas je v ta namen pozvala. Le ta je vendar ena najmočnejših med vsemi Jieti-mi po članstvu in financah. Ce se torej združimo je naravno, da bo vsak član, naj si bo katerekoli jednote ali zveze samo profitiral, a ničesar izgubil. Pred našimi očmi mora biti v prvi vrsti obstanek ene, večje podporne organizacije, v kateri bomo vsi napredni delavci lahko računali na podporo v bolezni ali nesreči, ne pa da se uveljavljajo kaprice enega ali drugega. Priznano dejstvo je, da edina rešitev iz gospodarske pogi-belji y jednotah je v združenju. Ce želimo sami sebi torej dobro, moramo delati edino ža združenje.
Ne strinjam se seveda popolnoma s predlogom brata Verderbar-ja, tla bi se morali dati vsi ostali člani zdravniško preiskovati, ker vsi člani so bili vendar zdravrti- j ško preiskani, ko so vstopili v eno ali drugo društvo. Pomisliti je treba, tla so eni postali bolni ali pohabljeni že potem, ko so bili že delj časa v društvu. Ne bilo bi to- . rej prav, da se te člane potem od- -pravi, ne da bi imeli vstop v zdru- > ženo jednoto. Mislim, da bi tudi j državni zakoni ne dopuščali kaj takega. V ostalem ima pa tudi S. N. P. J. takih članov, ki bi ne bili sposobni postati člani nove zdru- i žene jednote, če bi stopilo v ve- { ljavo pravilo, da bi bilo treba zdravniške preiskave od vseh članov. <*'e bi bilo torej pravilo za ene, bi moralo biti tudi za druge, iz tega pa sledi, da bi bilo krivic- ] no zahtevati od drugih jednot ali zvez nekaj, kar bi se od lastnih članov ne zahtevalo. Iz tega sledi, 't da bi morali oni, ki se pridružijo, j podpirati oile pohabljene v S. N. P. J. med tem, ko bi ne bilo od une strani nobene garancije, da bi to storili za druge isto. To ve- j Ija torej pri združitvi upoštevati in v tem smislu stvar uravnati za vse pravično. Moje mnenje je, da zdravniška preiskava odpade. Naše jednote so bratske jednote in vsak od nas jih želi videti kot take.
Konečno poživljam vse resnomi-slečc, da izrazijo svoje mnenje.
Pozdrav vsem razredno zavednim !	Blaž Mezori <
Neffs, Ohio.
Društtvo Bratstvo št. 4 S. N. P. J. je na svoji seji sklenilo., da priredi dne 1. aprila veliko veselico. Na tej veselici bo govofil brat in sodrug Jože Zaavertnik st. iz Chieage. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Vsled tega se vabi vse člane in članice v Neffs in okolici, da se te veselice vdeleže v kar največjem številu. To bo namreč desetletnica obstanka našega društva.
Vstopnina zA moške 50e. Ženske so -vstopnine proste.
Na svidenje 1. aprila na veselici!
Soc i a 1 ist i č n i m p o z< 1 r a v o ni.
Anton Pire
— Blizo Centrolije. Wash., so policaji napadli šotorišče brezposelnih delavcev, porušili šotor in razbili kotel, v katerem so si kuhali hrano.
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
L! •(«utwvljMia du« 1«. avfMta
Inkorporirana K aprila IIS*
v di ta vi Fann.
Sedež: Conemaugti, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: KHAN PAVLOVÛlC, box 7U5, Coneuiaugh, Pa Podpredsedni k: JOSIP ZOBKO, B. F. D. 3, bot 91|e, West Newton, Pe. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pe. Pomoàni tajnik: IVAN PBOHTOB, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio, pi i in oft ni blagajnik: JOSIP MARINČlC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIK:
\NDBEJ VI UK 111, box 523, Conetnaugh, Pa.
NADZOBNIKI:
VILJEM HITT KR, 1. nadzornik, I^ïck box 57, Couemaugh, Pa. FBAN TOM AIIC, 2. nadiornik, Oa ry, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nadx., 1 Craib »t., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN QOKftEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Str«et, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABLINOEB, 3, porotnik, Girard, Kansas, B. F. D. 4. box 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
GLAVNI UK AD v hiši it. 46 Mum Street, Couemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOB. Dremelj Joief, box 275, Conetnaugh, Pa. Oaênik Ivan, K. F. I>. 3, box 54, Johustowu, Pa. Zaman Franc, box 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Sotb Fork, l'a. Ga Kren ja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZD R TOT KV SLOVENSKIH PODPORNIH NAP R KDN1H ORG A NIZAC1J.
Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conetnaugh, Pa., č lan S. I). P. Z. Za ve rt ni k Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, lil., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda. 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., <Han S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., élan S. N. P. J. Atetam-ič Martin, box 78, Franklin, Kans., élan dr. s\\ Harbare. Mostar Josip, L. Box 351, Staunton, 111., ¿lan S. 1). P. A. P. D. Gorsek Ivau, box 211, West Mineral, Kans., član A. S. H. P. D.
Delegatje za združtveni sestauek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Couemaugh, Pa. Rebolj Ivau, Gleucoe, Ohio, dtefan Zabric, box 227, Garrett, Pa. ^ Birk Zofija, 6029 Glass ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno Glasilo: PROLKARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjeua društva, oziroma njih uradniki, so uljudno profteni, poéiljati vse dopis« in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj a« poéilja glasom pravil, edino potom Poétnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov.
V sluèaju, «la opaxijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi.
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUÔTEV S. D. P. Z. ZA LETO 1914.
Borltelj, štev. 1., Comemaugh, Pa. — Predsednik: Martin Petrič; tajnik: I van Zgonc, box 27; blagajnik Jožef Dremelj, box 275; vsi v Conemaugh. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani društva Sv. Alojzija.
Pomočnik, ste v. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Mihael Cene, 353 Ohio St.; tajnik: Jos. Budna, box 57; blagajnik: Josip Rogelj, box 152;—-vsi K. F. D. 3, Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo ne deljo v dvorani društva Triglav.
"Zaveznik", štev. 3. Franklin-Cone-maugh, Pa. Jredsednik John Bober, b. 572; tajnik: Louis Krašna, box 626; blagajnik: Jurij Ošaben, b. 788; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", štev. 4. Llov-deli, Pa. — Predsednik: Andrej Drob nii', b. 176, Beaverdale, Pa.; tajnik: Ant. Oerbec, b. 35, Lloydell, Pa.; bla gajnik: Jurij Kosabe, box 38, Beaverdale, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Avstrija", štev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Martin Korošec, b. 205; blagajnik: A-lojzij Kristan, box 62; vsi v Ralphton, Pa.
"Zvesti Bratje", štev. 6. Garrett, Pa. — Predsednik:*Ant. Čuk, b. 217; tajnik: Ivan Krai, box 227; blagajnik: Matija Hočevar, b. 121; vsi v Garrett, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Jedinoat", štev. 7. Claridge, Pa. Predsednik: Jos. Jaklič, b. 281; tajnik: Franc turman, b. 255; blagajnik: Fr. Jazbec, b. 455; vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Planinski Raj", Dawson, N. Mex., št. H. — Predsednik: Frank Slanovič; tajnik: Ant. Saftič; blagajnik: Mihael Selan; vsi v Dawson, N. Mex., b. 1142.
"Zavedni fitajerc", Ste v. 9. Johns town. Pa. — Predsednik: Martin Klinar, 812 Chestnut St.; tajnik: Andrej lH)bnikar, R.F.D. 4., b. 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. D. 4; vsi v Johnstown, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v Cellso, Pa.
'Jasna Poljana", štev. 10, Brownsville, Pa. —• Predsednik: Edvard Zalo-kar, I^emond Furnace, Pa.; taj. Iv. Bla-žinc, b. 88, Newcomer, Pa.; blagajnik: Josip Markovi*, Lemond Furnace, Pa. ja vsako prvo nedeljo.
"Zarja Svobode", štev. 11, Dunlo, Pa. — Predsednik: Fran Nagli*, box 228; tajnik: Andrej Obrezar, box 155; blagajnik: John Dolez, box 161, Dunlo, Pa.; vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", štev. 12, lleilwood, Pa. Predsednik: Milivoj Koru/.uvič, b. 144; tajnik: Josip Glas, box 88; blagajnik: Martin Ainkovec, b. 88. Heilwood, Pa. — Seja vsako prv onedeljo.
" Večernica", štev. 13. Baggalev, Pa. — Predsednik: John Arh, box 162, Witbney, Pa.; tajink: Ant. Verhovšek, box 141; blagajnik: Anton Rak, box 53, oba v Hostetter, Pa. —Seja vsako drugo nedeljo.
"MoJ Dom", štev. 14. Orient. Pa. Preds.: Anton Vartanšek, b. 63, Eden born, Pa.; tajnik: Frank Grame. b. 206, Republic, Pa.; blagajnik: Pavel Kolih, b. 377, Republic, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v dvorani New Salem, Pa.
"Slovan", štev. 15, Sonris, Colo. — Predsednik: Leo. Marela, b. 21; tajnik: Silvester Herentin, b. 192; blagajnik: Fran Lukačič, b. 132; vsi v Sopria, Colo. Seja vsako prvo nedeljo y prostorih ao-brata Ivan Koneilja, v Piedmont, Colo.
"Bratetvo", »tev. 16 Buxton, la. — Predsednik: Franc KriJtof, box 104;
tajnik: Franc Raspotnik, b. 683; blagajnik: Ant. Tomšič, b. 801; vsi v Buxton, Iowa. — Seja vs^ko prvo nedelo v pro štorih sobrata Ant. 'l\miič-a.
"Zora," štev. 17, Akron. Mich. — Predsednik: Gašper Volk; tajnik: Anton Novak, box 68; blagajnik: Fran Flisei, R. F. D. 3, b. 6; vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Zvon", štev. 18, Braddock, Pa. — Predsednik: Fran Žefran, 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Zalaznik, 848% Washington Ave.; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Chery Way; vsi v Braddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Slovenec", štev. 19, Ca-rona, Kana. — Predsednik: Blaž Mizo ri, b. 47; tajnik: Fran Zupančič, b. 35; blagajnik: Stef. Jakin, b. 127; vsi v Caroua, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupančič.
"Nada." štev. 20. Huntington, Ark. Predsednik: Martin Pucel, L. B. 17; tajnik: Anton Fabjan, b. 140; blagaj.: Jožef Zupančič, b. 45; vsi v Huntington, Ark. —r Seja vsako prvo nedeljo.
"Sokol," štev. 21, West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b. 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al. Zupančič, b. 68; blagajnik Pran Speiser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako Četrto nedeljo.
"Od boja do zmage," štev. 22. La Salle. III. Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gregorič; blagajnik: Anton (tende; vsi 101 Main St., La Salle, III. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Slovenski Bratje", štev. 23. Coke-ton, W. Va. — Predsednik: Frank Fortuna, box 5o«; tajnik: Ignae Ponikvar, box 32, oba v Thomas, W. Va.; blagajnik: Anton Stučin, box 75, Benbush, W. Va. -Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec.
"Ilirija", štev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: John Feiban, b. 174; blagajnik: Matij» Zadravee, vsi v Iselin, Pa. — Seja vsa ko prvo nedeljo.
"Delavec," štev. 25, Rock Springs, Wyo. — Predsednik: Jos. Potieta, 610 N. Front St.; tajnik: Valentin Stalik, 240 M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Butte ave.; vsi v Rock Springs, Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo v Fran šubicovi dvorani.
"Šmamica," štev. 26, Brport, Pa. Predsednik: Pavlič Jožef. b. 280; tajnik Ix)uis Zupančič, b. 170; blagajnik: Nikolaj Rogina; vsi v Export, Pa. — Se ja vsako prvo nedeljo.
"MlrolJub", štev. 27, Diamondvil-le, Wyo. — Predsednik: Fran Homan, b. (t); tajnik: Jos. Mofoh, b. 141, Kem merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Brunsko-le, b. 110, Diamond ville, Wyo. — sej« vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v Diainondville, Wyo.
"Habsburški Sinovi", štev. 28, S. Brownsville, Pa. — Predsednik: Mike Biščak, b. 98; tajnik: Ivan Erjavec, b. 52; blatnik: Ant. Kovačič, b. 98, Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — Seja vsako diugo nedeljo.
"Jutranja Zarja", itv. 29, Meadow I^ands, Pa. — Predsednik: T van Koklič, b. 276, Canonsburg, Pa.; tajnik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Land, Pa.; bla gajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow Lands, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30, Breezy Hill, Kans. — Predsednik: Martin Smolčik, R. F. I). 2, box 208; tajnik: Ivan Pečnik. R. 2, box 222; blagajnik: Josip Žibert, box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sloga", št v. 31, Délégua, Colo. — Predsednik: Frank Urbanči*, b. 7; tal-nik: Alojzij Ludvik, box 33; blagajnik
Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo —Seje vsako drugo nedeljo.
• ' Zeleni Vrt", ft t v. 32, Palisades, Co
lo.~Predseduik: Ivau Zupančič, b. 766; tajuik: Jakob Trojar, b. 744; blagaj nik: August Miller, b. (V); vsi v Peli sadea, Culo. — Seja vsako drugo ne deljo.
"Slovenaka Zastava", itv. 33, Jenny
Lind, Ark. — Predsednik: Alojzij Grilc, box 8ö; tajuik: Jožef Sadar, box 103; blagajnik: Albin Bobnič, box (f). — vsi v Jenuy Luid, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2 popoldne.
"Edinost", fttv. 34, Yukon, Pa. — Predsednik: Frank Kostelic, b. 70; tej uik: Mihael Mačkovftek, b. 149; bla-gajuik: Ivan Vidmar, b. (f); vsi v Yu kou, l'a. — Seja vsak prvo nedeljo v Vukou dvorani.
"Planinski "Raj", itv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Jožef Jere, 1647 K. 3lat Street; tajuik: Jakob Hlepčar, 1649 K 31. St.; blagajnik: Ivan Svet. 1685 E. 31. St.; vsi v Lorain, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Virunta.
' ZdružitelJ ' it. 36, South Fork, Pa.
—	Predseduik: Johu Suhadolnik; taj. uik: Mihael Bojauič, b. 75; blagajnik: Mirko (Jrgorich, b. 495; vsi v South Fork, Pa,—Seja vsako tretjo nedeljo.
"LJubljana", itv. 37, Harberton, O. —Predsednik: Frank Smuk 201 Grednor ave.; tajuik: Frank Merzlikar, b. 121; blagajnik: Andre., Repar, b. 98; vs v Harberton, O. Seja vsako drugo ne deljo v Srbskem domu na 616 Camel St.
"Dobri Bratje", fttv. 38, Bridgeport, Ohio. —- Predseduik: Martin Potnik, b. 131; tajnik: Frank Audrojna, b. 721; blagajnik: Alojz Gorenc, b. 375; vsi v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo ne deljo ob 8. dopoldne v dvorani društva sv. Barbare v Baydsville, Ohio.
"Sokol", itv. 39, Neffs, Ohio. — Predsednik Franc Rozman; tajnik: Frane Kotar, b. 415; blagajnik: l*»o Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Dernača.
"Orel", itv. 40, West Newton, Pa. Predsednik: Josip Ogrin, b. 95 a; taj nik: Mihael Jamuik, R. 3, b. 15 e; blag: Josip .Zorko, R. F. D. 3, b. 91 a; vsi y West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji mesec.
"Jutranja Zvezda", št v. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik: Avgust Straj-ner, 3555 K. 82nd St.; tajnik: Fran Kokotec, 8103 Marble avenue; blagajnik: Anton Ulepič, 8102 Marble ave. S. K. ;vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažin a.
"Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesbv, III. —, Predsednik: John Malin, b. 67; tajnik: Josip Stok, b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 266; vsi v Oglesby, 111. — S ja vsako prvo nedeljo.
•Sava", itv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Martin Raxpotnik, tajnik: Jos. Božič; blagajnik: Mihael Božič; vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, box 5;
—	Seja vsak drugo nedeljo.
"Triglav", itv. 44, Tereio, Colo. —
Predsednik: Ivan ftkrl, b. 137; tajnik: Frank Maroh, box 212; blagajnik: Ivan Fatur, b. 195; vsi Tereio, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Mirni Dom", št. 45, Johnstown Pa.
—	Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo persdale Ave.; tajnik: Oregor Hreičak, 407 Kighth Ave. oba v Johnstown, Pa.; blaKft.jnik: Ignac Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Seja vs^ko drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Južni Premogar", itv. 46, Alix, Ark. Predsednik: Math. Kokalj, Altus, Ark.; tajnik: Math- Starman, box 127, Alix, Ark.; blagajnik: Jurij Kokalj, box 77, R. F. I)., Altus, Ark. Seje vsa ko drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", it. 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Jurij Vidmar, box 167; blagaj nik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Mladeniči", št v. 48, Au rora, 111.—Predsednik: Frank Praprot -nik, 21 Forest av.; taj.: Iv. K. Marsich. R. 5, b. 112; blagajnik: Josip Jakoš, 627 Aurora Ave.; vsi v Aurora, IU. — Seja vsakega 16tega v mesecu.
"Clevelandske Slovenke", št. 49, Cleveland, Ohio. — Predsednica: Ana Koiak, 3559 E. 81 St., S. E.; tajnica: \ntonija Vitigoj, 3619 E. 81. St. S. E.; Idagajnica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82 st., S. E.; vse v Cleveland, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo.
" Proletarec ", št v. 50, Franklin, Kans. — Predsednik: Alojzij Korošec, b. 90; tajnik: Fran Vegel, b. 38; bla gajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo.
• Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predsednik: Fran Mikše, 1423 E. 21 St.; tajnik: Louis Kvader, 6034 St. Clair Ave.; blagaj.: Zaletel Ivan, 1110 E. 64 St., N. E.; vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu na 6006 St. Clair ave.
Ljubljanski Orad", štev. 52, De Kalb III. — Predsednik: Frank Keržič, 1317 Market St.; tajnik: Anton Osredkar, 1403 State St.; blagajnik: Frank tvo kelj 1403 State St.; vsi v De Kalb, 111.
—	Seja vsako drugo ndeeljo.
"Planinska Vijolica", št v. 53, Pick
ens, W. Va. Predsednik: Andrej Frane-tič, Czar, W. Va; tajnik Frank Tepirlo, b. 46; blagajnik: Fran Čeligoj, b. 46; \ si v Pickens, W. Va. — Se ja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih sobrata Iv. (Vprlo.
"Karol Učekar", štv. 54. Rockwood,
Pa. — Predsednik: Jožef Hočevar, b. 155; tajnik: Anton Hočevar, b. 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 255; vsi v Rockwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata \nt.. Hočevar.
"Vrh Planin", štv. 55. Crab Tree, Pa. — Predsednik: Ivan Tome, b. 94; tajnik: Jožef Rozman, box 167, blagajnik: Andrej Jereb, b. (t); vsi v Crab Tree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome.
"Skala", itv. 56, Allegheny, Pa. — Predsednik: John Simončič, Fabijan Street; tajnik: Frank Budi*; * 833 Pike St.; oba v N. S. Pittsburgh, Pa.; blagajnik: ~~artin Kralj, 13 Oanstar St., Etna, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. S. D. v Pittsburg, Pa.
Caven", štv. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Vermel; tajnik: Ciril Stibil, box 404; blagajnik: Joaip Prime; vsi box 404, Carrollton, Ohio,— Seja vsako prvo nedeljo v prostorih so brata Martina fermelj.
"Rudar", itv. 58, Canfoore, Alta, Ca nad. — 1'redaeduik : Ivan X'»ven, b. 154; tajnik: Josip Sribar, l». 201; blagajnik: Frau Kralj,' b. 172; vsi v Ca umore, Alta, Cauada. — Seja vsako drugo ' nedeljo v prostorih sobrata i rauk Kral, ob 2 popoldne.
Slovenski Fantje", it. 59, May na'd, Ohio. — Predsednik: Joief Smo dič, box ßä; tajuik: Leopold Bregar, b. 46; blagajuik: Matija Bregar, b. 46; vsi v Mayuard, O. — Seja vaako drugo nedeljo v dvorani g. Joa. Hrabaka
• 'Moonrunskl Trpin", itv. 60, Moon Run, Pa. — Predsednik: Jurij Pivk, b. 15; tajnik Fran Močnik, b. 133, oba v Moon Kuu, Pa.; blagajuik: Joaip Arh, R. F. D. 3, t aruegie, Pa. Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri po poldan v dvorani sv. Barbare.
"Napredni Slovenci", it. 61, Garv, Ind. — Predsednik: Martin Skola, 925 Madison St.; tajnik: Fran Tomažič, b. 73; Tolleston St.; blagajnik: Louis Shmit, 130* Broadway; vki v Gary, lud.
—	Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Ivauič.
žensko društvo "Sokol", itev. 62, Cleveland, Ohio, — Predsednica: 2ofka Birk, 6029 Glas« Ave.; tajuica Fran čiftka Trbežaik, 1161 Norwood Bd.; bla gajniee: Marija Pozuik, 5323 Speucer ave.; vsi v Cleveland, O, — Seja vsaki prvi torek v ueaecu.
"Adamič In Lunder", štv. 63, Bobbins, Pa. — Predsednik: Viktor Auster sič, Johaiigheny, Pa.; tajnik: Jernej Rupuik, b, 15, Coulters, l'a.; blagajnik: Louis G rum, box 25, Robibns Station, Pa. — Seja vsaki prvo uedeljo.
"Bratoljub", fttv. 64, Milwaukee, Wis. — Predsednik: Math. Sagadin, Hrunks Lane No. 2, Milwaukee, Wis.; tajnik: Joe Kokovnik, 360 Florida blagajnik: Math Kmetec, 356 Florida St.; vsi v Milwaukee, Wis. Seja vsako prvo nedeljo.
"Bratja trdno stojmo", štv. 65, New Alexandria, Pa. — Predsednik: Jožef Ribič; tajnik: Josip Žtiraj, box 103; blagajnik: Fran Resnik, b. (f); vsi v New Alexandria, Pa. — Seja vsa ko drugo nedeljo.
"Vsi Slovani", štv. 66, Wasson, 111.
—	Predsednik: Frank Sajeric, b. 541; tajuik: Alojzij Grebenjak, b. (T); bla gajnik: Autou Klauzer, b. 427; vsi v Wasson, III. — Seja vsako drugo ne deljo ob 1, uri popi. v prostoru Louis Grebenjaka.
"Narodna Sloga", štv. 67, Seminole, Pa. — Predsednik: Nikolaj Zvonarič; tajuik: Mike Buretič; blagajnik: Nikolaj Zvonarič; vsi v New Bethlehem, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Campe.
"Združeni Balkan", štv. 68. Clin ton, Ind.— Predsednik: John Močnik, box 319; tajnik: Anton Primožič, R. R. 3, b. 5; blagajnik: John Amolc; vsi v Clinton, Ind — Seja vsako drugo ne deljo ob 10 do(K)ldue v prostorih sobrata Iv. Močuika.
"Balkan", štv. 69, Pittsburgh. Pa. Predsednik: Anton rabee, 5632 Drez ilen All.; tajuik: Frank Kopar, 5161 Natrona All.; blagaj.: Alojzij Hlad, 5624 Dresden, AH.; vsi v Pittsburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v K. S. D. "Zvesti bratje", št. 70, New Derry, Pennsylvania. — Predsednik: Josip Pe-uič, tajnik: Atefan Kopriva, b. 11 ;'bla Kajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New Derry, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo v prostorih sobrata ätefan Kopriva ob 9 uri dopoldne.
"Delavec naprej", štv. 71, Bessemer Pa. — Predsednik: Ivan Popetnki, b. 15«; tajnik: Antou Katič, b. 86; bla gajnik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Klinčeka.
"Kosiziusko, " štv. 72, Bankhead, Alta, Canada.-rPredsedaik: Pjav Spie wak, box 591; tajnik Anton Plonka, b. 18; blagajnik Peter Kubanv, box 40; vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako (, T>.
"Pod Triglavom", štv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, b. 63, B. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7, b. 149; blagjanik: Anton Hergiae. R. F. D. 7, b. 166: vsi v Smith fi Id, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo.
"Kranjski prijatelj", štv. 74, Falls Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij Slak, 61; tajnik: Jernej Gorjup, b. 142; blagajnik: Josip Vršič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-šiča.
"Naprej do Zmage", štev. 75, Fitz Henry, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; tajnik: Frank Indof, b. 113; blagajnik: Matevž Podbevšek, box 2; vsi v Fitz Henry, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
"Slovenska Cvetljlca", štev. 76. A-damsburg, Pa. — Predsednik: Frank Kastelic, b. 96; tajnik: Martin Marinč, 98; blagajnik: John Šenčur, b. 142. Vsi v Adr.msburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Sevorni Premogar", štev. 77, Supe rior, Wyo. — Predsednik: Ivan Spes. box 30!»'; tajnik: Jakob Miviek,»b. 63; blagajnik: John Strukel, b. 309; vs v Superior, Wvo. Seja vsako drugo ne deljo o deseti uri dopoldne.
OPOMBA: Tajnike istih društev, ka teri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih društveno poročilo je po mankljivo, prosim, da mi nemudoma poročajo, da se nedostatki v imeniku, kateri izide drugič, popravijo. S sobratskim pozdravom
LOUIS BAVDEK. gl. tajnik S. D. P. Z.
Pittsburg, Pa
Morda bosto mislili, da sem kot zastopnik Proletarca zgubil ko-rajžo, in da so zato tako dolgo no glasim z novimi naročniki. Vendar pa temu ni tako. Vzrok moji molčečnosti je moja bolezen, ki se pa obrača na bolje in pričakujem, Jla bom v kratkem zapustil bolnifi-ieo in se podal zopet na agitacijo 2a našega prekoristnega Prole-tarea. — Ne da se tajiti, da kaže zadnji čas lep napredek tudi Pit-tsburgh, čeprav nasprotujejo nekateri delaniearji K. S. D. Mi jim seveda ne zamerimo, kajti oni mislijo, tla so Se vedno v starem kraju pod goro. Ali oni so pozabili, da imajo med seboj polovico del-
ničarjev, ki niao zabiti gorjanci, kakor le-ti in sicer ao ti v okolici Pittsbuiga, — napredni možje. — Čudno se mi zdi, kako je to, da je g. Jane padel tako nizko in pisal tak liat tajništvu socialističnega kluba ¿tev. 131. Srain ga bilo! Fantje v socialističnem klubu: le naprej!
Pozdrav vsem socialistom!
Ant. Zidanšek.
Davit, W. Va.
Cenjeni sodrug urednik: —
Čeravno je naselbina Davis majhna — Šteje le majhno število Slovencev — je vendar to napredna naselbina in kdor se hoče prepričati, to kmalu iznajde. Samo en vzrok je, da dober sad ne cvete tako kakor bi moral — to je vzrok v tem, ker se tukaj prav slabo tlela in je torej tudi slab zaslužek. Kjer je pa slab zaslužek, tain se tudi prosveta ne more razvijati tako, kakor bi bilo treba, kajti vse je navsezadnje le odvisno od gmotnih sredstev. — Zrak je tukaj v resnici iest in zdrav, toda tudi zima je prav sibirske sorte. Velika ovira stabilnemu napredku je tudi v tem, ker se naši rojaki prepogosto selijo. Delavske razmere se tukaj nič ne ločijo otl drugih krajev. Kar nas je starih setlerjev, delamo fte precej stalno, samo včasih prav pošteno ozebemo za nohti. To storimo za odputeanje grehov Babckock Lumber Co. Tako je danes: ^ast in slava kapitalistom, delavcem pa zmrznjena ušesa in prste. — Da ne pozabim. Tudi pri nas imamo brezposelne, ki čakajo na milost bossa, kdaj jim bo zopet ukazal priti zaslužit par centov za tobak in sol. Tinamo tudi dva dru-i štva in sicer je eno spadajoče k S. N. I\ .1., drugo pa J. S. K. J. Prvo društvo je še mlado in šteje ee se ne motim, okrog trideset članov. Kakor se čuje, se oživi v krat kem tudi socialistični klub, in obenem tamburaški zbor. Če se bodo ideje uresničile, Vam bom že poročal. Na zadnji seji društ. "Slovenski Gozdar", štev. 217 S. N. P. J., so se pobirali prostovoljni prispevki za štrajkujoče rudarje v Michiganu, ki se bojujejo za malo večji košček kruha in boljše delovne pogoje. Nabralo se je $7.75 ter odposlalo tajniku S. N. P. J. tla odda na pristojno mesto: v štrajkovni fond.
Pozdrav vsem zavednim delavcem sirom Amerike!
Tvan Križmančič, Box 238, Davis, W. Va.
West Mineral, Knas.
V*a tukajšna potlporna društva so sklieala javen shod, ki se vršil tretjo nedeljo v februarju. Namen tega shtxla je bil, da se članom dotičnih društev, ki so se izrekla za združenje, razloži, kaj se je zaključilo na «kupni konfe-renei v Chieagi.
Točno ob 10. uri odpre pred sednik društva Orel št. lil S. N. V. J. shod, nakar je bil izvoljen zapisnikarjem Frank Švajgar. Nato dobi besedo sobrat John Goraek, ki natančno po jasne, kaj je za-mogla konferenra storiti z ozirom na združitev. Pojasnjuje, kako po-rebna zana-s vseh je združitev, lo katere sr najlagljt' pride po načrtu br. gl. tajnika S. N. P. J., kar je članstvo tudi po večini o-Inbravalo. Nadalje priporoča iu apelira na vse •'•lane, da stvar do->ro presodijo predno bodo glasovali, ko dobe v roke glasovnice. Priporoča ob enem tudi, naj bi se 'lanstvo zavzelo za socialistično stranko, kajti le v tej stranki je združitev vseh delavce«v sveta in katera se bojuje za odpravo mezdnega suženjstva.
Nato dobi besedo nobrat M. Stefančie, kateri istotako pripo-o<"-a že začrtano pot za združenje ' smislu izjave predgovornika. Za njim je govorilo še več drugiii, si v smislu združenja, ki je bil klic na resno delo, tla se to vres-iči.
Frank Hvajger, zapisnikar.
Springfield, 111.
Slovenski |>evski zbor Prešeren naznanja občinstvu, v Springfiel-Iu in okolici, da je zbor izpremo-nil svoje ime v socialistični pevski zbor "Naprej". S pozdravom
M. Komtičar, tajnik.
jaz prispeval $1.50, prav bi se imelo glasiti, tla je «voto daroval jugosl. socialistični klub at. 45.— Socialistični pozdrav!
John Zakoviek.
Popravek.
\Vaukegan. 111.—V zadnji številki Proletarea stoji med izkazi za agit. fond pošiljanja Prole tarča mich. štrajkarjem, da sem j
Winterquarters, Utah.
Cen j. uredništvo Proletarca: —
Priloženo Vam pošiljam svoto $9.40, katere sem nakolektal v veseli družbi v Scofield za colorad-ske štrajkarje. Dali so sledeči po $1: Anton Mejaš, Frank Lončar, Tomaž Majnik in Blaž Heller; po 50 c: Jak Tušer, M. Suhar, M. Ključevšek, Mary Heller; po 25 c: F. Drganc, Ant. Zajec, F. Po-gačar, J. Sajevic, F. Podbevšek, Mat. Kollar, F. Kranjc, John Star man, J. Brezovar in J. Janežič; po 40 c: J. Tomšič; po 10 c: Ant. Erjavc. — Skupaj $9.40, — Koder koli sem hodil in pobiral za michiganske ali coloradske štrajkarje, še povsod so dali rojaki drage volje v tanamen. Časi so se v tem oziru pač spremenili. Pred leti ne bi mogel človek kar tako kolektati, kajti marsikateri bi jo zabrusil po vzoru Amerikanskega Slovenca: "zakaj pa ne gredo delat?" — Ali ktlo je temu pripomogel pač ni teško uganiti. "Proletarec", ta je delavce zdramil in izobrazil. In delavci v Ameriki so res lahko ponosni na svoj vrli list.
Ta svota, ki jo pošiljam, pa ni zadnja. Skebskim propalicam pa kličem: V vrste bojujočih se delavcev, da bo slednjim čim ložje priti do zmage! — Iz vseh poročil v Proletarcu čitam glede dela le bolj slabo. Tudi pri nas smo prenehali s stalnim delom in sedaj delamo le po 3 do 4 dni v tednu. Pa tudi katlar smo na šihtu, ni zaslužek bogve kako velik. Delo se dobi pa prav teško. Drugo si vsak čitatelj lahko sam predstavlja.
Socialistični pozdrav!
P. Zmerzlikar, zastopnik.
New Duluth, Minn.
Iz vseh krajev Zedinjenih držav se čuje brezposelnost, tako je tudi tukaj v New Duluth in Dulut-hu. Kakor drugod, tako hodijo tudi tukaj trume delavcev, ki iščejo zaman dela. Ob časti volitev se je obetalo, da če bo izvoljen demokratičen predsednik bo na vseh straneh dovolj dela. Na ta način so pa kapitalistični politikarji nastavljali limanice, da bi delavci ne volili socialistično. Toda za ) svojo plačo so dobili delavci od demokratične stranke brezposelj-nost. Delavstvo ni hotelo dati socialistični stranki priliko, da uveljavi svoj program, ki je v prid delavstvu in zato mora delavstvo trpeti. Strajki in brezposeljnost je plačilo za nezavednost delavcev. Če bi bile razmere po drugih krajih, koder ni štrajkov boljše, bi se tudi bojujočim laglje pomagalo, tako je pa težje. Pa tudi import iranih skebov bi se ne javilo toliko. V času brezposeljnosti je pa drugače. Vsak komaj čaka, da dobi gospodarja. — Seveda, tudi v teh trdih časih morajo naše gospodarske organizacije stati trdno, kakor tudi njeni člani rama ob rami, če hočejo, da izvojujejo svoje pravice. Zato pa, ne podajte se, dokler ne izvojujete zmage! — Slovenskim skebom bi pa svetoval, tla se že enkrat streznejo in vstopijo v vrste bojujočih. Kajti nič bolj sramotnega za njih in njih otroke ne bo kakor to, če bodo nosili pečat skebstva, katerega je zagrešil oče. —
Nad vse hvalevredna in plemenita je misel za združenje naprednih jednot in zvez. Da bi se ta korak le Čimpreje uresničil. Seveda brez nasprotnikov tudi to ne bo šlo; kajti vedno se dobe elementi, ki imajo svoje nizkotne zasebne koristi v mislih in vsled tega nastopajo proti združenju bodisi že direktno ali pa po ovinkih. Bratje in sestre, ne ozirajte se na peščico koristolovskih nasprotnikov, ampak vztrajno naprej po začrtani poti do eilja.
Pozdrav vsem čitateljem Proletarca !
J. Bergant.
S0DRU0I!
Vsak socialist bi moral naroči ti "PROLETARCA," kajti list živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to j« prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točne plačati naročnino za "PROLETARCA," ker le na ta način m zamore osignrati napredek naáe. trn listu.
rit Uli KT A K EC
PROLETAREC
LIST ZA 1NTIKISM Dhl.AVSKtCA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOHEK.
- Lastnik ta uJ»jai«l)i -
JifisUfiRska dalauka tiskovna družba v Ckieai«, Illinois.
Naroinina: Za Ameriko $2.10 za celo lato, $1.00 ta pol leta. Za Kvropo $2.60 za celo leto, $1.26 sa pol leta.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivaliiča je poleg novega namantit tu Ji stti*i naslov.
GlaaJio •lovansfca organiaaciia JugoaL — McUliiliiM ««as« v Ameriki. —
V«e pritožbe glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerealnosti, je pošiljati
predsedniku družbe W. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl Cic.ro, lil.
PROLETARIAN
0«Md and publi»had «vary Tuaaday by
South Slavio Workman's Pubishing Company
CMcafcO, Illinois.
Subscription raten: United Statea and Canada, $2.00 a year. $1.00 for half
{ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half year. * -:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"proletarec"
«OOS W. 31. STUFET. CHICAGO 11UNOIS.
Telephone: LAWN DALE 9677~
NOVA K0ST.
Džingoti, hinavci, profesijonel-ni kričači in vse mogoče vrste kapitalistični burši, ki se vedno pačijo s staro frazo, da "govore v imenu ljudstva", imajo zopet novo kost. katero glojejo v veliko veselje tistih " patrijotov ", ki hočejo intervencijo v Meksiki.
Ta nova kost je W. S. Benton "podanik" britanske krone. Ta dragoceni angleški podanik je bil 25 let v Meksiki, kjer si je pridobil veliko premoženje. Izkoriščal je meksikanske peone, zahteval zaščit meksikanskih in ameriškia postav, a kljub temu ie bil podanik Anglije. Hotel je bitj tu in tam. Zgodilo se pa je, da je ta čudni "angleški podanik" pred nekaj dnevi naletel na naglo smrt v Juarezu. Eni poročajo, da ga je general Villa ubil z lastno roko, dočim Villa sam poroča, da ga je Benton napadel z revolverjem na kar je bil izročen vojnemu sodi.š-ču in obsojen na smrt. Naj bo ka-korže hoče — dejstvo je, da je bil Benton umorjen. Umor je umor, pa naj se izvrši na cesti, v sobi, na vislicah ali cb zidu pred eev-mi vojaških pušk* Umori se vrše vsak dan — umori, ki sc po kapitalistični morali nazivljejo postav ni umori. In hinavci sc ne zmenijo. V Meksiki je padlo na tissče ljudi — med temi tudi inozeincev
—	odkar traja revolucija, ali takega krika še ni bilo kakor je sedaj. Ali ni to sumljivo T < e bi recimo bil Benton navadni mezdni suženj ali se slabše — peon, ali bi bilo toliko rabuke? Ker pa je slu-čajno bil premožen človek in še obenem "podanik" Anglije, je pa naenkrat njegovo življenje vredno sto ali morda tisočkrat več kot pa navadnih ljudi in zasluži, da morajo Zedinjene države z orožjem planiti čez mejo in kaznovati morilce.
Vprašanje je tudi, dali je Villa
—	bandit, upornik, morilec ali patrijot, boritelj za svobodo in pravico, kakor se že vzame — imel prav, da je usmrtil ali dal usmrtiti Bentona. On pravi, da je bil Benton poleg napada na njegovo < sebo tudi Huertin *pijon in nasprotnik stvari, za katero se bori on in konstitucionalistična stranka; zato je zapadel kazni. Če je temu tako, potem si je lienton sam kriv smrti.
Naj bo tako ali tako, ta dogodek še ne zasluži, da bi morale Zedinjene države na komnndo britanskih kapital-rstov — ki sc jim eedijK> sline po oljnatih vrelcih v Mekaiki — loviti morilce onkraj Hio grandc in s tem povzročiti aktuelno invazijo in intervencijo.
Kričači naj pa le glojejo tudi to kost.
UNIJONIZEM NE BO UNIČEN
Workers povsročila nečloveških razmer v Coloradu — razmer, ki so vzbudile mezdne sužnje k od-poru. Razmere, ki so rodile štrajk, so povzročili kapitalisti in štrajk je bil edini pravičen odgovor rudniškim baronom, ko »o ošabno pre zrli skromne zahteve delavcev.
Ako bi bili baroni bakra in pre moga količkaj pokazali, da srna trajo delavce kot ljudi, bi ne bilo štrajka. Ali kapitalistični izkoriščevalci norijo le za dividendami in ti kapitalisti radi tega odrekajo delavcu pravo do organizacije. Odrekajo delavcu pravico, da bi potom organizacije izboljšal svoje razruere. Položaj je torej tak, da bi se moral delavec absolutno podati svojim gospodarjem, ali pa še nadalje rebilirati proti tiranom. V prvem slučaju, ako delavec neha z bojem in se poda, odreče se svojim človeškim pravicam in ostane suženj! v drugem slučaju pa pokaže, da je človek in zahteva, da ga kapitalist prizna človekom s tem, da mu dovoli pravico do organiziranja.
Boj se bo nadaljeval. Dokler kapital izkorišča delo, tako dolgo bo boj in tega ne bo uničil noben še tako ošaben kapitalist; ne bo ga uničilo postavno nasilje ogrnje no s plaščem zakonov. Delavsko gibanje na industrielnem polju — unionizem — ne bo uničen. Kapitalistom se morda posreči, da to gibanje tupatain začasno zadržijo, toda hoj bo ponovno izbruhnil s toliko večjo silo in kjer se delavcem ne posreči prvič, posrečilo se jim bo drugič.
Delavci v Michiganu in v Coloradu, naša organizacija bo zmagala, kajti zmagati mora. Pravica je na naši strani in pravica vselej zmaga.
SOLIDARNOST IZKORIŠČEVALCEV,
Dejstvo, da se rudniški baroni v Michiganu grozijo, da ne bodo priznali zapadne rudarske zveze in da kralji premoga v južnom Coloradu prezirajo premogarske organizacije, ne bo preprečilo organiziranja delavske mase v enem niti drugem kraju.
Western Federation of Miners ni naredila tiranskih razmer v Michiganu niti ni United Mini»
Neka čudovita nervoznost obvlada moderne gospodarske boje Komaj smo zabeležili» da so norveški podjetniki izprli nič manj nego okrog 40.000 delavcev; komaj se je postišilo pero, ko so časniki poročali o tem velikanskem norveškem izporu in že so zabeležili zopet nov slučaj, ki nam v drastični luči kaže brezobzirnost organiziranega podjetništva. Na Saškem in v TJ^uringenu {Nemčija) so izprli 25.000 kovinarskih delavcev. 25 000 delavcev so vrgli takorekoč na cesto. Kaj se je s tem nameravalo, se je čisto odkrito priznavalo.
Malo število delavcev je stopilo v stavko, da si vsaj nekoliko zbolj-šajo svoj položaj In izprti delavci naj bi pritisnili na te svoje tovariše ter jih prisilili, da opustijo svoje zahteve. Ali so med 25.000 delavci organizirani ali neorganizirani delavci, ali so socialističnega ali drugega mišljenja, to izkoriščevalcem ne dela mnogo skrbi. Vsi sfrčijo v takem slučaju na cesto ne glede na to ali so bili "pridni* ali ne, vseh 25.000 delavcev mora eventuclno stradati, samo da se par sto štrajkujočih prisili, da odnehajo od svojih upravičenih zahtev. To seveda ni nikakršen terorizem; nikakšno oškodovanje narodnega gospodarstva; krščansko časopisje o vsem tem molči, ker je tako v interesu kapitalističnih njegovih gospodar-jer.
Vedno bolj komplicirani postajajo gospodarski boji, to nam je pokazal izpor na Saškem. Boj se je pričel z majhno stavko nekih delavcev v kovinarski industriji v Leipzigu, ki so zahtevali nekoliko zboljšanja svojih plač. Druga kategorija delavcev iste industrije se je njihovim zahtevam pridružila. Na to so podjetniki odgovorili s tem, da so izprli 60 odstotkov udeleženih delavskih skupin. Ko ta ukrep ni mogel streti poguma stavkajočih, pa je sklenila zveza kovinarskih industrijalcev za Lipski (Leipzig) okraj, da izpre 60 odstotkov vseh v lipski kovinarski industriji zaposlenih delavcev, in to so je tudi zgodilo, ko je bita zveza nemških kovinarjev izrazila solidarnost s stavkajočimi.
Ali hoj je zavzel Se širše dimenzije. Kartel saških kovinarskih industrijalcev je sklenil, da proglasi izpor za celo Saško, ako v Lipskern ne pride do sporazuma. Tn v Thu-ringu so se izprli vsi kovinarski delavci, s čimur posega organizacija fabrikantov v spore med posameznimi podjetniki in njihovimi delavci. V Lipskem je bilo 10 000. v Thuringu 15 000 delavcev izpr-
tih in nadaljni izpor po celem Saškem v ozadju — tako silno se razvijajo mezdni boji sedanjega časa.
Vsak posamezen teh izkoriščevalcev je sam zase že dosti tnočan. Iu vendar se jini je zazdelo potrebno, da so se združili. Noben izmed njih ne bi stradal ali bi bil primoran odreči se samo deloma svojim užitkom, ako bi stavkajočim kovinarjem dovolil zahtevano zvišanje plač. In vkljub temu so se organizirali, da bi povečali svojo moč. Organizacij delavcev, ki se osniva na tedenskih prispevkih, stoji organizacija denarnih vreč nasproti, solidarnost za košček kruha se borečih proletarcev solidarnost izkoriščevalcev.
Tako postajajo boji delavcev za vsakdanji kruh vedno težavnejRI. Delavci ne stoje več posameznemu podjetniku nasproti, ki ga po pri liki lahko izuenadijo in ga ob dobri konjukturi po kratki stavki lahko premagajo. Izkoriščevalci so že davno pozabili ono, da je močni najmočnejši sam. Ako slabotni postajajo v združitvi silni, koliko silnejši postanejo združeni šele tisti, ki so žc itak sami silni dovolj! Tako se vedno najbolj najmanjša stavka razvije do gi gatnskega boja med delavskimi in podjetniškimi organizacijami. In če so pri posazemnem podjetniku tu in tam še bila mogoča Človeška čutila, pa so pri važnih operacijah fsbrikantovskih organizacij, ki jih vodijo neuradne nastavljeni tajniki, taka sentimentalna čustva in ogibanja čisto izključena. Tu postaja boj neizprosen in brezobzirnih, na stotisoČe nedolžnih otrok se izpostavi največij bedi in lakoti, da se sto stavkajočih prisili na kapitulacijo.
Ako so se pa fabrikanti učili od delavcev, pa se morajo zopet delavci učiti od izkoriščevalcev. Na pram organizaciji podjetnikov je posamezni delavec Se večja ničla nego posameznemu podjetniku nasproti. Pa tudi te majhne delavske organizacije, ki niso preskrbljene z zadostnimi denarnimi sredstvi, so v takih velikanskih bojih brez moči. Samo velike organizacije, v katerih manjka k večjemu prav majhen odstotek delacev, samo organizacije z visokimi prispevki, ki omogočijo zbirko velikih bojnih skladov, samo take organifca cije zamorejo dandanes voditi uspešne boje s podjetniki. Solidarnost izkoriščevalcev bi morala izzvati tudi solidarnost izkoriščenih, solidarnost delavcev. Ako delavci nočejo zabresti v popolno sužnjost, potem jim ne preostaja drugega nego to, da pritegnejo zadnjega moža, pa tudi zadnjo ženo k organizaciji, da se ne strašijo nikakšnih žrtev, samo da so primerno pripravljeni na predstoječe gigantske boje in naj se v teh bojih gre potem za pridobitev novih pravic .ali pa za ob.ambo proti vedno neznosnejši ošabnosti organiziranega podjetništva. Zgled, ki ga dajejo izkoriščevalci s svojimi organizacijami, kliče dosti jasno vsem izkoriščanim: Pridružite se vsi do zadnjega bojni organizaciji delavcev!
Takšni boji kakor so v Evropi so tudi v Ameriki. Radi majhnega spora, ki je nastal med delavci z marmorjem in stavbinskimi podjetniki v Chicagi, so stavbinski podjetniki sklenili, da izpro vse stavbnske delavce, da bi drugi delavci pritiskali na delavce ?. mar morjem, da bi se brezpogojno podali: V stavbinskih unijah so delavci po večini demokratičnega in republikanskega miSljenja. socialisti imajo v njih manjšino. Oholi stavbinski podjetniki niso rekli: Pri zadnjih volitvah si glasoval za naše kandidate, zato te bomo ob držali na delu. Izjavili so odločno: Delavec si in v gospodarskih vprašanjih si z delavci, zato boš šel na cesto, pa če tudi umrješ gladu, ker nočeS nplivati na svoje tovariše, da hi lizali palico, ki jih tepe.
Da sc infamni načrt stavbinskih podjetnikov ni izvedel do pičice. je povzročilo to, da so stavbinski delavci v Cbieagi in v vseh drugih večjih ameriških mestih dobro strokovno organizirani.
Slovenski amerifiki delavec spo-znaj zlato resnico, da morajo hiti delavci vsake stroke dobro organizirani, ako so hočejo na gospodarskem polju meriti s svojimi izkoriščevalci.
Ako nisi organiziran, pridruži se strokovni organizaciji. Ako tvo ja stroka Se ni organizirana, potem agitiraj, da s svojimi tovariši
ustanoviš strokovno organizacijo (unijo). Ako si pa Član unije, tedaj je tvoja sveta dolžnost, da pri-vedeš svoje brezbrižne tovariše v organizacijo.
Ako nočeš podleči v tem velikem boju, ki se danes bije med kapitalisti in dclavci sirom sveta, potem se organiziraj in organiziraj druge proti izkoriščevalcem.
SOCIALISTI V LJUBLJANI IZ-POSLOVALI PODPORO ZA BREZPOSELNE
Sodr. Etbin Kristan, občinski svetnik v Ljubljani je stavil predlog za podporo brezposelnih, katerega je občinski svet ljubljanski sprejel soglasno.
Naše bratsko glasilo "Zarja" prinaša povodom tega tole zanimivo poročilo:
"Občinski svet je že sprejel tozadeven sklep na predlog občinskega svetnika sodruga K. Kristana, da se postavi v proračun 5000 K za brezposelne podpore. Za razdelitev teh podpor je potreben re-gulativ, ki ga predlaga odsek v sprejem. Regulativ je z malimi iz-premembami sestavljen tako, kakor ga je bil predlagal obč. svetnik E. Kristan. Regulativ se glasi:
§ 1. V Ljubljani stanujoči delavci obojega spola imajo v slučaju nezaposlenosti pravico do podpore iz občinskih sredstev:
a)	Ce prebivajo do dneva, ko izgube delo, vsaj leto dni v Ljubljani;
b)	če dobivajo podporo brezposelnih kot upravičeni člani kakšnega društva svoje stroke, oziroma kake delavske organizacije sploh.
§ 2. Občinska podpora znaša največ polovico podpore, ki jo dobiva delavec od svojega druŠtvh in jo izplačuje mestna občina v okviru /.ato dovoljenega kredita pod enakimi pogoji, kakor jo izplačuje organizacija.
§ 3. Delavec, ki želi podporo iz občinskih sredstev, se mora takoj, ko izgubi delo, zglasiti pri posredovalnici za delo, bodisi pri občini, ali pa pri svojem strokovnem društvu in če se mu tukaj nakaže primerno delo, ga mora sprejeti.
Primerno je delo takrat, kadar spada v stroko nezaposlenega delavca in če se pogoji vjemajo z m ezdn i mi tAT+fi; iu so bili sk t en je-ni med strokovnimi društvi ali pomočniškimi zbori na eni in podjetniki na drugi strani. Kjer ni takih tarifov, je smatrati za pri merne tiste pogoje, ki so v Ljubljani običajni v dotični stroki.
Nobenega nezaposlenega ni dovoljeno siliti, da bi sprejel kakšno delo, ki je prosto vsled stavke ali izpora.
§ 4. Podpora brezposelnih se ne izplačuje:
a)	Ce je brezposelnost povzročila stavka ali izpor;
b)	če je brezposelnost posledica trajne nesposobnosti za delo;
c)	kadar dobiva nezaposleni delavec bolniščino na podlagi zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. 83;
d)	če se ne izpolnjujejo pogoji
§ 3.
§ 5. Podporo izplačuje občina potom društev, oziroma organizacij, navedenih v § 1., al., b). V ta namen mora vsako tako društvo voditi zaznam, iz katerega je raz-videti:
a) Imena članov, ki so dobili podporo brezposelnih;
h) koliko znaša podpora na dan in v celoti;
c)	kdaj je član izgubil delo in kdaj se je pričela pravica /lo podpore ; (
č) koliko dni je bil član brez tlela in koliko dni je bil upravičen, da dobiva podporo;
d)	pri kateri bolniški blagajni je član zavarovan in če je dobival v času nezaposlenosti bolniščino:
c) pri kateri posredovalnici za delo je bil vpisan ;
O če je bil v času brezposleno-sti v stavki ali v izporu.
Mestni magistrat im-a vsak čas pravico vpogleda v ta seznani, in lahko zahteva, da mu društvo predloži pobotnice članov, katerim je izplačalo podporo iz svojih in občinskih sredstev.
§ 6. Društva, ki izplačujejo pod poro, morajo predložiti mesečne prepise seznama, in sicer vsak mesečni prepis najkasneje tekom prihodnjega meseca. 14 dni na to jim povrne mestni magistrat odobreno na račun občine izplačano podporo v okviru dovoljenega kredita in v kolikor ta kredit Se ni izčrpan.
§ 7. Podpore brezposelnih ni smatrati za ubožnino; k¿>mur se izplača, ne izgubi zaradi tega nobene javne pravice.
§ 8. V slučaju «porov radi pravice do podpore brezposelnih in sploh zaradi izplačevanja v tem regulativu določenih podpor odloča magistratni gremij z absolutno večino glasov brez nadaljuega priziva.
Obč. svet. Pammer govori silno ostro proti izplačevanju podpor brezposelnim. Pravi, da gre bivst-vo tega sklepa za tem, da dobiva le oni podporo, ki je organiziran in da tako goni občina delavstvo naravnost v organizacijo, in sicer v socialno demokratično organizacijo. Podpore bodo le razbremenjevale organizacije, da bodo imele te več sredstev za mezdne boje. (Ugovori pri občinskih svetovalcih. Tudi na galeriji ugovarjajo.) Podpore naj bi se rajše dajale neorganiziranim delavcem. (Klic z galerije: MRajše Siidmar-ki!"^ ki so najzvestejši elementi. Končno pravi, da bo natančno gle dal, kdo od zastopnikov obrtnikov in pod jetnikov bo glasoval za ta sklep. Izjavlja, da bodo glasovali nemški občinski svetovalci proti predlogu in predlaga, da naj sc vrne regulativ odseku, da ga še enkrat predela in izroči regulativ vsakemu občinskemu svetovalcu, da ga lehko preštudira. Sedaj, da je bilo premalo časa za preštudiranje.
Obč. svetnik sodrug E. Kristan: Čudim sc stališču, ki ga zavzema g. Pammer. Kot zastopnik industrije, bi moral biti vendar v teh stvareh nekoliko bolj poučen in imeti bi moral nekoliko več socialne uvidevnosti. Načrt ni le v korist delavcem, ampak tudi industrija bo imela korist od tega. Najprej moram popraviti izjavo g. Patnmerja, da bo ta podpora razbremenjevala organizacije, ki bodo imele potem več denarja za štrajkanje pri kranjski stavbinski družbi. (Smeh.) Saj pravi načrt čisto jasno, da mora organizacija dokazati, da mora sama podpirati vsoje brezposelne člane; le tedaj dobe njeni Člani še mestno podporo. Organizacije torej ne bodo prav nič prihranile, pač pa bodo morale opravljati zn občinsko delo, za katero ne dobe nobene odškodnine. Kar se pa tiče štraj-kanja, določa regulativ, da se v tem slučaju ne plačuje podpora. Niti v slučaju izpora ne, zakaj v boju naj ostane občina nevtralna; več ne zahtevamo od nje. Brez organizacij je akcija za brezposelne sploh nemogoča. Ce bi bila Ljubljana zelo veliko mesto, bi se upal predlagati tudi podporo za neorganizirane. Ali če danes kaj tace-ga sklenemo, tedaj ne zadostuje 5000 K niti za aparat, ki bi bil potreben za ureditev izplačevanja in kontrole. Povsod, kjer izplačujejo mesta podpore brezposelnim, jih izplačujejo na podlagi enakega regulativa, kakor sem ga bil predlagal. Gospod Pammer pravi, da so najbolj potrebni podpore tisti, ki niso organizirani. Pritrditi moram besedam poročevalca, ki je dejal, da ta podpora pripomore tudi do moralne vzgoje delavcev. Ta podpora je pravica, ki si jo mora zasigurati vsak delavec s tem, da plačuje nekaj tudi sam. Odločno pa bi moral hiti proti temu, da bi dobivali podporo elementi, ki niso nikdar skrbeli sami za čas brezposelnosti, ki bi nesli vso podporo v prvo žganjarijo. Ker ustvarja delavstvo tudi za splošnost, zato je splošnost veza-j na, da daje delavcu podporo. Rav no v tem regulativu je poskrbljeno, da dobi le delavce, ki je pri- j Sel brez svoje krivde v brezposel-! nost, podporo. Izgovor g. Pammer ja, da ga je rcgulattv presenetil, je ničev, ker sem že. 30. decembra predlagal načrt. Ce bi vrnili rogu-1 lativ odseku, tedaj bi poteklo leto 1914 in delavci se lehko obrišejo pod nosom. Tudi jaz sem mnenja,' da regulativ ne sme biti petrefakt. Pridružujem se predlogu poročevalca in prosim, da ga sprejme občinski svet."
Ali ni iz tega razvidno, da so socialisti vedno in povsod za koristi delavcev? Samo slepci ne morejo tega videti.
Ali si je že vaša organizacija naročila 100 iztisov "Sociali stične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega še niste storili, skrbite, da ie to trodi.
BELEŽKE
John D. Rockefeller premor« 900 milionov dolarjev, a na vse načine se brani plačati davke. John je kristjan!
Ko je kongresni komitej dospel v Colorado preiskavati stavko dobil je guverner Amnions takoj —■ grippo.
Dcmokraška prosperiteta je pri-šla. Posijala je kot soluce in v žarkih njene luči videli smo v New Yorku 300.000, v Chicagu 100.000, v Los Augclesu 40.000 itd. brez dela . . .
Baroni bakra v Michiganu pra» vi jo, da "rdeči socializem" je kriv delavskega boja. Sure Mikef Zakaj ne bi bil "rdeči socializem" kriv tudi sleparske kupčije, katera je prinesla baronom bakra 68.. 000 akrov rudninskega zemljišča! Mogoče je "rdeči socializem" kriv tudi tega, da so rudarji v ('alunietu pred štrajkom delali po 10—11 ur za heraško plačo! In morda je "rdeči socializem" kriv tudi ogromnih dividend v znesku 200 milionov dolarjev, ki so jih pobasali carji bakra v 40 letih!
Jim MeNaughton, car v Calu-ni.etu, si je odžagal rogove, ostri-gt l kozjo brado in podvil rep med noge. Namesto tega je nataknil na obraz masko angelja, ovil si je glavo s svetniško glorijo in s pobožno sklenjenimi rokami je stolni pred kongresni komitej rekoč: "Poglejte me, jaz sem sveti Jim! Nedolžen sem in lep kot bela lilija. Ce je kje kakšen greh, krivi so ga štrajka rji." O sveti Jim, za nas boga prosi! —
Skebska časnikarska reva v Ca lu metu. ki skače tako kakor " Džim " svira, sc je zi na kongres-nike, ki preiskujejo stavko, češ da so pristranski. Seveda, seveda! Kongresniki bi morali priti opoldne v Calurnet, iti naravnost v Mc Naughtonov "club house". tam izprazniti pol ducata buteljk šampanjca, zapisati to, kar bi jim povedal glede stavke sveti 'Džirn' n ob osmih zvečer bi morali že od rini tj iz Calumeta. Ce bi tako storili, potem bi bili "fajn možje", nepristranski • in vzorni, za-kar bi jim razbojniška "alianca" brez dvorna priredila častno parado z importiranimi šerif-burni na čelu! Bi bi koza ... če bi imela dolg rep!
O razvoju francoske socialno demokratične stranke.
Pred kratkem je bil strankin zbor francoske socialno demokratične stranke. Kongres je bil v Amnicnsu. Iz poročil posnamemo, da je naraslo število strankinih članov 1. 1913, od 68,903 na 72,-765 torej za 3901. Poročilo poudarja, da narašča sicer število strankinih članov»počasi, zato pa stanovitno od let do leta. Za agi* tacijo je izdala stranka lansko leto 46,340 frankov (1 frank je 95 vinarjev), kar je v primeri s pridobljenimi člani precej visok izdatek. Izdatek pa je zato tako visok, ker vzdržuje stranka "stalno delegacijo za agitacijo." 20 okrajnih organizacij šteje več kakor 1000 čianov, 63 pa manj kakor 1000. Največ novih članov je pridobila stranka v Parizu, namreč 1120 iti v Pas-de-Calaisu Pri volitvah v obrtne svete so dobili socialistični kandidati 255,279 glasov, pri občinskih volitvah pa 243,258. Pri teh volitvah je dobila stranka 40 novih mandatov. Ka/en volilni akciji ie posvečala stranka največ deln boj proti triletni vojaški službi. Stranka je odposlala v ta namen parlamentu spomenico s 740,000 podpisi. Poleg tega je priredila stranka po vsej deželi protestne shode; škoda v Parizu se je udeležilo 150 tisoč seb. Stranka je imela 168.776 fr. dohodkov, izdatkov pa 185,184 frankov, izdala je torej z.a 16.408 frankov več nego je prejela. Ra zen že omenjenega izdatka za splošno agitacijo je izdala stranka za agitacijo proti militarizmu 11,201 frankov, 50,077 frankov za podpore časopisju itd. Med dohodki je 83.400 frankov, ki so jih izročili stranki njen» poslanci. Glavno glasilo francoskih sodru-gov "Ifumanite" je imelo povprečno naklado v januarju 1913 55,288, v decembru že 87,736. Iz poročil vidimo, da stranka počasi, a vztrajno napreduje.
Pisma Jaka Štrigelnu.
_	|IW>«J
Lub sodruh redahter!
Pred'n sin &ou iz oštarije, sm se obrnu preke tist'm pojac, k me je prsou klicat in sm mu reku: "Tla ma& en gToš, pa s' kup en glažk ta buljSga. C' bo še kerkra^ prsou zame telefon, pa upraš, kua d' eja, poti me prid še 1' klicat." — "Ali right sir", se je odrezou pajac, mi dva sva pa Sla spet nazaj k svoj'in kolegat'm.
Kumej sm se dol usedu, pa je spet sam satan pruesu tistga pajaca iz bireauza. Glih prpodvou sm, kua borna večerja, pa je pr-letu v en sap. — "Sir Jaka Strigelj m ust go to Chicago." Tku je gavuru telefon. V Aikag imaja kransk fari ta velka frzamlunga in očja n'h imet kot reporterja za eajtnge." — "Na." sm reku. tu maš spet en gros, k' s' biu tku pr-jazn, d' s' prsou povedat. Ti Ribežen boš Sou z mana, tebe Janez že pozna, pa nucou te bom tud za sekreterja, d' boš takrat stenogra-firou, k' bom jest gavuru, ker mislim enkrat za vselej kransk'm far j'm povedat, kua in kdu sa. Ti« Brus", sm poti reku in se obrnu prek nem. "boš pa ta eajt ober-komandant v našm logari. Tla maš pet tolarjev, d' boš izhaju ta ™jt". — Očo de šoto, če ga bom jest stenografiro", je reku Ribe-/en. "Jest ga bom tiste fačile far ške še namalu. kar hiter hodma. da ga ne zamudimo treno per Chicago." K' sm Brusu finfar stisnu v roka in mu povedou, d* nej orng rnirka na logar, sva .in odrnila na štaejon. Kumej sm plaeou za kar te, tja ja že cug pržvižgou noter. Hitr sva skočila notr v vagon in še predn sva se dobr priporočla ta nov svetnic Vodišk Jobanc, sva bla žo v Sika g. Tam sva vzela tramvaj, d' sva bi hiter prišla hotel, v katerm sa imel kransk fari svoja verzamlunga.
Vem sodnih redahter, d' se ču-dš, zakaj zmeram pišem o kranskh farjih. Vidiš tu sa 1 Vije, k* nisa hotel dobr stor't v star domovin. BI' sa v lemenat in k' sa se enkrat nauči vseh lumpari, sa delal take grehe, d' sa jh iskal žendari in polica i. Poti sa ja pa v Amerika ubral in začel lagat, d' s' Kristusov namestnik in d* lohka usa-kmu preskrbeja aintritskarta v nebesa, č* zanja kej plača. Kakš'n tič sa tu. boš že zvedu, k' boš brau beriht o verzamlung.
K sm portirja uprašou, k' imajo kransk fari verzamlunga, m' je reku. de nej grem v ta pru štk na links. pa ta prva vrata na desna.
K sm stopu v zol, sm mislu, d'sm pršou na ohcet. En far je stavu pr ta pru miz. Poti sm zvedu, d* je tu ta lep pater k' je nosu v starm kraj že use sorte kute, dokler je mogu slčt use in popihat ja v Amerika. Ta je šefredaktor od eajt n g, k' jim pravja "Prebla žena Miea". Moj prjatu Janez je pa glih ustou, kukr d' b tou go vort. K' sm not stopu so usi po gledal name. Tone, k je sedou zravn uzat, je pa hitr ustou in je reku, tu je moj prijatu Jaka Strigelj, zdej kralj švelarjev in cajtngreporter. Nega se ni treba proii nč bat. kr bo pisou tku, kukr je. Natu se je pa oglasu Janez in je reku: "Glej, Jaka, da ne boš pisal v dialektu. Vrag ti v diši, ne razumem ga i ja, ki sem hodil 20 let v Solo in se nekaj naučil." — "Janez," sem se oglasil hitro. "Nisem hodil 20 let v Solo, pa sem se naučil več jezikov in boljfie slovenščine kakor ti. Danes pa imam s sabo stenografa Ribežna, ki je absolviral deveto solo pod vrhniškim mostom. Mislim, da si zadovoljen." — Ako je tško. velim ti, da je dobro," je rekel Janez. Na to sem se obrnil proti Ribežnu in mu rekel, napravi dobro poročilo, da ne dobi deveta Sola pod vrhniškem mostom slabega glasu." — "O čo de šoto, pa kaj ga govori fcvela fačia rota," se je oglasil
Ribežen. "Jest ga bom stenogro firu, kome ke že."
Ribežen je pričel s svinčnikom švigati gorindol po papirju in njegov stenogram se čita tako le:
Po dvorani stoje okrogle mize, ki se šibe pod težo jedil in pijače. Na mizi so vsakovrstna najfinejša jedila, da se človeku cedijo sline po njih. Na tej mizi so okusno opraženi pulardi, poleg šunka in sir najfinejše vrste. Na drugi je majhen pečen prešiček. Vanj so zasajene vilice in noži, po katerih je treba le seči in odrezati košček okusne pečenke. Drugod je na mizi govejo stengnjo, napravljeno po ameriškim načinu in poleg stoji najfiuejše pecivo. Toči se najboljše vino, pivo prve vrste in najfinejši importirani francoski konjak. Krog miz sede kranjski farji. Njih tolsti vrati, ki delajo debele gube na tilniku, da ni poznati, kje neha hrbet in pri-čenja glava; njih neizmerno veliki trebuhi in strašno šibke noge in roke, dokazujejo, da so vajeni takih lukulskih pojedin, da je njih glavni življenski cilj farbati ljudi, lenuhariti in žreti.
Koncem dvorane stoji Človek s pravim farškim obrazom. To je menda predsednik. Poteze krog usten so lisičje, smeh, ki se zda-pazdaj prikaže na rejenem obrazu, zakriva le hudobne misli, ki mu rojijo po glavi. Poželjive ustnice, zaokrožene pohotno, so jasna priča, da je v njem skrita pohotna zver, ki je zahtevala že marsikatero žrtev. Njegove oči razodevajo, da njegova duša hrepeni le po življenju in uživanju.
»
Prav blizo njega stoji Kranjski Janez. Začel je govoriti, kar ga dela* smešnega. Njegova glava na kratkem in tolstem vratu se gug-Ije in ziblje kakor obešenec na planjavi. Glas mu včasi prihaja počasi iz grla, kakor pijancu, ki nima zbranih misli. Lice postaja temnordeče, kedar govori o nasprotnikih kranjskih farjev. Pest drži krčevito tobačnico, kakor da bi hotel pokazati, kako bi stri vse nasprotnike, ako bi imel moč stisniti jih kakor eitrono. Tz njegovih ust prihaja počasi in določno: '
"Velim vam, da stopam pred vas kot vas najbolji prijatelj, ki vam želi vse dobro, vse slabo pa
slovenskim delavcem, ki ne verjamejo v nas hunibug.
Velim vam, poslušajte mene, ki sem star lisjak in poznam slovenske delavce, kako jih je treba potegniti, da nam bodo verjeli. Vem, da smo krivi preroki, pravi volkovi v ovčjih oblačilih, ki gledamo le na to, da bomo odrli slovenske delavce.
Velim vam, da nam nič ne ško-«'i, ako se zavedamo, da smo krivi preroki. Glavno je, da poslušate mene in stopite v neprodirno bojno vrsto proti skupnemu sovražniku, ki nam hoče pobrati zadnje ovce, da jih ne bomo mogli striči. Ilrabra četa kranjskih farjev premaga vse, ako se zaveda, kaj ji je storiti, da odbije sovražnika, ki se pripravlja za naskok na naše zadnje postojanke.
Velim vam, da poslušajte mene. V naših listih moramo udariti po frainosonih, najbolj pa po socialistih. ker zadnji najbolj odpirajo našim ovčicam oči, da ne dajo več tolil^o volne, kakor so jo dajale »red desetimi leti. Oh, preblaženi časi, kje ste?" (Pri teh besedah je Janez obrnil oči proti stropu, njegovi tovariši so pa zastokali milo po dvorani in gledali v strop, kakor da br jih lomil krč.) "Blaženi časi, kje ste?" je ponovil Janez in nadaljeval: "Velim vam, da so vsi-ga krivi socialisti. Vrag jim v diši, nihče drugi ni kriv tega kot socialisti. Velim vam, da moramo razširiti naš list "Prc-blaženo Mico", ki najbolj odločno obrekuje socialiste, v katerem lahko lažemo, da je nas prečastiti tovariš Luka, z beriško zvezdo na prsih, najboljši prijatelj štraj-kajočih rudarjev. Velim vam, da v časnikarstvu je moč. Mi vemo., la imamo velike grehe nad sabo. radi katerih smo morali zapustiti domovino. "Preblažena Mica" nas pa lahko opere vseh grehov, I ako bomo opede lagali, «la bomo verjeli sami sebi. "Preblažena Miea" lahko stori lahko Se več. [ Z njeno pomočjo lahko lažemo ¡ našim ovčicam, da so socialisti sami lopovi, odenihi, nečistniki in največji sovražniki delavcev. Zato je treba, da pomagate lagati vsi, ker urednik sam ne more lagati, dasiravno se je do sedaj izkazal pravega mojstra v lažeh.
Velim vam, da od teh ovčic, ki so sedaj v Ameriki, ne bomo dobili več mnogo volne. Gledati bomo morali na to prečastiti to-| variši, da bomo ostrigli zelene ovce, ki prihajajo iz stare domovine. Obrniti se bo treba do najvišjega ovčjega pastirja Maku-lat ure v Ljubljani, ki je pravi čarovnik, ki je našo najnovejšo svetnico Johanco iz svetih Vodic, tako začaral, da je švicala mesto Človeške kar telečjo kri. Tako je nas prezvišeni Makulatura storil dvojen čudež. Johanci je ohranil zdravje, ker ji ni bilo treba prerezati žile ua roki ali nogi, da hi švicala svojo lastno kri, ljudstvo je pa telečjo kri smatralo za človeško. In tak najvišji pastir, ki %zna delati take čudeže, da telečjo kri spreminja v kronce in cekine, zna nekaj več kakor peči hruške. Zato vam velim, da se obrnimo do njega kot ponižni učenci, ki je vir vse. modrosti, ki stoji visoko nad srednjeveškimi alkimisti, ki so sleparili ljudi, da znajo le svinec, železo in druge manj vredne kovine spremeniti v zlato. Nobeden sredjeveških alkimistov, da si priznam, da so bili veliki sleparji, se ni drznil spreminjati telečje krvi v srebro in zlato. Ta izvanredna sleparska čast je ostala ohranjena le našemu prevzvifienernu, najvišjemu pastirju Makulaturi v Ljubljani. Njemu pišimo, da smo njegovi zvesti učenci in da ga prosimo, da naj ovčice, ki mislijo oditi preko velike luže, izroči v take roke, ki jih bodo zanesljivo oddale nam, da jim poberemo volno. Zelene ovčice, ki prihajajo v Ameriko, so izpostavljene veliki nevarnosti ker lahko izvedo resnico, da smo sleparji, ker pripovedujemo ljudem o izmišljenih nebesih, peklu in vicah na drugem svetu, dasiravno vemo, da jih ni. Niti enega dokaza nimamo za svoje laži. Vsi verno dobro, «la se ni še nihče vrnil z drugega sveta in povedal, kako je tam. Te zelene ovčice moramo obvarovati framosonske in socialistiške kuge, ker drugače boj prišel čas. ko bomo morali iti v rudnik, plavž ali tovarno.
Velim vam, ako bomo ravnali tako, kot sem povedal, da ne bo za nas izgubljena nobena zelena ovčica, <la bomo lahko ostrigli vsej in vrnili se bodo /a nas tisti zlati časi, ki smo jih imeli pred desetimi leti.
<"astiti tovariši le pogum. Ne strašimo se so^ilistov in framo-sorvov in pšenica pojde za nSs zopet v klasje!
Nato jo Janez globoko vzihnil in se vsedel.
Jaka Strigelj je prosil za besedo. Predsednik vpraša svoje tovariše, ako sme dati besedo Strig-lju. "Naj govori," se oglasi Tone. "Jaka je brihtna glava."
"Cenjeni zborovalci," je pričel Jaka s tihim glasom, ki je vedno boljinbolj naraščal, dokler ni grmelo po dvorani. "Kdo in kaj ste, je povedal moj cenjeni predgovornik. Orisal vas je pre cej natančno in vi ste mu kimali z glavo v priznanje, da je ubra pravo struno. Cenjeni zborovalci predgovornik vas je prav dobro potegnil. Res je, da ste volkovi v ovčjih oblačilih, ali časi so minoli da bodete trgali zelene ovce. Vem da se vam sline cede po ovcah in njih volni. Ali iz tega ne bo nič. Slovenske kmečke sinove se lahko farba v domovini, dokler mislijo da so taki ptički kakor ste vi res nekaj več kot navadni ljudje. Ze lene ovce v Ameriki se kmalu pre pričajo, da ste krivi preroki, vol kov i v ovčjih oblačilih, kakor se je blagovolil izraziti moj cenjeni predgovornik. Prepričajo se, da znajo delati delavci večje čudeže, kakor so jim ptički vaše vrste pripovedovali v stari domovini, da so jih delali vaši svetniki. Vodiška Job anca in prevzviSeni Makulatura tudi ne vlečeta v Ameriki. Telečje krvi se dobi v ameriških klavnicah toliko za en nikel, da zadostuje za koš jetrnic in krvavic. S tem ne bo nič, ker so zelene ovčice vesele, da so ubežale ptič kom vaše vrste v starem kraju. Ako hočete še nekaj časa — seveda ne dolgo - - farbati ljudi z vašim posmrtnim življenjem, potem morate ubrati že druge strune. TTčiti, da so pota božja zapoved glasi, ne vbijaj in nositi beriško zvezdo in mogoče tudi samokres v žepu, kakor dela vaš cenjeni tovariš Luka. ne soglaša, marveč odpre tudi zelenim ovčicam oči, da «te krivi preroki in volkovi v ovčjih oblačilih. S takimi sredstvi
kot jih je priporočal cenjeni in prečastiti gospod Janez, ne bodete dosegli nič. Janez je prestar in
živi sto let za duhom časa. Ako vam ne diši Udarna, plavž ali rud nik, lahko postanete vseeno ljudski učitelji in ljudstvo vam bo hvaležno. Slecite tista dolga krila in učite ljudstvo resnice. Pokažite mu rane današnje Človeške družbe in pot ,kako se lahko osvobodi da naftnjc sužnosti. Ne mislite samo na groi in svoje požrešne trebuhe, ampak žrtvujte tudi nekaj za ljudstvo. Pred vsem se navadite delati in ne pasite lenobe I Zda, že od lenobe smrdite. Zadnji čas je, da krenete na*drugo pot!"
Zdaj zakriči Janez: Ven z njim, krivoveree je, avtokrist. — "Antikrist jej', se je oglasil tudi tisti farizej, ki je zapil kolih in so ga ravnokar izpustili iz sanatorija za kronične pijance. "Ven z njim," ko se oglasili drugi v zbo ru, "antikrist je."
Jaka je stal mirno in gledal to lenuharsko drhal, kateri je razuzdano življenje vrezalo globoke poteze v njih obraze, potem je pa slavno in odločno rekel: "Cenjeni zborovalci! Ako bi prišlo do tega, da bi me hotel s silno vreči iz dvorane, tedaj bi vi gospodje ležali zunaj. Ena delavska roka zadostuje za z maščobo zalito mrhovino. Ali delavska roka bj se oma dežavala, ako bi se dotaknila vas — krivih prerokov, volkov v ovčjih oblačilih. Zato odtdeva mirno z Ribežnom iz te dvorane. Boljše je biti pošten, siromašen delavec, kot volk v ovčjem oblačilu ali krivi prerok, ki s sleparijo redi svoj trebuh in je podoben pujsk u, ki tudi zadovoljno hrešči svoj vuj, vuj, vuj, ker je korito polno.
Po teh besedah je Jaka zapustil dvorano. Pri vratih je skočil Tone k njemu in mu rekel: "Jaka, dobro si se odrezal in stisnil mu je nekaj v roko. Za njim sem šel tudi jaz iz dvorane, Janez je pa gledal za nama, kakor bik, če mu poka-žeS rdeč robec.
Vidš lub sodruh redahter! Tula sm doživu na kransk faršk ver-zamTng. Želodec se m' je obračou, k' sm Ion dol po štengah, k' sm vidu te tiče med saba. Zatu sm se pree odpelou v Willowspring.
K' ku je biti poti, t' bom pa druh pisou. Serbus Tvoj
Jaka Strigelj.
— Za dušni blagor in večno iz veličanje katoličanov skrbi v Rimu posebna komisija, ki izreka o< 'asa do časa svoje prekletstvo na< deli slavnih mož. Pape/.ovo gla> -lo "Oservatorc Romano" por« ča pravkar zopet o uspešnem delu ta-kozvane indeksi v«» komisije, ki trebi ljuliko iz umotvorov pravih umetnikov. Ta komisija je postavila na indeks vsa dela belgijskega pisatelja Maurica Maeterlinka. ki je eden največjih sodobnih pisateljev. Kdor bere še po tirni pro-kletstvu eno njegovih del. je izobčen iz cerkve. Maeterlinek je napisal tudi krasno knjigo o živ-lienju čebel. Pa tudi < pis teh marljivih živalic ni našel milosti pred temi modernimi inkvizitorji. Vernim katoličanom ne bo ostalo kmalu nič druzega za čtivo kakor življenje svetnikov, seveda če je opisano od "objektivnih" katoliških učenjakov. »♦»♦»»♦♦3»o»»o»»eee»»eee<
StranKa I
Cleveland, Ohio. NAZNANILO.
Slovenski socialistični klub št. 27 priredi dne 15. marea t. 1. ob 2. uri popoldne velik javen ljudski shod v spomin Pariške komune. Na dnevnem redil bodo govori in petje.
Shod se vrši v kluhovih prostorih na 1107 K. 61. Street.
Vsi socialisti in somišljeniki se vabijo, da se vdeleže tega sho«la v največjem številu.
Odbor.
ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Ako živite izven Chicage, pilite po na« cenik za dobro vino in iganje, na:
TAC R C1 D M A D H 1903 BLUE ISLAND AVENUE, tlvjt D L II II /i II MJf (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
== Narodna Tiskarna =
2146-60 Blue Island Avenue, Chicago. III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgrovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
«»
«► J^ADAR potrebujete društvene po-™	trebščine kot zastave, kape. re-
galije, uniforme, pečate in vse drugo «> obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM
:; 2711 South Mlllard Avenue.
;;	CHICAGO. ILL.
• •
;; Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano, j
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dHa, najsibo ženitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave.f med 18. In 16. uL, Chicago.
Z vsakim tucatom slik damo krasno darilo	Telefon: Ciril 2599
LISTNICA.
Dopisnikom, katerih dopisi niso objavljeni, naznajamo, da bo-do v prihodnji številki.- Pozdrav vsem!
Poročevalec, Springfield, 111.: Vašemu dopisu ste pozabili prid-jati Vaš podpis in naslov. Pošljite podpis, pa bo dopis objavljen.
KDOR AF VI PORAVNAL ZAOSTA A RO^NTNK. NAJ TO STORI TA KO.I, KFR 8R MU SICER V KRAT K KM USTAVI LTST. Čakali bomo tamo tist«, k1 se javijo, nsj m Jim Hrta n« vrta vi t Potor na to t
Mich, štrajk.
(Nadaljevanje i prve strani.)
Hangt* in vrženi v zapor. Prvi je Hrvat in organizator unije South Hange .zadnja dva sta pa Finca. Obdolženi so, da so oni v družbi Johna Huhte, bivšega tajni ka krajevne organizacije v South Hange, ustrelili tri skebe, brata Jane in Thos. Daily v Painesdale 7. decembra m. 1. Aretacijo je po vzročil John Iluhta, kateri je baje priznal umor in zraven obdolži imenovano tri sokrivde.
Serif Cruse trdi, da je Huhta izročil njemu spisano "izpoved* o zločinu. Ta "izpoved" je pa pre oej misteriozna. Vzlic temu, da voditelji unije zahtevajo prepis iste, je ne morejo nikjer dobiti in nihče je ni Se videl. Znano pa je da je neki W. A. Melvin, kateri je bil v službi Wadellove detektiv ske agenture ,2e pred enim mesecem priznal pred sodnikom Little, da so dotični umor izvršili Wad delovi gunmani. Ta izjava je tudi na papirju, toda zakaj Se ni pri šla v javnost in zakaj se oblasti ne ganejo, da bi stvar preiskale in Be prepričale o resničnosti iste, to je tajnost. Zdaj pa naenkrat ta "izpoved" Johna Huhte. Ta Huhta je poznan med štrajkarji kot malopriden človek. Tajnik krajevne unije v South Hange je bil le pat; tednov in prišel je do lega mesta takrat, ko je bil prešnji tajnik Koška aretiran in ko so bili (Sani unije v stiski za tajništvo. V tern času je pa poneveril blizo $150 unijskega denarja in je bil takoj odstavljen in obenem izobčen iz unije, nuhta je mlad Finec, rojen tukaj in pozneje je rekel, da je sprejel tajništvo le radi tega, ker je hotel "fletno živeti". Potem pa, ko so ga .brcnili, se je pa grozil, da se bo maščeval nad nekaterimi člani unije. Koliko je torej verjeti "izpovedi" Huhte, si je lahko misliti. Seveda, sovražniki unije in štrajka sedaj kujejo veliki kapital iz te "izpovedi" in baroni bakra bodo poskušali vsa sredstva, da pokrivijo tri aretirane rudarje. Stvar pa ne bo šla tako lahko.
Preiskava v Coloradu.
Denver, Colo., 6. marca. — Kongresni komitej je včeraj dospel semkaj iz Walsenburga. Tukaj bo poklican pred kongresnike fa-mozni kozaški car, general Chase, da se zagovarja radi nebrojnih brutalnosti milice v stavkovnem okrožju. Zaslišana bo najbrž tudi mati Jones, katera se še vedno nahaja v zaporu v Trinidadu in zoper katero delajo operatorji na vse kriplje, da bi zabranili njeno pričanje. Prihodnji teden pojde komitej v Steamboat Springs, kjer se bo nadaljevala preiskava v Routt County.
V Walsenburgu je bil med mnogimi pričami zaslišan tudi hrvatski Strajkar Andrej Čolnar, katerega je milica prisilila, da je moral kopati svoj lastni grob. O tem barbarskem dogodku smo že natančno poročali v " Proletarcu'".
Pomožni okrožni pravdnik D. M. Halston je pričal, da se je vodstvo milice vedno vmešavalo v civilna sodišča. Hekel je, da'premo-gove družbe že leta gospodarijo nad političnimi oblastmi v dotič-nem kraju. Pomožni koroner Campbell je povedal, da ne ve, da bi mrliškoogledne porots kedaj razsodile ,da so družbe odgovorne /a smrtno ponesrečene premogar-je. V vsakem slučaju si je bil ponesrečenec "sam kriv" smrti. V enom slučaju, ko je bil ubit v rovu neki W. Huekner, sploh ni bilo nobene preiskave, ker umrli ni imel nobeenga sorodnika in le par revnih prijateljev.
2. marca so kongresniki Brynes, Sutherland in Evans obiskali premogov rov v Delagua. Preden so se podali pod zemljo, dobili so vsak po eden medenast gumb označen s številko. "Čemu je to?" vprašal je Byrnes. "To dobi vsak, kateri hoče iti pod zemljo" — pojasnil je superintendent Smod-grass "Po tem gumbu bomo indenficirali vnša telesa v slučaju eksplozije ali kake druge nesreče." Kongresniki so se ustrašili, todh šli so kljub temu v globoČino in opazovali skebe pri delu.
PISMA ŠTRAJKARJEV V MICHIGANU.
Calumet, Mich., 4. marca. ■ Spoštovani brat urednik delavskega lista "Proletarec"! Da ne bote mislili, da sem umrl, da ao
me slovenski "cicifujmarjaniM —	bodo počakali dokler mine kon-
kakor jih nazivljejo poiteni de-	vencija Slovenske Hrvatske Zve-
luvei — spravili v krtovo deželo,	ze nakar bodo pristopili k tej
živ in zdrav ter trden na svojem	zvezi ,ker v drugih jednotah ni za
stališču kakor zavedni unijski	nje prostora. Ali uverjen »em, da
delavec v pravičnem boju. Naš	jim spodleti tudi pri Zvezi. Na
hoj Iiam mora doprinesti zmago	konvenciji bo dovolj poštenih de
če je le še količkaj pravice na sve tu. Zato naprej 1
Naši slovenski Judeži še vedno rogovilijo. Judeži okrog "Glasni ka" tega od vsega poštenega de lavstva v Ameriki zaničevanega lista, se zdaj kar penijo nad vlado v NVashingtonu, oziroma nac kongresom, ki je poslal svoje zastopnike semkaj, da vidijo če je še kaj pravice v cesarstvu velike ga "Džima". Ker pa niso našli pravice in ker ne plešejo tako, kakor piska "Džirn", se jezi mrcina pri (11. Pojdi v kot, mrcina!
Položaj tukaj vam je dobro znan, zato je nepotrebno starih stvari ponavljati. Sporočiti vam pa imam nekaj, kar se je zgodilo zadnjo nedeljo. Že dvakrat je (11 prinesel nekak poziv na člane društva sv. Cirila in Metoda, št. 9 J. S. K. J. ,da se naj zberejo v posebni seji l. marca, češ da jim pravila te jednote kratijo bolniško podporo in zato da bodo protesti rali proti pravilom in uradnikom Jugoslovanske Katoliške Jednote Ker sem jaz tudi že dolgo let član tega društva in jednote, me je stvar zanimala; nisem pa znal, dali imajo pravico do te seje v cerkveni dvorani in do eerkv< sploh samo skchjc ali tudi unijski delavci. Toda v nedeljo sem se pa prepričal, da je bila seja samo za skebe in člane 'Citizens Alliance'. Stvar s»» j»» vršila tako. V nedeljo popoldne smo šli trije unijski delavci in obenem člani Jugoslovan-ke Katoliške Jednote mimo cerkvene dvorane in zagledamo več eicifujmarjančarjev", ki so veči del tudi člnni društva sv. Cirila i Metoda. Vprašamo se, kaj to pomeni in tedaj sem zvedel, da se vrši seja, na kateri mislijo protestirati proti pravilom jednote, proti gl. uradnikom iste in sploh moti zadnji konvenciji J. S. K J. <atera je potom novih pravil preprečila skehom vstop v jednoto ter obenem odrekla bolniško pod-noro tistim, ki so pobiti kot štraj-tolomci. Že na predzadnji seji tega društva je štrajkolomec in podpredsednik John Oosenca, kateri je bil tudi delegat na konvenciji, napadal jednotina pravila in trdil je, da on nič ne ve, da bi >ilo kaj takega sklenjeno na konvenciji, da namreč ni bil sprejet Plen proti skebom, pač pa da je po njegovem mnenju nekdo vrinil ta člen v pravila šele potem, preden so šla v tisk. To je resnica — kar je namreč govoril Oosenca — in mi člani te jednote bi radi znali, dali ima ta človek pravico napa lati posamezne jed not i ne uradnike. Obenem pa poživljamo druge lelegate na dotični konvenciji, da izjavijo, dali je bil dotični člen glede skebstva sprejet na konvenciji J. S. K. J. v Pittsburghu ali ne, da bomo potem na jasnem gle-le Johna Oosence.
Toda k stvari. Mi tri se nato podamo v dvorano in takoj sem spoznal, da to ni seja našega dni štva. Zagledal sem namreč Zottija, grdega izdajalca delavstva, kateri ni član dr. sv. Cyrila in Metoda; vsih skupaj je bilo okrog sto — sami skebje in deputišerifi. Komaj nas zagledalo, bil je takoj ogenj v strehi. Zastražili so hodnike v Ivorano s svojimi šerifi, a med tem je Kobe pozval svoje generale na stranišče na posvetovanje, kaj bodo menda počeli z nami. Pričakoval sem, da nas bodo poskusili linčati ,ali korajža velja, naj pride, kar pride. Ko Je bila tajna seja na stranišču končana, stopi na oder "Albere" — tisti, ki je poznan pod imenom John Spraj-oar in katerega Se dane grize po tistih lesnikah — in zavpije: "Tisti, ki nimajo knofov Citizen Alliance na prsih, naj se izgubijo ven!" Ostala drhal pa zavpije: "Ven s socialisti!" Šerif Sedlar in Oosenca s tolpo drugih so se drli: "Linčajtc jih! Ti spadajo v "juni" in najbrž so tudi rdeč-njaki!"
Dragi bratje širom Amerike, vidite, take rojake imamo tukaj v Calumetu! Kobe Zotti in Sedlar sta menda že imela vrvico pripravljeno, toda mi trije smo srečno odrinili deputišerife od vrat in odšli na prosto. Pozneje sem zvedel, da so sklenili ustanoviti novo društvo (ime mora biti "Oi-cifuj Marjanca"!) tfegar člani bo do le skebje in deputišerifi. Zdaj
davcev delegatov, ki lahko Kobeln in njegovi bandi skebov prekrižajo račune, čeprav bo Kobe prinesel seboj puško in "štrik".
Slišal sem tudi, da misli naša skchska drhal pod vodstvom Luke Klopčiča apelirati na Washington-sko vlado, da naj zapleni (!) vse slovenske Časopise — razen Glasnika —■ ki prinašajo dopise glede skebov v Calumetu, glede deputi-šerifa Luke in glede našega rogo-vilastega Veličanstva, kralja in carja "Žima". (To se morda zgo di kadar bo Luka prezident Zedi-njenih držav! Op. ured.)
Pozdrav zavednim delavcem, a tebi dragi in pravicoljubni "Proletarec" pa želim, da bi bil skoraj dnevnik.
Slovenski štrajkar.
Allouez, Mich., 26. feb. — Dragi urednik "Proletarca", prosim uvrstite teh par vrstic v vaš delavski list. Jaz sem TIr* at, ali mislim, da me bote vseeno razumeli. Tukaj v Keweenaw County imamo enega izdajalca po imenu John (Irene in po rodu Slovenec. On je oni napram vojaku? In vsako ju-veliki polit ¡čar. Pred šestimi leti tro je prihajala po preste točno
in vedno je bila enaka.
Tudi to jutro srno kmalu zasli-
Ali o prepiru mod pekom in vojakom ji nismo povedali prav nič l*Tav nič jo nismo izprasevali in občevali aiuo z njo tako ljubeznji» vo in prijazno, kakor prej. Ali v naše razmerje do Tanje se je vrinilo ¿e nekaj novega in nekaj tu jega je pripelo naša čuvstva do Tanje — in to novo je bila ostra radovednost, ostra in hladna, ka kor jeklen nož . . .
"Bratje! Danes je potekel rok! je rekel neko jutro pek, ko se je pripravljal k delu.
Vedeli smo to brez njegovega opomina, ali vendar nas je spre-letelo.
"Opazujte jo . . . takoj bo tukaj!" je predlagal pek. Nekdo jo zaklical sočutno:
"Ja. kaj se zamore to opaziti z očmi!"
In zopet se je razvnel glasen in živahen prepir med nami. Dane« torej naj bi zvedeli, kako čista in nedostopna je bila za vsako umazan ost posod a, v katero smo položili naše najb ljše. Bilo je, kakor da bi začutili danšnje jutro v prvič in hipno, da smo igrali veliko igro, da bi ta skušnja čistosti leh-ko razdrobila naše oboževano bitje. Vsak dan smo .slišali, kako trdovratno in vsiljivo je zasledoval v jak Tanjo, ali bogzna zakaj, nihče jr ni vprašal, kako se vede
je izgubil nogo v majni in dobra Allouez Mining Co. mu je kupila drugo nogo iz "rubarja" za sto'šali, njen glas. dolarjev. To j«' vse, kar je dobil.. 'Jetniki! Jaz sem prišla..." Toda Grene je bil za to "veliko, Hiteli smo ji odpirati vraia, in dobroto" tako hvaležen, da bi sc(ko ie vstopila, smo jo sprejeli na-rajši izneveril očetu in majki in .sproti naši navadi — molčeči. Vse vsemu na svetu, samo kompaniji (>či so bile uprte v njo, nismo vene. Dali so mu delo kurjača, a še deli, kaj naj l»i govorili z njo, kaj tega ne more sam delati, temveč, (»i jo vprašali. In stali smo pred mu pomagata dva dečka. Ko se je! "jo, temna, molčeča, četa. Videli začel štrajk, je vsak dan lizal noge' s"io, da se je čudila nenadnemu superintendentu, proseč ga, da mu »prejemu — in hipoma srno zapa-naj da karkoli, da bo delal, ker ne /ili, da je prebledela. postala ne-
more biti brez dela. Pred enim letom se je pa hvalil, da ima pet tisoč dolarjev. Dovolj pa ni, da je sam skeb, marveč tudi svojega sina je dal v skebski "boarding house", kjer pomaga skebom kuhati in prati za 5()c na dan. — Taki so vam bogornolei. On pravi, da mi nismo drugo kot "cucija-listi". Nagovaijal je tudi druge
inirna. stopicala je semintje in vpraševala s stisnjenim glasom: "Kakšni ... pa ste?" "In ti?" je temno vprašal pek, ne da bi odtegnil pogleda od nje. "Kaj — jaz?" "N-nič . . ."
"No, dajte hitro preste . . ." Nikoli prej nas ni priganjala ... "Prišla boš še pravočasno!" je
Slovence, da naj gredo v skebstvo rekel pek, ne da bi se premaknil in lagal, da unija ne bo nikdar)'" »e da bi odvrnil oči od nje. nič pridobila ,toda ni mu šlo izpod rok. Meseca decembra, ko je imela liga svojo parado, je skakal po eni nogi od hiše do hiše in zval ljudi parado kakor čoban v starem kraju, ki svinje pase in zove v jato. Sramota od človeka!
Član W. F. of M i Ostala pisma pridejo na vrsto prihodnji teden.)
SOLNCE JETNIKOV.
Maksim Gorkij.
. . Konec. Čutili smo, da smo zadeli vojaka prav občutljivo in da preti Tanji nevarnost. Čutili miio to ali obenem nas je izpolnila žgoča radovednost in prijetna zvedavost - kaj bo i/, tega? Ali se bo Tanja zoiHTstavila vojaku? In skoro vsi smo prepričevalno zaklicali:
"Tanka? Ona se zoperstavi! Nje se n»* pridobi /. golimi roka-
mi
i »»
Silno smo želeli s|> znati inoč naš»« olmževanke; drug drugemu smo napprno dokazovali, da je naša. oboževan ka močna in da l>o izšla kot zmagovalka. Končno se nam je zdelo, da smo vojaka premalo |K>dkurili, da bi morda leh-ko pozabil prepir in da smo njegovo satnoljubje premalo zadeli. Od tega dne dalje je potekalo našo življenje nenavadno, napeto in nervozno je bilo, tako še nismo živeli. .Pocele dneve smo se prepirali. bilo je, kakor bi postali vsi pa metnejsi, govorili smo več in bolje. Zdelo se nam je. kakor da smo pričeli igro z vragom samim in da smo zastavili — Tanjo. In ko so nam peki povedali, da se vojak močno trudi okoli Tanke, tedaj nam je postalo težko in obenem dobro in življenje je postalo tako zanimivo, da nismo» uiti opazili, ko nam jc mojster, izkoriščajoč našo razburjenost, pridejal še štirinajst pudov testa na dan. Bilo je, kakor da bi nas delo prav nič ne utrudilo. Tanjino ime smo imeli neprenehoma na jeziku. In vsako jutro smo jo pričakovali nestrpno. Včasih smo se domišljevali, ^laj pride k nam — in nič več ni tista, kakor je bila prej, nič več ona Tanja, temveč neka druga.
Tedaj se je pa nenadoma okre-nila in zbežala.
Mirne« je prijel pek za lopato in" rekel mirno, okrenivši se k peči:	f
"To se pravi... tako daleč je že . . .! Kj — ej, vojak ! . . . Lo-pov! . . . Pošast! . . .
Kakor čreda ovac smo šli proti mizi, zadevali se drug ob druze-ga, tiho smo sedli in počasi pričeli delati.
Kmalu na to se je eden < glasil:
"Mogoče je še . . ."
"No no, govori!" je rekel pek.
Vsi so vedeli, da je pameten človek, pametnejši od nas In njegov klie smo tolmačili kot vojakovo zmago . . . Žalostni smo postali in nemirni.
O}» dvanajstih je prišel vojak. Bil je čeden in gizdav, kakor vedno in nam gledal — kakor vedno — naravnost v oči. Mučno nam je bilo gledati vanj.
"Torej, visokospoštovani gosi»- dje, ako "hočete, vam po kač o m pogum vojaka", je ponosno in smehljaje rekel. "Pridite v vežo
— ra-
ADVRRTISKMKNT
Avstf. Slovensko
UttanovljcM lt. jMuvarja
IM i.
Bol. Pod. Društvi
lakorporiran« M. Ubrvw i IMU» v dlUvi Kmmu
Sedež: Frontenac, Kan«.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: M HAT IN OBEHŽAN, Box 72, E. Minorai, Kans Podpreda.: J01IN GOHŠEK, Box 211, W. Mineral, Kan«. Tajnik: JOHf! ČERNE, Box 4, hreezy Hill, MuiOsrry, Kan», Blagajnik : FRANK STÀROlC.Box 245., Mulberry, Kana. Zapianikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. Frontsnae Kant.
NADZORNIKI: PONiiRAC JURŠE, Box 357, W Mineral. Kans MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR-JOSIP SVATO, H. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠKTINA, Box 23, Franklin,-Kana.
Pomožni odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK K RAJ SEL, Box 108, Frontenac, Kans. >prej»unna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Va: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl u»oiku Vae denarne poiiljatve pa gl. blagajniku. '
ne ji je okroževal smeh. In šla je, kakor v sanjah, zibajoč se, z negotovimi koraki . . .
Tega nismo mogli mirno prenašati. Vsi naenkrat smo planili na dvorišče, žvižgali, v j > i 1 i smo nanjo glasno in divje.
Stresla se je, ko nas je zagledala in stala je, kakor prikovana v nesnagi pod svojimi nogami. Stopili smo okolo nje, zmerjali jo škodoželjno, brezobzirno, z nesramnimi besedami, metali suy> ji v obraz ostudne očitke.
in glejte skozi špranje . . . /omete?"
Sli smo vun in drug čez drugega gledali, naslanjali se k špranjam v leseni steni veže iti gledali ria dvorišče. Nismo dolgo čakali. Kmalu je prišla Tanja s hitrimi koraki, s skrbjo na obrazu, šla je čez dvorišče, skakala čez luže raztopljenega snega. Izginila jc za vrati »v klet. Potem je prižvižgal voja-k, prav nič se mu ni mudilo. Roke je držal v žepu, brke so se mu tresle . . .
Deževalo je, gledali smo, kako so padale kaplje v luže, kako so naslajali valjčki v njih. Dan je bil vlažen, siv prav dolgočasen dan je bil. Po strehah jc ležal še sneg, po zemlji so pa bile že temne pege. Sneg po strehah je bil rujav in tudi že umazan. Dež je počasi padal in zvenel melanholično Nas je zeblo in neprijetno nam je postajalo ob čakanju . . .
Iz kleti je prvi prišel vojak, počasi je šel čez dvorišče, gibal z brki, roke v žepih — tako, kakor vedno.
Potem — je prišla tudi Tanja. Njene oči . . . njene oči so se svetile od veselja in sreče, in u*t-
Nisrno govorili no» \n i »glasno in tudi ne prehitro, ker smo videli, da ne more nikamor, ker smo jo obkrožali in ji rekli lehko vse, kar koli srno le hoteli. Ne vem zakaj je nismo tepli. Stala je med nami in se ozirala zdaj »em, zdaj tje, poslušajoč nase žalitve. In bolj in bolj smo jo obmetavali s strupom in z nesnago naših besedi
Barva je izginila iz njenega obraza. Njene modre oči, pred eno uro še tako srečne, so se odprle široko, težko je »oipla, ustnice so se ji tresle.
Tn mi, obkrožajoč jo, smo se maščevali na njej, ker nas je oropala. Naša je bila. dali smo ji najboljše. kar smo imeli, čeprav je )ilo to najboljše le drobtine beračev, ali nas je bilo šestindvajset in ona je bila — ena, in zato ni bi-a. nobena muka dovolj velika za njeno krivdo! Kako smo jo žalili!
. Neprestano nas je gledala, neprestano je mclČala, s plahimi očmi je zrla v nas in se tresla po vsem životu.
Mi smo se smejali, divjali, rjoveli . . Od nekje so prihiteli judje . . . Eden od nas je potegnil Tanjo za rokav.
Naenkrat so se ji zabliskale oči; ne da bi hitela, je vzdignila rok^ h glavi in dejala je, uredivsi si lase. glasno, ampak mirno, nam naravnost v obraz:
"Oh, vi nesrečni jetniki! . . ."
In šla je enostavno proti nam, šla tako preprosto, kakor da ne bi stali pred njo, kakor da bi ji ne zapirali pot. Nihče ji zaradi tega ni prenrečil pot.
Ko je odhajala iz našega kroga, je rekla še, ne da bi se še ozrla proti nam, glasno in z nepopislji-vim zaničevanjem:
"Ah, sodrga . . . svo.jat . . ." In šla je.
Mi pa smo stali na dvorišču v nesnagi, dežju, pod sivim, brez-solnčniin nebom . . .
Molčeči smo odšli v našo vlažno kamenito luknjo. Kakor prej nikdar več ni posijalo solnce v naša okna. in Tanja ni prišla nikdar več!
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUÔTVIH A. S B. P. D. V MESSECU FEBR.
1914.
— Belgijska delavska stranka
ima svoj letošnji z.ior dne 12. 13. i-n 14. aprila. Predlagan je sledeči dnevni red: 1. Poročila generalnega sveta, parlamentarne skupine, socialističnega fa«opisja, vzgoje-valne centrale, federacije zadrug, federacije občinskih svetovalcev federacije socialistične mlade garde in strokovne komisije; 2. Poročila na kongresu 1. 1012. izvoljenih komisij o reviziji strankinega štacuta, o organizaciji m i-dine in o ženski organizaciji, 3 Uspeh spio ne peticije na volilno pravico: 4. Mednarodni kongres na Dunaj ..
Novo pristopli član(ice).
N» društvu št. 1. Mary Vidic, r. 201!).
K društvu št. 9. Konrad Konec, c. 2020; John Malner, c. 2021; Jacob Žagar, c. 2022 in Kari Gio-dan, c. 2023.
K društvu št. 13. Alois Pauč-nik, c. 2024.
. K društvu št. 22. John Man-fried, c. 2018.
Pres topli član(ice).
Od društva št. 15. k društvu št. 1. An t. in Mary Simon, Epifa-nio in Mary Grassi, Ant. in Sera Dellascga, Aug. in Mary Degaspe-ri, Andrej in Paula Peternel.Vinc. in Josefa Glades. Andrej Peter-nel, ct. 1424, Nick in Mary Taufer. John in Angela Betega.
Od društva št. 15. k društvu št. 2. Victor in Marjeta Degasperi.
Od društva št. 4. k društvu št. 9. Pongrae in Mary Yurshe.
Suspendirani član(ice).
Pri društvu št. 2. August Bren-tari.
Pri društvu št. 3. Stefan Lason, Jos. Korošec, Rudolf Potušek, JJohn Kovačič, Frank, Josef in Gregor Randl.
Pri društvu št. 4. Fr. in Frančiška August in, John in Johana Vozel, Jernej in Antonija Oresk, Jos. in Antonija Hribar, Fr. Wer-holc. Fr. Kom a o, Fr. Gigrl in And. Hudi.
Pri društvu št. 6. Fr. in Ana Obrani, John in Mary Zupančič.
Pri društvu št. 7. Fr. in Mary Fauland, Tom. in Mary Woger, Jos. Klepar, Jos. Keron, in Fr. Markelc.
Pri društvu št. 10. Prvi mesec susp.: John Erzen, And. Trcek, John Bele, Jos. Hribar, Geo. Mos-pon.— Drugi mesec susp.: John Močivnik, Frančiška Tanžel.
Pri društvu št. 11. Prvi mesec susp.: Ant. Opashker, Em. Alber-tiny, Jos. Kocjan, Fr. Masel. John Kunstelj, Izidor 'Sarher, Jos. O-mahne, A. Paulič. — Drugi mesce ausu.: Marka Heiniš, Leo Steinbauer. John Hrovat.
Pri društvu št. 14. Ant. Mane, in John Kovačič.
Pri društvu št. 19. Luka Tišler, Louis Lešina, Fr. Žager in Mary Hožičnik.
Pri društvu št. 20. John Gorše.
Pri društvu štev. 22. Rudolph Seklič.
Umrli Člani:
Pri društvu št. 13, Adamson, Okla. Frank Laufar, c. 963. Umrl 22. dec. 1913 v starosti 32 let.
Pri društvu št. 14, Maynard, Ohio, Ijcopold Maček, cert. 1018. I mrl 4. fehr. 1914 v starosti 28 let.
—	Kongresnik Wm. M. Humph-rey je v zvezni zbornici predložil imenik 127 jeklarskih tovaren, ki so zaprla vrata 1. dec. m. 1. in ra-zentega je naštel 227 lesnih tovaren. ki ne delajo. Po njegovem poročilu je v kovinski industriji mi-lion delavcev brez dela.
V Detroitu, Mich , je 60 000 mož brez dela.
—	20 000 brez dela v Portlandu, Oregon.
JugosI, Podporno
Sedež: Milwaukee, Wis.
O LAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Kopp, 450 8. Fierce St., Milwaukee, Wis. . Podpredsednik: Frank Zakrajftek, Box 445, llraftown, Wis.
I.	tajnik: Frank Matitz, 311 Madison Ht., Milwaukee Wis.
II.	tajuik (jcapis): Johuu Kraiuc, 371 National Ave., Milwaukee, Wis. Blagajnik: Frank Bauko, 504H National Ave., West Allis, Wis.
NADZORNI ODBOR:
I.	Predsednik: Matevi dtiglic, 415 Florida St., Milwaukee, Wis.
II.	Anton Tominiek, 283 Keed St., Milwaukee, Wis.
III.	Johan Turk, 445 — 54. Ave., West Allis, Wis.
IV.	Martin Jelene, 280 Mineral St., Milwaukee, Wia.
V.	Frank Cirej, 458 National Ave., Milwaukee, Wis.
VI.	Johan Ocvirk, 274 Orova St., Milwaukee, Wis.
VII.	Johan Herga, 5035 Sherman St., West Allis, Wis.
POROTNI ODBOR: Matija ftimenc, 444 Park St., Milwaukee, Wis. Josip Janežič, 423 — 53. Ave., West Allis, Wis. Frank Kobida, 268 — 1. Ave., Milwaukee, Wis.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. P. Langland, Stuinpf & Langhoff Bldg., drove 8t. Milwaukee, Wis.	Seje so vsaki četrti torek
k¡ ne je ustavila, tiüU potrebuje veiô ega ura rja.
POGLAVJE 0 ŽENSKAH.
carl strover
o
Nečista kri _
National Ave., v mesecu.
MODERNI ZDRAVNIK.
(Piše dr. F. J. Kern, vThovni zdravnik S. D. P, Z. in S S. P. Z.
Zgodba o modernem zdravniku Še ni napisana v sloveneini iti je torej našim rojakom neznana.
Povprečni Slovenec si predstavlja zdravnika približno tako kot duhovnika: neko nadnaravno bitje, ki ima v sebi čudodelne moči, posebne "žogne", h katerimi odganja zle duhove — bolezni. &e posebno si predstavljajo na 4a na-, čin zdravnike tujih narodnosti, z resnim nagubančeiiini čelom, s stisnjeno ustnico, zamišljenimi oe-mi in klasično Van Dyk- no (kozjo brado.) V zdravnika, ki ima že Hol j človeško lice. manj verjame-
— Himno nelepim ženskam je
-zap«'l nedavno ugleden literat. Med drugim pravi tudi sledeče: "Nelepa ženska ima nekatere prednosti nred lepotieo. Dasi je morda v areu ošabna in domišljava. jo kaže njena zunanjost navadno skromno in ponižno. Da jo imajo ženske rade, se razume, saj jim ni nevarna, iu so pi bati njene konkurence; dobra je za zabavo, ne pa za ljubimkanje. — In vendar se nelepa ženska navadno preje in bolje poroči, kakor kra sotiea. Pepelka ima že davno svojega princa, njene sestre pa se hodijo od plesa do plesa, kjer imajo dovolj plesalcev, a nič snu-bače»v. — Lepo dekle razvname moške, nelepo pa jih pridobiva.
Skromno, nelepo dekle ne lovi Nekateri očitajo zdravnikom o- nunskih, pred njo se čutijo varne;
zato se iej brez strahu približajo. Mladi mož ljubi že vnaprej ono dekle, ki nima namena, loviti ga. Zabava se rad ž njo in .čestokrat je konec te zabave — zakon. Lepo dekle pa zbuja moškim strah, zato so previdni in nezaupni napram njej. Krasotiea je skoraj vedno koketna. Na<l zakonom lepotice preži vedno nevarnost; mož hodi poleg nje kakor policaj ali kakor jetnik. Tudi potrebuje lepa žena velikega luksu.sa v obleki in nakitju. Postiti se mora. da s»- preveč ne zredi, zato ni
deruštvo. Ne rečem, da je veliko zlorabe humbuga in tudi oderu-šlva pri zdravnikih. Kje ga pa nit Vsle<l sedanjega sistema, kjer se vsak človek bori za pro-fit, so vsi poklici korumpirani. Ali ste že našli poštenega odvetnika, poštenega trgovca, aalonar-ja Ali ste že našli duhovnika, ki h j se ravnal po vzgledu Kri-»tusa in bi se ne brigal za profit in za to, "kaj bo jedel, ne kaj l>o pil, kakor ptice na polju"! Ali ne skušajo celo navadni delavci izpodriniti svoje tovariše in
i ?
T T
i
t ?
t V T t
t ?
T t
r ?
pomenja bledo obličje in bolezni. Čista kri pomenja lepo obličje in zdravje. Izčistite svojo kri — rabite
Severov Kričistilec
(Severa's Blood Purltler)
ter se iznebite kožnih opahkov, tvorov, bul in raznih drugih kožnih neprilik. Cena $1.
SEVEROVE TAB-LAX. Sladkorno odvajalo. Za otroke in odrasle. Mili in uspešni. Cena 10-25c
Vprašajte za Severova, Zdravila in ne vzemite drugih. Na prodaj so v lekarnah. A ko jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
W. F- Severa Co.
* Y
y y y y y y y y y y y y y y y y
t y
y y y
_v
CEDAR RAPIDS IOWA
so nevoščl jivi drug drugemu in I zdrava; spati mora dolgo, ne stne skušajo izkoriščati sodelavce, kjer *e smejati, telovaditi. mora igrati je le mogoče? Edino pošten in res odkritosrčen človek je dandanes reven delavec, ki je brez dela. Navzlic sedanjemu izkorišče-
tenis, vse samo zato. da ostane lepa Za moža ji ne ostaja nič časa. Nelepa žena na ie poceni, je ideal dobre, požrtv-rvalne soproge in
jo. Ako bi imeli zdravniki talarje , valnemu sistemu, katerega hoče- matere. Ona je zvesta in daje ne-in rimske ovratnike, bi imeli še »no ravno socialisti odpraviti, je ¡zmerne, bogate darove, ki jih več vpliva.	| zdravniški stan hclj pošten od '"o/, krasotice ne pozna. Žena, ki
Tako je pri večini rojakov. Zo-1 drugih stanov. Koliko zdravnikov j vnanje nI bila lepa. je imela do-pet drugi, napol izobraženi, so je miljonarjevT Koliko jih je, ki volj časa. volje in vztrajnosti po-
zguhili vse zaupanje v zdravnike, kakor so izgubili vero v duhovnike. Pri naših ljudeh ji' namreč srednja p- t — golden rtile — neznana.
Kdo ima prav? Ali imamo zdravniki res nadnaravne moči,da s samim pogledom ali s kako 'žeg-nano vodo' zdravimo ljudi, ali smo pa humbukarji in izseseValci delavske krvi, kakor trdijo drugi? Na i podan nekaj pojasnil.
Seveda naj najprej cenjeni bralec pazi na to, da tukaj ne govorim o izjemah. Pustimo na stran občudovanja vredne zdravnike, ki znaio s samim, rekel bi dušnim hipnotiznioni zdraviti nevraste-nične ženske in — moške; pustimo tudi na stran šarlatane in tna-zaČe, ki zdravijo "potom dopisovanja". Pred očmi imejmo povprečno večino zdravnikov.
Najprej vas zagotovim, da *ino zdravniki ljudje, podvrženi istim zakonom kot ostala ljudska masa. Celo posebnih žegnov in neizbrisnih nam ni naklonila usoda. Zdravnik se mora učiti svojega
bi si prihranili vsaj toliko, kot povprečno ignorant en salonar? Niti besedice nimate proti temu, ako \>ak teden znosite par dolarjev v salon ali jih d- m a zapijete, toda par dolarjev na leto za zdravnika se vam zdi preveč.
Priznam na, da so operacije splošno predrage. Praktikant in i zdravnik za notranje bolezni ima največ posla iti odgovornosti in najmanj zaslužka, dočini bogatijo kirurgi in specialisti, med ka terimi je komaj polovica dobrih zda vni kov.
V kakšni luči torej glejte na zdravnika?
Zdravnike smatrajte za inženirje, ki poznajo človeško telo in iz študij in skušnje poznajo sredstva za popravo tega organizma, ako ira ie bolezen spravila iz pravega reda.
Kakor človek ne more ceniti delo mizarja ali prem.« garja. ako ni vešč njegovemu poslu, tako lajiki ne morejo ceniti dela zdravnikovega. Velikokrat ljudje najmanj cenijo, kadar največ pomagamo.
svetiti vee pozornosti, svoji izobrazbi. Zato itna nelepa ženska poleg zakladov srca tudi begate dusinne zaklade. Skratka, nelepa ženska je boljša žena.'.'
RAD BI ZVEDEL
kje se nahajata moja prijatelja Frank Jeras in Kndi Virt. Kdor bi vedel za njiju naslov naj ga blagovoli naznaniti na spodnji na- ne tovariše
slov. ali pa naj se sama javita. —
Jakob Vidmar, Ilackett, Pa. (4x) advr.
Delavci na Aurori, Minn., in tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite poseliti Kovačev "Saloon" kjer vam bode sodr. Mpvlan postregel s hladno in sveto pijačo in unijakimi smodkami. D«dav«i, podpirajte «voje organizira
ANA K0VA6, Main ulica,	Aurora, Minn.
Dopis.
Stara navada je zdraviti rev-matizetn, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z f)r. Richter-jevim "Pain Ezpeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-tneriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju <e treba na to paziti.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg • največjega slov.-angl in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim. ki se res želijo na-lčiti angleščine. Cena v platnu ♦rdo vezana (430 shrani) je $2., s< dobi pri V. J. Kubelka, 538 W 145. St., New York, N. Y.
Pišite po cenik knjig.
Scofield, Utah.
Cenjeni urednik: — •
V Winterquarters je človek, ki
sliši na ime Alois Blažič. Ta člo-» Najelni*ka družba "Ilirija" vek je tako propal in podel, da	FARME
mu ne da žilica miru če ne nadie-! G(1 tr¡ do t milj od megU guje in opravlja pri kompaniji po Mm¡ü y Unco}n Co ki	Q.
šten.h delavcev. Pred kratkim jo I kr0(? 15 {m prebivalcpv in ima spravil s svojim umazanim jezi- vel¡ko indu8trij0t se raZproatira kom dva ,z dela. Med temi je bi rodoviten valovit 8vetf ki je odlo. tudi moj mož, ki je moral vsled1
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ca notranja bolezni ln ranecalnik. • zdravmika preiskava brezplačne—pl« ¿«ti j« le zdravila ¿924 Blue Ialan< Ava., Chicago, l'reduje od 1 do 3 p« pal.; od 7 do 9 zvečer, izren Chie«g> iiveii bolniki naj pišejo slovensko.
ANTON MLADIČ modema gostilna. Toči pilsenzko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, IU.
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, 111 je največja čeekoslovenska de lavnica zastav, znakov, čepic iu vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik', ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
«JOS,
posla, kakor vsak dober inženir ali i Dostikrat preprečimo hude poale-rokodelec. Sedaj v Ameriki zalite-1 «lice bolezni, za katere bi se po-vajo za diplomo "doetor medici- zneje kak kirurg posebno odlik-o-
nae" toliko kot v Evropi, morda še več praktičnega dela. Zato je dober zdravnik samo oni. ki je obiskoval dobre šole in dobre klinike, se učil marljivo teoretično in praktično iib bolniški pmtelji, in ki se uči celo življenje, kar iznaj-de moderna veda.
Zato se ne ozirajte samo na zu-. nanjost ali na kolikor mogoče slovesen nastop zdravnikov. Največji zdravniki in največji kirurgi so dandanec* najbolj pohlevni možje, napram pacientom.
Zdravniki smo tudi zmotljivi. Ako pomislimo, da je bolezni na tisoče, in vsaka se lahko pokaže v drugačni obliki, potem ne obso-jajmo zdravnika, ki pri prvi preiskavi ne more povedati diagnoze.
Dober zdravnik mora biti dober mislec. Velikokrat je treba tehtati in primerjava!i simptome in znake, ki se lahko pokažejo isti pri ducatu različnih bolezni. Včasi od malenkosti odvisi diagnoza; včasi se zve le, ako se dobi dobra zgodovina bolezni od bolnika samega. Zato je vedno lažje zdraviti bolezni, ako zdravnik razume bolnika. Čudim se, kako more ne slovensko govoreč zdravnik doznati gotove bolezni pri roja krh. ki ne znajo svojega stanja pravilno raztolmačiti.
Pri želodčnih boleznih je včasi bolj važno za diagnozo, kar pove bolnik, kakor pa vsa zdravniška preiskava z najnovejšimi metodami.
\al. Občudovali bi kirurga, ki bi izvedel nevarno operacijo, ne občudujete pa zdravnika, ki je preprečil. da se bolezen ni razvila do take stopnje. Zato pa najdemo zdravniki največ zadoščenja pri bolnikih, kateri se niti ne zavedajo. koliko smo jim koristili.
Za zaključek naj vam svetujem sledeče:
1. Smatrajte zdravnika za svojega prijatelja.
kom. katere razumete, in kateri vas razumejo.
. .	. ., čen za slovenske farme. Skoz
tega zapustiti ^\interquarter in si mt V()ditfl dvo ždeznifiki
iskati drugod kruha. Trav.jo, da ¡n fri okrajm, cpstp
so temu tieku postala zadnji eas
precej vroča tla v \Vinterquarters in da jo bo popihal tudi sam od tamkaj. Svarim vsled tega vse rojake pred njim, naj s« ;a ogiblje-jo. ker je intrigat in judež prve vrste. Da ga bodo rojaki priznali,
ta progi
in teče več potokov. Zraven teče reka Wis-consin river". Ta zemlja se za sedaj še prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti
A. FISHER
Bnffet
piv«
(na »a racpolaf« vaak »vrsta* via«, aaaodk«, Ltd.
Izvrstni pro«tnr za »kreptile. 3700 W. 2Sth »t.,	O'alcaaa.
Tel i^widal« 17«1
n
prilagam tudi sliko. 'Slike ne mo-|da jo fako na jaRnpm prodno izda retno prinesti, ker je premalo za d<lf|ap /a	vo^njo M- po.
reprodukcijo. Op. ured.) Drugi delavec, ki je zgubil tudi radi nje-ira <lelo je N. .Tazbee, oženjen, ima dva otroka in tretjega na potu. Moj mož je delal za to spufano kompanijo H let. Ves ta čas ni storil nobenemu nič žalega. pač pa je mnogo pomagal rojakom v društvenem očim. — Poleg tega je pa se eden, ki sliši na ime A. Rud-
man, vreden bratec prvega. Ti t0Tn dni soni Pstnl holftn vsloii ljudje bi sli takoj skebat, če bi se l^f-J«^ več vrst bolezni , jim nudila prilika. Tudi ta se rad podobno m bil sem v postelji 2. Hodite predvsem k zdravni- ,jžp jn gmuče okroi? Hliperintrn. nad tri mesece in pod zdravn.š-
denta. Pisal mu je, da je moj mož kim nadzorstvom. Povedali mi So, blazen, vsled česar je bilo naen-'da *koro ^emogoie rešiti me,
šiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri
lliria (Colonization Co.,
Sheboygan, AVis
Star mož.
Pred nekaj časom smo prejeli pismo sledeče vsebine: "Pred lf-
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ, 198 — 1st Ave., Milwaukee. Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrn i no. obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
e glejte na zunanjost in na krftt V8opolno Spijonov okrog nje-| krr ?rm bl1 Pr(,stnr-	™
. ampak na srce in razum | ea tako dft svojo društvene Jcn le,a 1848/1 Vo\(\m	s,n
brate ni mogel obiskati. Da ima- Ponesel domov steklenico Tnner-mo take propalice v svoji sredini,' Jovc?a «meriikega zdravimo je pač žalostno. Te vrste ljudje tenkega vina. Poskusil sem ga tudi ne marajo za Proletarca. Jaz in <0í)az,1 scm; da ^ počutim holj-pa pravim. Proletarec je eden naj-	Poteku štirih dni. Zdrav-
boljših slovenskih listov za delav- n,kp Rpr" opustil in jemal sem sa-
. T . . «ji» mo to zdravilo, v teku enega mera v Ameriki. Tn zato je nasa dolz-	, .. , . , .
*	seea sem bil zdrav in sedaj se po-
nost, da ga podpiramo. — Ne bi	?ntim 70ppt kot miadonič. To
se oglasila in pokazala javnosti	zdravilo je vedno v moji hiši in
posameznih propalic, če se ne bi	ko hitro se počutim, da sem iz re-
zavedala, da imamo s takimi zna-	ds, vzamem malo Trinerja, pa se
čaji računati za vsak slučaj, bodi-i £	»«P^ izvrstno. T.ouis
,	,,1".. Dolejši, Wallis, Tex.M—To sred-
s. v gospodarskem sli političnem Rfv() priporoi?Ämo ,ft bolpzni v
boju pozneje. Kajti take značaje jod(Mlt jPtrill in ¿reveiju. V dro^e-
3.	N nastop zdravnika
4.	Ne pričakujte od zdravnikov čudežev.
5.	Ne mislite, da zdravnik pomaga .samo s kopico zdravil; včasi s bolj važni njegovi nasveti glede hrane in splošnega ravnanja z bolniki.
fi. Učite se ceniti navadnega zdravnika, ki mora biti pripravljen na klic v vsakem vremenu, podnevi in ponoči. Ne mislite, da kirurgi, ki izvršujejo sijajne o-peracije. največ pomagajo človeštvu.
7.	Ne zaupajte mazačem, ki vas zdravijo za drag denar po pošti; tudi ne v tnazače, ki "ozdravijo" vsako bolezen z elektriko ali električnimi Žarki.
8.	V »lučaju hujae bolezni pojdite k zdravniku, da vam uredi vai sistem, ako je mogoče. Ura,
KROJ
lernen
Attorney at Law
Zastopa il viik lodiiéih.
dela bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broaduav, SI. Louis, Mo.
velja poznati vsakemu, da se ga ognje in se tako varuje Se pravočasno slučajne gmotne ali moralne škode.
Naročnica. (Podpis je v uredništvu.)
rijsb in izdelovalcu Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Zahtevajte od vašega lekarnarja, da vam naroči Triner-jev Liniment. Isto je izvrstno zdravilo za bolečine v mišicah in
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th 81 Chicago. L
Im vaéja aaJofo ar, veriftie, prot» nov mi drvfih <ftr*fotia. Iarria)« »« ; rthkAvrstDt popravila v Uj atroàl r nizki
BF.LL PHONE 1.118-J FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Bntler SI. Plttsbnrgh, Pa.
Za $1 se lahko vsak ki zna čita-ti angleški naroči za calo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. Sušnarjn, tajniku J. S. Z. 111 N. Market st., Chicago,
¡specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
At. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloom. vsem skupaj pa vse.
IG. KU$LJAN
229-lat A v*. MILWAUKEE, WIft
M JOVANOVI OH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA filFKARTE. Poiilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznic« — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces in kr. konzulatu. EDINA HRVAfcKO — SLOVI*. SKO — SRBSKA AGENCIJA.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode In raznih neopojnfh pijač. 1837 Bo Pisk St Tel Canal I H*
S A LOON
z biljardom in kegljiščem
F'oleg aaloona dvorana za drufttveo« seje, veselice itd.
John Stražldar
611 Market St.. Waukefta. III. Itioo» it. 17«.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE CENE.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, via* zastonj, kabine tretjima razpreda na parniku
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6ei'l l{t's. 2 Washington St., N» T»rt.
ali pa na drnge uradne zastopnik« v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCU POZORi
SALOON
s modernim kerljl&en
«»•*• pivo v aod*kik ia ia dr«c* nmomtai pijtA« Ur soaodka. Potniki dob« iitt« aa otakn ita*
Poatrosba točna ta tal
▼ m»« niovmirom i« drufiat 9wraiwmi •• tnpto pripoeoSat
MARTIN POTOKAR,
162"> So. Raeine Ave. Chieaffo.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
n 460 GRAND AVE.,	KENOSHA. VIS
Telefon 1199
členkih.
(Advertisement.) IÏL
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvočer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8956.
isMSMaaaMaaaMitiaaaaa«
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo
vse stvari, ki spadajo v groeerij-nko ali mesarsko obrt. Vse i*» najnižjih cenah. Na zahtevo s# dovažs na dom.
G. Mamčllovlch & Co.,
331 Oreeve St., Conernau^h, Pa.
Tel. Con. 4050.
Uli mmmmmmmmm ■.■»>■>■»■„.
V Važno uprašanje
Do
mi opravi
s^tljl M »ijcintj«

Koriznlariie
sodnijgke wMßP vojaJke\Vsvrr bsdot«
'¿ilihvaukec,
Katoliška cerkev in socializem.
Spisal MeGrady. - Prevel M.
(Dalje.)
Obenem )>a žigosa triiatc in nepostavno dobavo bogastva ,ter odobrava unije; h tem se aopet prikupi delavcem in srednjemu razredu. Na ta način —■ igrajoč vlogo posredovalca med bogatini in reveži — pojde Rim naprej, dokler ue bo narodno bogastvo v rokah par miliardarjev. In kadar izginejo iz površja vsi reformatorji in reformističue stranke, kadar spoznajo vsi trezno misleči ljudje, da je vsaka reformacije več nemo goča in da je gospodarska revolucija neizogibna in kadar se pridružijo delavcem srednji in pro-fesionelni sloji, ki bodo prisiljeni to storiti v svrho, da iztrgajo družbo iz krempljev gospodu-jočega zasebnega bogastva takrat se bo izpolnilo, kar je prerokoval Mark Hautia, namreč da čas ni več daleč, ko bo divljal hrfj med socializmom na eni in med republikansko stranko, ter katoliško cerkvijo na drugi strani. Cerkev ima pripomočke in privlačnost iu kapitalisti ji bodo dali milione dolarjev ua razpolago, da razpošlje »H» deželi svoje apostole, ki bodo grmeli proti socializmu in njegovim pristašem, ter se poganjali Ka patriotizem, za našo slavno domovino, največjo in najmogočnejšo pod solncem /'domovi uo svobode in priložnosti, kjer delavec lahko postane prezident republike. .
Ampak nevarnost tudi ne spi. Kim nima nikdar zadosti. Rim hoče absolutno premoč. Hoče monopol šolstva. Cerkev ve ,da za more prikrojiti mišljenje ljudi in razvneli njih srca poluh-uo, kakor sama hoče, ako jih ima v svojih prsteh i* od otroških let, to j«* če ima šole v -tvojih rokah. Ta k ihlep je cerkev pripeljal do konflikta s francosko vlado. Tam so samostanski zavodi stremeli po okupaciji šol in učitelji v verskih šolah so skušali mladini vcepiti sovraštvo do republike iu do obstoječe vlade, kar je imelo na men pripraviti drugo generacijo za revolucijo proti republiki in za obnovitev kraljestva. Rim uapada svobodne javne šole v Zedinjenih državah že desetletja. Katoliška cerkev goji nado. da bo vlada nekoč njej poverila vodstvo šol; to bi bila nagrada kapitalizma za zasluge, ki jih išče Rim s svojo propaganda proti socializmu pod pretvezo, da socializem širi nered, nemir in hrez-verstvo. Cerkev neprestano naglasa, da brezbožne javne šole pomagajo širiti socializem. Nadškof Quigley v Chieagi je rekel, «In socializem mora biti uničen in javn«' šole morajo biti odpravljene, ako hočemo ohraniti ameriško republiko. In to ponavljajo za nadškofom vsi duhovni od Atlantika do Pacifika.
Med tem pa bodo rasle socialistične vrste bolj in bolj. Trusti bodo pritiskali in delavci se bodo združili is srednjimi in prof«'sion«»lnim sloji pod zastavo socializma. Prihajali bodn tudi katoliški proletarci, polagoma, toda sigurno, kajti prignala jih bo ekonomska sila in potreba, da gredo naprej z armado revolucionarjev. Tedaj bo rimsko katoliška cerkev v Zedinjenih državah odgrnila pajčolan in pokazala svoje pra-
vo politično lice. Postavila se bo oiiprto na strau kapitalistov in zagovarjala gospodarski in iudustrielni despotizem. V političnem in indu-tttrielucm boju bo cerkev polagoma gubila svojo luisterijozuo privlačnost. V cerkvi sami bo izbruhnil verski rebeljoii in končno bo Rim obležal poražen s svojimi kapitalističnimi zavezniki.
Spisal R. A. D ague. — Prevel M
Moj namen ni, da bi se s kom prepiral zaradi vere; vsakdo naj veruje, kar Iroče. Verska prostost iu svoboda govora se ne smeta k rat it i nikomur. Slavni in nesmrtni dokument r imenom Pro-glašenje Neodvisnosti pravi, <la vsak«lo ima naravno pravico častiti boga po svoji veri.
Ali — žalibože — rimski katoličani iu naduti ortodoksni protestantje se ne držijo tega. Ob času, ko,so naši očetje izrekli gori navedene besede v Proglašen ju Neodvisnosti, bili so tarča lju-tih napadov, češ «la so brezbožneli in brezverci. Nekateri protestant je «lanes sicer trdijo, «la so imeli prav, toda katoliški duhovni še vedno smatrajo Proglašenj« Neodvisnosti za heretiški (kri-• voverski) dokument.
Oni hočejo, da l.atoliška vera velja pred ameriškimi oblastmi več k t pa druge »vere. Katoliška duhovščina pravi, da e«lino njihova vera je prava in «la rimska cerkev se ni spremenila od prvih «Ini svojega obstanka pa «lo «lanes. Kdor pazno zasleduje zgodovino, ve, «la zadnje ni res.
Prvi kristjani so blizo tristo let učili komunizem iu živeli kot komunisti. Itilj so proti zasebni lastnini z« n:l j •, rudnin, lesa iu ostalih javnih potrebščin. Vsakemu kristjanu je bilo prepovedano vzeti obresti, najemnino in profit. Propagirali so splošno bratstvo.
Konstantin, okrvavljeni rimski cesar, je videl, kako se širi krščanstvo med priprostim ljudstvom; spo/nal j«, da s«» bliža konec bogatim ir. korupiranim vladarjem če se 11«' omeje nauki krščanstva. Konštantin je bil prebrisan tiran. Znal j«*, ksko je treba zgrabiti bika za rogove. "Spreobrnil" s«- je v kristjana iu proglasil krščanstvo za rimsko državno vero. S tem j«' bilo konec krščanskega komunizma iu sploh krščanstva, kakor-šnega so učili prvi kristjani. Konstantin je odpra-vil komunistična shajališča in obrede; dovolil je, da kr-Ntjani lahko odirajo drflg drugega potom obresti, najemnine in profita; dopustil je zasebno lastništvo zemlje in rudnin. Konštantin je vodil kristjane v mesarske vojne in jih navduševal za človeško klanj«», zasužnjevanjc premaganih, one-čaščevanje žen — izkratka uničil je sleherni ko-ren pravega krščanstva in ua nadomestil z «log-mami, formami in ceremonijami rimskega pagan-stva. '.Virar dober <11 še «lae.-s živi Sledila so stoletja mračne «lobe. Šele pred kratkim se je pričelo človeštvo dvigati iz mlakuže paganizirane vere, ki j«« mučila človeštvo stoletja in stoletja s praznoverstvom, neve«lo, progoni, sužnjostjo 111 s krvavimi vojnami.
Duhovščina pagminke rimske cerkve sicer taji to zgodovinsko resnico, ali s tem ne spremeni dejstva. Kakšno j«> bilo krščanstvo, pralen je bilo paganizirano, o tem piš" zgodovinar «loslovno ta-ko-le: (Rollins' Ancient History (London Edition) Vol IV., stran 312)
(Konec prihodnji*
milostno kazen, ker se je vpoftte vala njegova mladost. — Kljub temu naletimo ua ljudi, ki trdijo, da je za bclopoltne ljudi in zamor e«' enaka pravica v Ameriki.
— Iz New Yorka j«' posredoval«
niča za delo 44 K. Rutzke" zopet odposlala *r>0 skebov v Michigan Skebje so večinoma Austrijci, to se pravi raznih narodov, ki so pri šli v Ameriko iz Avstrije. — Trgovina s človeškim mesom tore, prav dobro cvete pre«l nosom uradne gospode.
— Kurja pamet. Neka "pamet I na' glava j«' priporočila v new yoršk« tu kapitalističnem liatu "Sun", «la naj delavci na dvoriščih hiš, v katerih prebivajo, izstavijo zelenjake in g je v njih vola t o in redkvico, «la tak«) znižajo življenske t roške. Za t«'ui sledi natančno navodilo, kak«» je tre-ba ravnati z zelenjavo v zelenjakih, «la s«- obnese.
Da bi članek ne povzročil kakšnih krivih zaključkov ali razu nievanj, j«1 človekoljub koncem članka povdaril, «la njeg»Qv nasvet velja le za brezpposelne «lelavee v I \'evv Yorku.
Tako enostavno še ni nihče i«--iT socijalne<*a vprašanja. Hrezpo-telnim delavcem ni treba drusega kot zgraditi zelenjake na temni.i Ivoriščih stanovanjskih kasarn, kamor n;k«lar ne posije jo solnčni žarki in socijalno vprašanje bo re seno.'
NAZNANILO
Podpisani naznanjam vsem Slo-I vencem v Ze«l. «Iržavah, «la sem se preselil z mojo zlatninsko trgovi-
no iz 3536 K HO'Str. na St. Clair A ve. štev. (>40H. Kdor iznie«! roja-k«»v ima torej kakšno naročilo ali kaj druzega, naj se obrne na gornji naslov. Obenem se priporočam vsem mojim odjemalcem in dru-gim rojakom, ki »ue s«' ne poznajo, za nakup zlatnine, grafofonov, grafofonskih plošč vse vrste in v vseh jezikih. Pridite in kupite od mene, kajti zagotovjm vas, da bo-I st«' postrežem najsolidueje in najceneje. Prevzamem tu«li vsa popravila spadajoča v to stroko. Ne pozabite gesla: "Svoj k svojim!"
.los. Marinčič, (»40H St. Clair Ave. Cleveland, O.
(Adv.)
Razno.
KATOLIŠKA CERKEV NI PRI-BEŽALlSčE ZA BREZPOSELNE.
Več kot 500 brezposelnih delavcev v New Yorku pod vodstvom nekega Fr. Tannenbauma, kateri pravi, da je član I. W. W., je prebilo tri noči zadnji teden v pro-testantovski cerkvi sv. Marka na lOth St. in Second Ave. W. M. Gamble, pastor te cerkve jim je prepustil sedeže za ležišča in zjutraj jih jc pogostil s kruhom in kavo. Zadnjo sredo zvečer je pa Tannenbaum peljal brezposelne v katoliško cerkev sv. Alphonsa na West Broadway, da se prepriča, dali so tudi katoliške cerkve tako gostoljubne kakor protestan-tovske. Toda naletel je na lepega zlodja. Cerkev je bila odprta in par starih ženic je klečalo notri. Brezposelni so vstopili in hitro napolnili vse prve sedeže. Prišel je župnik Rev. Schneider in Tannenbaum ga vpraša, če smejo brezposelni prespati v cerkvi. Žup nik se je pa zagrozil nad takim "strašnim grehom" in kratkoma-lo mu zapove, da se naj izkida ven s svojo "drhaljo". Rrezposel-ni pa niso hoteli iti in tedsj je župnik poklical na pomoč policijo. Prišlo je SO policajev, ki so brezposelne "grešnike" vse aretirali, naložili na vozove in odpeljali v zapore.
Mi sicer ne vemo, dali je sploh katera cerkev na svetu kakšno pribežališče za brezposelne delavce, da je pa katoliška zadnja, ki bi služila v ta namen, to dakozu-je ta dogodek.
aOCIALISTïfcNI ftFUTF JIM JE TRN V PETI.
V Crawford County države Kansas je bil 1, 1912 izvoljen socialist John Turkington za šerifa. Tur-kington je delavski šerif, kateri je dosledno svest svojim dollno-
stim napram «lelavcem. Meseca januarja t. 1. je vprašal Turking-tona glavni superintendent Frisco železnice, «la mu naj priporoči zanesljive ljudi, ki bi bili dobri de-puti-šerifi v slučaju štrajka telegrafistov na imenovani železnici. Turkington je odgovoril, da za sedaj še ne more priporočati nikogar, toda v slučaju štrajka pa bo zaprisegel vse štrajkujoče telegrafiste v Crawford County za pomožne šerife. To je bil krop za ka j pitaliste in štrajk je bil končan ugodno za telegrafiste še preden so je začel.
Kapitalisti v Crawford County pa ne morejo pozabiti te blama-že^in zdaj gledajo, kako bi se maščevali nad socialističnim šerifom. Prihodnji mesec potceejo mnoge pogodbe med premogarji in lastniki rovov v tem eountvju in brez «lvoma bo prišlo do lokalnih štraj-kov. Ti štrajki bodo pa slabo izpadli za kapitaliste, kajti šerif Turkington ne bo dopustil impor-tiranih puškarjev in miličarjev, ba di uganjali svoja razbojništva. Kapitalisti to vedo in zato so skovali proti šerifu diabolsko zaroto, da mu odvzamejo službo, katero mu je podelilo delavstvo s svojimi glasovi. Zatožili so ga pri vrhovnem sodišču v Kansasu, da je "nemaren", da "ne zna opravljati šerifovih dolžnosti", da "uganja korupcijo" in zlodigavedi kaj še vse. V glavnem ga pa tožijo, da se ne ozira na prohibicjski zakon in da neče prijeti "zločincev", ki baje tržijo s pijačo. Med temi "zločinci" je navedenih tudi par slovenskih imen. Sodrug Turkington si je najel zagovornike in boril se bo z vsemi postavnimi sredstvi proti sili kapitalističnih zarotnikov.
so, da so hujskali na rebeljon proti Austriji. Med obsojenci je tudi pravoslavni menih Aleksij, ki je dobil štiri leta in pol ječe.
Razmerje med Austrijo in Rusijo j«- z«*lo napeto. Zadnja dela nekake militaristične priprave ob avstrijski meji, kar Avstriji ni po godu.
Izjava.
Podpisani' izjavljam in prekli-cujem, «la ni res, kar sem govoril proti Andri Ogrinu.
Mike Korbar,
P. O. West Neton, Pa.
BREZPOSELNOST V CHICAOI
VELEIZD A J AT,CI NA OGRSKEM
P«»liicjski Šef Cdeason je pred kratkim odredil štetje brezposelnih delavcev v Chieagi in rezultat tega štetja jc sledeči:
domačinov ............ 38.293
izučenih delavcev......12.774
inozemcev ............ 32.278
Dalje pravi šef (lleason, da med temi je le 38.812 delavcev, ki bi v resnici radi delali, pa ne morejo dobiti ničesar, med tem ko so ostali saini "pritepenci", ki nimajo resne volje za delo. Zastopniki chikaškega organiziranega delavstva pa izjavljajo, da se te policijske številke lažejo. V Chieagi je približno 150.000 ljudi brez dela in ogromna večina teb je pripravljena prijeti za vsako delo.
RAD BI ZVEDEL
za svoja bratranca Toneta in Martina Skala, doma iz Krvačjega Vrha, občine Crešnjevo na Dolenjskem. Pred par leti sta bila v San Francisco. K«lor rojakov bi vedel za njiju naslov, naj ga blagovoli poslati podpisanemu, ali pa naj se sama javita.
Frank Skala.
Box 313 E. Helena, Mont.
— Iz Washingtona poročajo, da
je tovorna pošta vrgla malenkost 36 milionov dolarjev čistega do-hička. Skozi desetletja je zvezna pošta zaključevala svoje račune z deficitom! Dobiček, ki ga je dajal preje mali tovorni promet je ostal v žepu privatnih podjetnikov. Zato je razumljivo, zakaj so privatni podjetniki trobili složno v rog, da se tovorna pošta ne sme podr-žaviti, ker bi bil to začetek socializma v Združenih državah.
— S. S. Robinsona, nekega zamorca. so v Fort Madisonu, Tows obsodili na deset let težke ječe, ^^H _ —	fr ukradel deset centov in 7
Tz Budaneftte poročalo, da je železniških voznih tlketov po 12 vlada obsodila 3 t m. 32 Rusov ▼ centov. "Fort Madison Joumsl" zapor radi veleisdaje. Obdolšeni poroča da je radi tega dobil tako
RAD BI ZVEDEL
za mojega prijatelja Alojzija Iva-čiea. s katerim sva skupaj delala v \Vest Fallskem v Nemčiji. Zato prosim cenjene rojake, kdor bi znal za njegov naslov, naj ga blagovoli po «lati na spodnji naslov, ali pa naj se sani javi.
Rudolf Jeglič, Box 244, Adamson, Okla.
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
>-„ Kasparjeve Državne Banke
sV NaAa parobrodna poaluvnica je največja ^ na Zapadu in ima vae najboljše oceanak« črte (linije). Sifkarte prodajamo pe komp«nl|sklh cenah.
POS1UAMO DfcNAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
Kaspar Državna Hanka kupuje ln prodala In z«men|u|e denar vseh drla» sveta. - Pri Kasparjevi Državni Banki ae izplača za K6 $1, bi «s odbitka. -
Vaj večja Slovanska Hanka v Ameriki. - Daje 3% obreeti. - Slovenci postre-¿eni v slovenskem Jeziku. - Hanka ima *5,318,M2i.65 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ave.
CHICAGO i illinois
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island A ve nue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000 00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F STEP1NA
BLAGAJNIK
Naie podjetje je ped nadsoretvom "Clearing Hotna" čikalfcik t»aaa,
torej je aeu«r pupolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzetna tudi uie ge polt ne hranilnice Zdr. držav. Z vrtu je tudi denarni promet 8. N. P J Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v aoboto y banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ura dopoldne Denar vlolen v nalo banko noal tri procente. Bodite uvejeranl. da Je pn naa denar naloten varno ln doblčkanoano.
A
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.	C0NEMAIGH, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
' Na hranilne ulojre plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
5 pristnih pijač, Kranjski Brlnjevec, Sllvovlc. Troplnovec, Grenko Vino in
in to ao:
Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnoet ir Kranjskega. Naročite si poskuatni zaboj, koliko steklenic in katere pijaie hočete, samo da bo eden zaboj, 12 ateklenie. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam aamo na debelo. Pilite po cenik.
A. HOHU AT,
600 N. Chlcago, 8t.. Jollet, I1L
1 Edini slovenski pogrebnik j;
MARTIN BARETINČIČ
^ 324 BROAD STREET	TRL. 1475	JOHNSTOWN. PA. ¡i
Cenjeni rojaki!
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se V^m pri-
ZAVAROVALNINA.
r
poročam za blagohotna naročila.
Cene so najnižje, kvaliteta naj-bolja.
Anton Mnrar ml. 1162 E. 61. Str., Cleveland, Ohio

trinehs
B'TTER-W1NE
HORKÉ VÍN0
''• •¡I s	A<*
Vsak pameten človek skuAa potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljAa svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko stori s tem, da vzdržuje svoj prebavni eistem v vedno dobrem činu-jočem redu. Ko hitro opazi Slab tek Kolcanje
Težkočo v ielodcu Kosmat jezik Zaprtje
Bolečine v črevih Bolečine v krilu Zapeke Naglo slabost
naj takoj rabi
Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta zeliftčina
bo dala
. ipi_______ __ ____
hitro in popolno odpomoč, ker ista iz-fisti popolnoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kake neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavljeno hrano.
Ista bo tudi ojačila bolne kraje v črevih in jih ojatMla tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postransko pomoči. Ista bo o<lstranila nagib za zaprtje in odstranila vse posledice.
Rab ite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikol, gori omenjeni simptom in a tem s*, bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo: Naravni apetlt, telesno moč, člloat duha Dalo vam ho tudi ljubezen do življenja, «uravo polt, stalno adravje, — ■	—• kjerkoli mogoče.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
V lekarnah.	Na «prejemajte ponaredkov.
JOS. TRINER
(Jvaževalec In Izvaiclavcc.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago, Dl.