<
>
I-
V)
o
D
u
</)
<
u
O
Kolikor
bližje zmagi, toliko težji boj.
Nemški
rm

Številka 9 Letnik 49
Cena 105-šil. (150,- SIT)
petek,
7. marca 1997
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt /
Poštni urad 9020 Celovec
CITIRANO
EL se prizadeva, da bo južna Koroška ostala življenjski prostor obeh narodnih skupnosti.
Predsednik EL, podžupan Andrej Wakounig
Vsa podpora Narodnega sveta samostojnim listam
—	.	.	==- Stran 2
S skupnimi močmi do uspeha
IZ NAŠIH OBČIN
Jože Urank se je po 36 letih poslovil iz občinske sobe v Galiciji. V BMČOVSU je EL vložila pritožbo pri nadzorni oblasti.
Strani 6 in 8
ANKETA
Glavni kandidati Enotnih in samostojnih list o vprašanju: Kaj imajo samostojne občinske liste skupnega?
Stran 5
KULTURA
25. koncert pevske revije „Koroška poje“ se je preteklo nedeljo odvijal v celovškem domu glasbe v vidni in čutni premoči mladine.
2
Politika
petek,
7. marec 1997
Politika
ZJAVA PREDSEDSTVA NSKS
Vsa podpora NSKS samostojnim občinskim listam
Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je na zadnji seji zelo temeljito razpravljalo o občinskih volitvah in sklenilo vso podporo Enotni listi kakor tudi samostojnim volilnim skupnostim.
Občinski odborniki Enotnih in samostojnih list so večinoma tudi neposredno izvoljeni v najvišji gremij Narodnega sveta, v Zbor narodnih predstavnikov. To so avtentični tolmači interesov in želja slovenske narodne skupnosti tako na občinski ravni kakor tudi v Narodnem svetu.
Narodni svet želi Enotni listi pri nedeljskih volitvah v občinske svete temvečjega uspeha, ko vendar na deželni ravni še vedno čakamo na izpolnitev zahteve po političnem zastopstvu, česar nam na občinski ravni ni mogoče zabraniti.
Vsa podpora Narodnega sveta velja tudi vsem kandidatom EL za župane v posameznih občinah. Saj se je prav Enotna lista s svojimi kandidati izkazala kot edina stranka, ki dosledno upošteva slovenski jezik v vseh informacijah, pošiljkah, brošurah, na letakih, ipd.
Razen komunalnih zadev vsake posamezne občine vsebujejo volilni programi Enotne liste tudi še gospodarsko krepitev celotne regije in uspešno ter plodno sodelovanje preko vseh meja kot glavno točko, ki je pravtako deležna vse podpore Narodnega sveta. Možnost popolnega izkoriščanja pospeševalnih programov EU (cilj 5b + Interreg) ponuja gospodarsko zaostalim pokrajinam na južnem Koroškem šanso, katero je treba izrabiti.
Sposobnost komuniciranja v obeh deželnih jezikih je tako živ kapital v rokah tistih, ki so ga pripravljeni sprejeti.
Predsedstvo NSKS
Slovenci v Italiji iščejo poti, kako strniti svoje vrste in s skupnim,
watično izvoljenim zastopstvom uveljaviti svoje manjšinske pravice do italijanske države.
Prvi korak k temu je zagotovo ustanovitev Zadruge Primorski dnevnik, ki je namenjena skupnemu reševanju edinega slovenskega dnevnika v Italiji, in to ne glede na ideološko pripadnost članov zadruge. Da bi idejo predstavili tudi širši slovenski javnosti in dobili podporo matične države, so začasni predsednik Zadruge Stojan Spetič, sicer predstavnik Stranke komunistične prenove, Ivo Jev-
nikar (stranka Slovenska skupnost) in Miloš Budin (Demokratska stranka) s pomočjo Društva novinarjev Slovenije v Ljubljani sklicali novinarsko konferenco, na katero so povabili tudi dosedanjega državnega sekretarja in direktorja urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Petra Venclja.
Načrt ohranitve Primorskega dnevnika predvideva, da bi Zadruga, v katero se lahko
včlanijo vsi zamejski Slovenci in tako postanejo solastniki, z najetim kreditom (za najeto posojilo bo jamčila Nepremičninska delniška družba Dom) od Založništva tržaškega tiska prevzela lastništvo edinega slovenskega dnevnega časopisa v Italiji. Skupni projekt, ki naj ne bi bil ideološki, temveč vseslovenski zamejski projekt, naj bi zagotovil pluralnost pri medijskem poročanju, kajti do zdaj so ro-
Pomembne odločitve v Sloveniji
Nova vlada ...
Minuli konec tedna je Slovenija po štirih mesecih končno dobila vlado, ki jo sestavljajo Liberalna demokracija Slovenije, Slovenska ljudska stranka in Demokratična stranka upokojencev. Nova vlada bo imela 18 ministrov, od tega jih bo 9 iz vrst SLS, 8 iz LDS, eno pripada Desusu. V vladi premiera dr. Janeza Drnovška in njegovega podpredsednika Marjana Podobnika bodo najpomembnejša ministrstva zasedali: zunanji minister bo Zoran Thaler (LDS), notranji Mirko Bandelj (LDS), minister za gospodarstvo Metod Dragonja (LDS), minister za obrambo Tit Turnšek (SLS), finančni minister Mitja Gaspari (LDS), minister za šolstvo in šport Slavko Gaber (LDS) in minster za kulturo Jožef Školč (LDS).
Ocene, ali bosta LDS in SLS svoja diamitralno nasprotna ideološka stališča uspeli preseči, se sicer razlikujejo, zato je treba počakati nekaj časa. Ze zdaj pa kaže, da nobeni izmed strank ne bo lahko, saj so se že prve dni vladanja odnosi med strankama začeli krhati pri vprašanju vračanja nacionaliziranih gozdov Cerkvi. Liberalna demokracija Slovenije meni, da je treba pri vračanju gozdov postaviti neke omejitve in zato predlaga referendum, medtem ko SLS zavrača kakršenkoli referendum, saj meni, da je treba Cerkvi vrniti vse odvzeto, Cerkev pa se bo nato sama odločila, kaj bo storila z vrnjenimi gozdovi.
... novi nadškof
Papež Janez Pavel II. je za novega ljubljanskega nadškofa
(naslednika dr. Alojzija Šušter-ja) imenoval dr. Franceta Rodeta, tajnika papeškega sveta za kulturo. Dr. Franc Rode se je rodil 23. septembra 1934. Že 35 let je duhovnik in član reda lazaristov. Doma je z Rodice pri Domžalah, študiral pa je v glavnem v tujini. Najprej v Judenburgu, v Avstriji - v taborišču, zatem pa je gimnazijo obiskoval v Lienzu in Buenos Airesu. Tam je stopil tudi v bogoslovje, teološke študije pa je končal v Parizu. Od leta 1967 je bil v Ljubljani ravnatelj bogoslovcev lazaristov, na Teološki fakulteti pa je predaval praktično apologetiko. Veliko je pisal za tednik Družina, Bogoslovni vestnik in Mohorjevo družbo. Bil je tudi prvi urednik revije Znamenje. Leta 1981 je postal tajnik papeškega sveta za kulturo.
J. B.
Čestitke Narodnega sveta novi slovenski vladi
Osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig je za Narodni svet koroških Slovencev v pismu dr. Janezu Drnovšku čestital k izvolitvi nove slovenske vlade in želel uspešno izvajanje vladnih poslov in nalog v korist slovenske države in vseh Slovencev v matični državi, v zamejstvu in po svetu. Hkrati izraža upanje, da bo nova vlada “svojo pozornost posvečala tudi slovenskim manjšinam in ob izpolnitvi ustavne obveze ter na osnovi lani v državnem zboru izglasovane resolucije poskrbela za učinkovitejše oblike pospeševanja slovenskih manjšin v zamejstvu, predvsem pa podprla prizadevanja za vzpostavitev skupnega, demokratično izvoljenega in pluralno sestavljenega predstavništva Slo-
vencev tako v Italiji kakor tudi v Avstriji”.
Wedenig poudarja, da „koroški Slovenci pozdravljamo slovensko politiko dobrega sosedstva do Avstrije in prizadevanja Slovenije za integracijo v evropske strukture, pričakujemo pa od slovenske vlade, da v odnosih do Avstrije ne prezre lastne slovenske manjšine, marveč da ščiti njene pravice in zahteva njih izpolnitev“.
Wedenig: „Predlagamo, da nova slovenska vlada skupno z zastopniki koroških Slovencev temeljito preuči položaj narodnostne skupnosti v Avstriji in se dogovori za ustrezno postopanje. S tem v zvezi vam radi zagotavljamo pripravljenost Narodnega svet koroških Slovencev za sodelovanje.“
ko nad Primorskim dnevnikom držale leve politične struje v Italiji in Sloveniji.
Kot je dejal Stojan Spetič, finančna stiska časnika Primorski dnevnik, ki ima preko štiri milijarde italijanskih lir zgube (približno 30 milijonov šilingov) in ki jo bo morala na svoja pleča prevzeti na novo ustanovljena Zadruga, ni edini razlog za reševanje. K sodelovanju jih je napeljalo spoznanje, da se je končala neka faza v razvoju manjšine, ko so bili zamejski Slovenci zaradi matične države med seboj ideološko razklani „in se začenja obdobje, ki zahteva večjo enotnpst slovenske narodne manjšine". Že prvi dan oziroma na ustanovnem zboru Zadruge se je vanjo vpisalo 400 članov, prvi občni zbor, na katerem naj bi dorekli tudi uredniško politiko, ki bi morala biti nujno pluralna, pa naj bi bil v začetku septembra.
Ivo Jevnikar je dejal, da je bil Primorski dnevnik - ne glede na svojo ideološko usmeritev - eden bistvenih opornikov v življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji in da je ustanovitev Žadruge med zamejske Slovence povrnila optimizem. Žato ne bi bilo smiselno, da bi kar uničili, kar je bilo prej, saj ni bilo samo slabo. Zavrnil je očitke, da si bodo s prevzemom obveznosti „starega” Primorskega dnevnika nakopali samo dolgove, saj bi v primeru ustanovitve novega časopisa morali na dotacijo italijanske države po tamkajšnjih zakonih čakati kar pet let, tako bodo pa še naprej dobivali po šest milijard italijanskih lir (ca. 42 milijonov šilingov). Zato je namreč pomembno, da družba za založniške pobude P.R.A.E. obstaja tudi v prihodnosti, da bo časopis lahko še naprej prejemal prispevke italijanske države. „Primorski dnevnik je poskusni kamen za skupno demokratično izvoljeno zastopstvo, ki ostaja projekt naše skupnosti za prihodnost", je še menil Ivo Jevnikar.
Miloš Budin je sicer maloštevilnim slovenskim novinarjem dejal, da si manjšina zaradi svoje majhnosti ne more privoščiti takega medijskega Pluralizma, da bi vsaka ideološka skupina imela svoj dnevnik. Poleg tega tudi dotacija italijanske države in pomoč iz Slovenije nista takšni, da bi lahko vzdrževali dva dnevnika.
Dr. Peter Vencelj je izrazil veselje nad zastavljenim projektom, ki kaže, da ima manjšina še vedno tisto notranjo moč, da preseže ideološke spore in začne delovati v dobro narodne skupnosti. Dr. Peter Vencelj je Projektu Zadruge obljubil tudi (finančno) pomoč matične države.
Jože Biščak
Slovenska vlada naj več naredi za zamejske Slovence.
JELKO KACIN
„Enotno artikulirati svoje interese“
Jelko Kacin je novi predsednik zunanjepolitičnega odbora slovenskega državnega zbora.
V okviru odbora za mednarodne odnose državnega zbora Republike Slovenije je v prejšnjem mandatu delovala tudi posebna delovna skupina za zamejske Slovence. Ali bo tudi v novem mandatu tako ali bo kmalu ustanovljena posebna komisija državnega zbora, kot predlaga in nalaga lani sprejeta resolucija o manjšinah, smo se pogovarjali s predsednikom odbora za mednarodne odnose Jelkom Kacinom, sicer nekdanjim ministrom za obrambo.
V prejšnejm mandatu je v okviru odbora za mednarodne odnose delovala posebna delovna skupina za manjšine. Bo tudi v tem mandatu tako?
Zagotovo. Na zadnji seji odbora smo se pogovarjali o tej problematiki. Zavezal sem se, da pred dokončno odločitvijo opravim še pogovor s predsednikom državnega zbora dr. Janezom Podobnikom, potem pa se bomo odločili, ali bomo imeli posebno komisijo ali pa podskupino v okviru odbora za mednarodne odnose.
Bojim se, da bo prihajalo do tega, kar se je dogajalo že v prejšnjem sklicu parlamenta - da bo namreč sodelovanje z manjšino
ostajalo na deklarativni ravni. Kako to preseči, kako konkretizirati sodelovanje s Slovenci v zamejstvu?
Pristopov je več. Najprej je treba povedati, da je državni zbor prejšnjega sklica 27. junija lani sprejel posebno resolucijo o avtohtonih slovenskih manjšinah na tujem in s tem zelo jasno povedal svoje stališče, kaj je pravzaprav treba storiti na tem področju. Zavezal je tudi izvršno oblast, da naj kaj več stori za Slovence v zamejstvu.
In sodelovanje državnega zbora?
Kar zadeva sodelovanje na ravni državnega zbora, je treba povedati, da sta za sodelovanje vedno potrebna dva. Bojim se, da manjšina ni enovit pojem, ampak je tudi znotraj manjšine moč opaziti različna pričakovanja, različne interese, ki niso vedno harmoni-zirani na strani manjšine. Zdi se mi, da je eden od pogojev, da bi bilo sodelovanje bolj uspešno, prav harmonizacija interesov, njihovo usklajevanje ter enotno artikuliranje interesov do matične države. Tretja stvar, ki se mi zdi pomembna, je dejstvo, da je v odnosih z največjo sosedo Italijo pričakovati nadaljnje kvalitetno izboljšanje odnosov, kar
se mora odražati tudi v statusu slovenske manjšine v Italiji. Verjamem, da bodo pozitivne posledice, ki se bodo zgodile v Italiji, dobro vplivale tudi na status slovenskih manjšin v drugih sosednjih državah.
Dejali ste harmonizacija manjšine. Nek pozitiven premik v tej smeri je bil storjen v Italiji, ko so različni politični tabori slovenske manjšine stopile skupaj in ustanovili Zadrugo Primorski dnevnik z namenom, da rešijo edini slovenski dnevnik v Italiji. Zadeva je širšega pomena, kot se zdi na prvi pogled. Gre namreč za zametke skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva slovenske manjšine v Italiji, ki bo lahko enotno nastopila tako do italijanske države kakor do matice. Menite, da je kaj takega potrebno tudi na avstrijskem Koroškem?
Kaj jaz menim, je povsem brezpredmetno. O tem se mora odločiti manjšina sama, ker je sama svoje sreče kovač. Mislim pa, da ima naša manjšina v Avstriji dovolj izkušenj, da lahko na podlagi prakse v preteklosti potegne zaključke za prihodnost.
Jože Biščak
HARALD KOGLER:
„Izvesti
konkretne
gospodarske
projekte“
Doraščal je na Bistrici in bil sosed Drage Smolle, študiral je v Gradcu in na Dunaju, leta 1993 pa se je vrnil v domačo občino in si zgradil dom v Svetni vasi. Je poslovodja Koroške družbe za naselitev in udeležbo podjetij ter predstojnik koroškega sklada za pospeševanje gospodarstva. Za VS Bistrica v Rožu kandidira na 3. mestu.
Na vprašanje, zakaj se je kot pripadnik večinskega naroda odločil kandidirati na listi Volilna skupnosti, je Harald Kogler odgovoril: „Delati v teamu Volilne skupnosti z Willijem Mo-schitzem na čelu je zelo prijetno. Naš primarni interes je poživiti v občini gospodarstvo s konkretnimi projekti. Ne zadostuje se zanašati samo na podpore dežele, zveze in EU. Postati moramo sami iniciativni." Osebno je bil nekoliko „presenečen“, ker so nekateri občani ragirali na njegovo kandidaturo za VS s precejšnjim začudenjem. Ne more se spoprijazniti s prevladovanjem nacionalnega mišljenja. „Meni ne gre za politiko, temveč da se izvedejo v občini konkretni projekti“, tako Harald Kogler Našemu tedniku.
Veliko možnosti vidi v sodelovanju s Slovenijo. Tudi zato se mu zdi dvojezičnost zelo pomembna. Sam si lahko predstavlja, da bi se še naučil slovenščine, na vsak način pa bo omogočil svojemu sinu dvojezično šolsko izobrazbo.
Občinske volitve
petek, 7. marec 1997
Občinske volitve
Nedeljske volitve - pormbne za vso narodno skopnet
Na nedeljskih občinskih volitvah se bo v prvi vrsti odločalo o lokalnop^'h zastopstvih, kar pa ne pomeni, da ne bi bile tudi velikega deželnopolitičnega pomena.
Pripravil Janko Kulmesch
Za slovensko narodno skupnost je še posebej pomembno vprašanje, kakšen bo izid volitev za Enotne oz. samostojne liste. Te kandidirajo v 23 občinah, v dveh občinah (Vrba, Velikovec) pa skupno z Zelenimi.
Na zadnjih volitvah leta 1991 so samostojne liste dosegle prvič 50 mandatov oz. 5074 glasov; pri tem je treba upoštevati, da je z razliko od letošnjih volitev EL kandidirala tudi v mestu Celovec in dobila 256 glasov. Letos kandidirajo v 25 občinah (vključno^ glavni kandidat GEL Vrba mag. Štefan Lesjak ter mag. Zalka Kuchling, ki kandidira za velikovške Zelene na 2. mestu). Za župana kandidirajo v 12 občinah (Pliberk, Seje, Straja vas, Suha, Šentjakob, Železna Kapla, Ži-tara vas, Bilčovs, Bistrica na Zilji, Bistri pri Pliberku, Djekše, Globasnica).
Kako ocenjuješ potek volilnega boja?
Naše liste so se na volitve zelo dobro pripravile, tako vsebinsko kakor organizacijsko. V ospredje postavljajo vprašanja, ki jih ljudi občutijo kot zelo važna in pereča.
Kaj je volilni cilj z vidika deželne EL?
Naš glavni cilj je, da dosežemo enako število mandatov, kakršno smo dosegli leta 1991. Nadalje, da ohranimo zastopstvo v vseh občinah, v katerih smo bili doslej zastopani z enim mandatarjem. V nasprotnem primeru bi bilo to za razvoj narodne skupnosti v teh občinah usodno. S katerimi vprašanji si bil v volilnem boju najbolj soočen?
Nasplošno bi poudaril, da se
Kakor na vseh prejšnjih volitvah, so Enotne oz. samostojne liste tudi tokrat edine, ki se dosledno zavzemajo za enakopravnost slovenskih občanov in njihove ma-terinščine.To ne velja samo za njihovo (pestro in zanimivo) informacijsko gradivo. Še posebej velja to tudi za kandidatke in kandidate samostojnih list ter njihove konkretne vsebinske zahteve. Na prvem mestu je gotovo prizadevanje za dvojezično predšolsko vzgojo ter enakopravno upoštevanje slovenščine kot uradnega jezika. Vse druge stranke (bodisi z dvojezičnimi kandidati bodisi brez njih) nimajo nobenih konkretnih programskih točk, kar zadeva enakopravnost slovenske narodne skupnosti. Prav tako niso resno upoštevale dvojezičnosti v volilni propagandi.
Čeprav je iz ankete Našega ted-
razlikujejo prioritete od občine do občine. V naši občini je najbolj pereče vprašanje čiščenja vodnih odplak. Manj v ospredju so narodnopolitična vprašanja. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da se tudi narodnostno vprašanje in vprašanje sožitja ne sme zapostavljati.
Kako so te sprejemali volil-ci, ki se ne čutijo povezane s slovensko narodno skupnostjo?
Nisem doživelj niti ene družine, ki bi me sprejela neprijazno. Povsod se zelo zanimajo, kakšno je naše stališče do aktualnih, perečih vprašanj.
Kako ocenjuješ kandidaturo pripadnikov večinskega naroda na samostojnih listah? Treba je pozdraviti, da se več ljudi vključuje v naše liste in s
Vse samostojne tiste so se z izredno velikim angažmajem vključite v volilni boj ter poskrbele tudi za pestro in vsebinsko bogato informacijsko gradivo.
tem podpira naše cilje. Seveda pa dokazuje njihova kandidatura tudi odprtost in kompetenco naših list.
Kakšen je tvoj volilni cilj kot vodja bistriške frakcije?
Da pridobimo še en mandat in s tem sedež v občinskem pred-stojništvu. Prav tako hočemo ohraniti 2. pozicijo pred novo politično stranko OVP/FPÖ. Kot kandidat za župana pa upam, da bom prišel v 2. volilni krog.
V čem vidiš najnujnejšo nalogo EL za čas po volitvah? Predvsem se bo treba posvetiti mladinskemu vprašanju. Zelo sem vesel, da kandidira na naših listah mnogo mladih ljudi, ki bodo pozneje imeli odgovorne funkcije. Zato je mladinsko delo za nas tudi velik izziv, ki ga moramo nujno sprejeti.
nika: Kaj imajo samostojne liste skupnega? (objavljamo jo na posebnem mestu) razvidno, da jih v prvi vrsti povezuje zavzemanje za narodno enakopravnost, pa to ne pomeni, da je narodnostno vprašanje njihova edina skrb. Najmanj tako pomembno mesto zavzemajo tudi gospodarska, ekološka in druga družbenopolitična vprašanja. Dobro se zavedajo, da je vprašanje brezposelnosti trenutno še posebej pereče. Izdelali so vrsto konkretnih predlogov, kako ustvariti na dvojezičnem ozemlju nova delovna mesta - npr. v okviru programov EU ter prekomejnega sodelovanja s sosednjo Slovenijo.
Enotne oz. samostojne liste so se tudi profilirale kot glavne zaveznice občanov v njihovem boju proti velekanalizacijam in načrtovani hitrostni železnici skozi Rož in Podjuno. Da uživajo predstavniki samostojnih list zaupanje preko političnih in narodnostnih meja, dokazuje mdr. dejstvo, da so glo-baškega podžupana Bernarda Sadovnika in boroveljskega občinskega odbornika mag. Petra Waldhau-serja izvolili za govornika ustreznih deželnih ljudskih iniciativ.
Samostojno politično gibanje je tudi odprto do pripadnikov večinskega naroda. To je že leta 1975 prvič dokazala tedanja KEL, za katero je na 3. mestu kandidiral znani umetnik Werner Berg. Tokrat sta se za to odločila Volilna skupnost Bistrica v Rožu (s Haraldom Kog-lerjem na 3. mestu) in Skupna lista Škofiče (s Sjördis Rauscher na 2. mestu).
Kakšen bo volilni izid v posameznih občinah, je težko oceniti. So tudi občine, v katerih je zaradi demografskega razvoja postal mandat dražji (npr. Djekše, Smar-jeta v Rožu) in ima zato EL težje izhodišče. Nekaj pa je možno mirne vestu ugotoviti: angažma kandidatk ^ in kandidatov ter splošno vzdušje znotraj samostojnih list sta nadvse razveseljiva. To pa je prvi Pogoj za uspešen volilni rezultat, °d katerega bo navsezadnje precej odvisno, ali bo v prihodnosti uspelo napredovati tudi glede zajamčenega manjšinskega zastopstva v deželnem zboru.
AKTUALNI POGOVOR
„Obdržati število mandatov“
Andrej Wakounig, predsednik EL in bistriški podžupan, o poteku volilnega boja in volilnem cilju EL.
Kaj je skupnega samostojnim občinskim listam?
Anketa NAŠEGA TEDNIKA z glavnimi kandidati Enotnih oz. samostojnih občinskih list.
Prizadevanje za narodno enakopravnost in gospodarsko ojačitev dvojezičnega ozemlja.
Milan Biažej (EL Galicija)
So edine občinske
pk	-’- V- zavzemajo za
l	^	obstoj slovenske
R Tvjhjjr narodne skupnosti.
Toni Miksche (EL Hodiše)
r «»-«7
(W
Zavzemanje za narodno enakopravnost in dobro sožitje med občani.
Franc Starz (GL Škocijan)
So edine dvojezične liste na Koroškem. Glavni de! njihovega programa pa je namenjen lokalnim vprašanjem.
dipl. trg. J. Nabernik (EL Žitara vas)
Borimo se proti objemu
pa 'še skupna borba za dediščino naših prečni-
mag. Filip Warasch (EL Djekše)
So politično neodvisne od deželne in državne politike, zato lahko stoodstotno zastopajo interese občine in občanov.
mag. U. Popotnik (VS Bistrica n. Z.)
mag. Mirko O raže (EL Rožek)
Smo politično samostojni in strankarsko neodvisni.
prof. J. Wakounig (EL Kotmara vas)
Zavzemanje za pravice Slovencev v občinah in strokovni pristop k reševanju občinskih problemov.
mag. Z. Kuchling (Zeleni Velikovec)
Vse so dvojezične, zastopajo vse občane neglede na njihovo narodno priprad-nost. Poleg tega so močno zasidrane v ljudstvu.
Lenart Katz (EL Suha)
Zavzemanje za manjšinske pravice (člen 7 ADP, dvojezični otroški vrtci,...) ter večjezičnost.
Erika Wrolich (EL Bekštanj)
Uveljavljanje slovenščine kot enakopravnega uradnega jezika, strokovna kompetenca kandidatov in neodvisnost od velestrank.
Bernard Sadovnik (EL Globasnica)
Drugi o toleranci in dobrem sožitju govorijo, Enotne tiste pa to prakticirajo.
Ingrid Zablatnik (EL Bilčovs)
^e//a P° sožitju med obema narodo-■'§ ''"ST. ma in po dvojezični izobrazbi.
Willi Moschitz (VS Bistrica v Rožu)

mag. Štefan Lesjak (GEL Vrba)
Samostojne liste izražajo našo identiteto, zanje pa kandidirajo domači kandidati.
Janko Zwitter (VS Straja vas)
: Zavzemanje za slovensko narodno
mag. Rudi Vouk (EL Dobrla vas)
Uveljavljanje dvojezičnosti na vseh področjih in zavzemanje za narodnostno sožitje.
mag. Magda Errenst (SL Škofiče)
So edine, ki se zavzemajo tudi za pravice slovenske narodne skupnosti.
Franc J. Smrtnik (EL Železna Kapla)
So nadstrankarske, povezane z ljudstvom, samo ljudstvu odgovorne ter edine, ki se resnično zavzemajo za enakopravnost in sožitje.
Fric Kumer (EL Pliberk)

Hubert Ogris (EL Šmarjeta)
Zastopajo vse občane ne glede na narodno pripadnost ter se v tem smislu zavzemajo tudi za enakopravnost koroških Slovencev.
Franc Janežič (SGS Šentjakob)
(T.
^ . Osredotočenje , politike na interes domače občine.
Nanti Olip (EL Sele)
Zavzemanje za samostojno politično pot in ne vključevanje v večinske stranke.
mag. P. Waldhauser (VS Borovlje)
KOTMARA VAS________
Kanal za gorske vasi nesmiseln
V občini Kotmara vas so za večje vasi in naselja z „rumeno linijo“ že določili, kje bo obvezno območje za priključitev na občinsko kanalizacijo. Za gorske kraje pa je stvar še odprta. Glavni kandidat EL Kotmara vas Jože Wakounig predlaga za te kraje alternativne rešitve, ki so predvsem s finančnega vidika najbolj smiselne. EL Kotmara vas pa je v volilnem boju v ospredje postavila tudi druge točke, kot so sožitje, razvoj gospodarstva , kmetijstva in varstvo okolja. Kandidata za mesto župana EL tokrat ni imenovala.
Jože Wakounig predlaga za obrobne vasi alternative.
Konkretno je EL Bilčovs vložila pritožbo na občinsko nadzorno oblast zaradi tega, ker so županja, občinsko predstojništvo, predsednik nadzornega odbora in vodja občinskega urada kršili splošni občinski red v različnih točkah, ki se tičejo Zveze odplak srednji Rož (Reinhalteverband Mittleres Rosental).
Pritožba I. Kakor znano je bilčovški občinski svet z večino sklenil izstop občine Bilčovs iz zveze odplak srednji Rož. To odločitev Bilčovščanov je zveza odplak srednji Rož z večino odklonila. V takem primeru bi morali po pravilih sklicati sejo razsodišča, kar pa se ni zgodilo. Ingrid Zablat-nik je to zahtevala, občina Bilčovs pa ni reagirala, med drugim z argumentom, ker „Reinhalteverband Mittleres Rosental“ še nima zasedenega razsodišča. V tem postopanju občinskega vodstva vidi Ingrid Zablatnik grobo kršitev splošnega občinskega reda, ker županja in predstojništvo niso za-
tngrid Zablatnik je odkrila vrsto nerodnosti na občinskem uradu.
stopali interesov občine. Zablatni-kova poziva občinsko nadzorno oblast, naj poduči županjo, predstojništvo, predsednika nadzornega odbora ter vodjo občinskega urada o tem, kakšne pravne dolžnosti imajo.
Pritožba II. Zablatnikova je v tej zadevi vložila še nadaljnjo pritožbo in to zaradi tega, ker ji ni bil omogočen vpogled v podlage fi-
nančnega gospodarjenja Zveze odplak srednji Rož. Ingrid Zablatnik: „Celo pristojni uradnik na deželni vladi Dl Themessl je mnenja, da podlage niso dovolj transparentne, da bi lahko dal strokovno oceno o kanalizacijskem projektu zveze Reinhalteverband Mittleres Rosental. Dl Themessl je celo predlagal, da se naj variante za čiščenje odplak še enkrat preiščejo in ugotovi gospodarska smiselnost.
Pritožba III. Kako resno jemn-Ije Zveza odplak svoje delovanje kažejo tudi seje, ki so zelo neredne. Po mnenju Zablatnikove je to nadaljnja točka za pritožbo pri nadzorni oblasti, ki se bo zdaj ukvarjala z vsemi tremi točkami. Dokler pa ni jasno, kako finančno posluje Zveza odplak srednji Rož, je treba takoj ustaviti njeno delovanje. Zablatnikova nadalje zahteva, da naj Zveza predloži svojo celotno finančno poslovanje.
Silvo Kumer
Bilčovškega kanala še ni, zato pa vrsta nerednosti
EL Bilčovs je pri občinski nadzorni oblasti vložila pritožbo, ker je v občini Bilčvos cela vrsta občinskih organov kršila splošni občinski red.
F.J. Smrtnik: politiki naj dajo 10% svojih dohodkov za socialni sklad
Zelo socialen predlog ima EL v Železni Kapli, ki zahteva, naj politiki dajo del svojih občinskih dohodkov za socialne potrebe.
V vseh občinah so se v zadnjih letih znatno povišale cene za kanal, vodo, odstranjevanje smeti in najemnine za stanovanja. Vedno več pa je tudi družin in ljudi, ki nimajo dela in so zelo pogosto v težavah, kako naj plačajo življenjsko potrebne izdatke. V Železni Kapli je takih družin dovolj in občina zaenkrat nima denarja za izredne socialne podpore.
Franc Jožef Smrtnik je predst-vil nov predlog, kako bi lahko ustvarili tak fond. Vsi občinski politiki se naj v teku leta odpovedo 10% svojih občinskih bruto dohodkov in denar dajo za so-
cialno potrebne občane. Občina plača svojemu županu, podžupanu in ostalim odbornikom (glej tabela desno) letno bruto 782.664,56 S. Ce bi se vsi politiki odpovedali samo 10 % teh dohodkov, bi občina Železna Kapla lahko ob koncu leta razdelila na socialno potrebne občane 78.266,50 S. V ta fond naj bi prišel tudi denar iz drugih virov, tako da bi občina potem res lahko pomagala svojim občanom. Da ta zahteva ne bo ostala predvolilna tema, bo poskrbel F. J. Smrtnik, ki bo predlog vnesel v novi občinski svet.
Silvo Kumer
			
župan	27.687,80 S	14 x letno	387.629,20 S
1 .+2. podžupan	5.537,56 S	12 x letno	132.901,44 5
preds.pododborov	2.215,00 S	7 pododborov	186.060,00 S
sejnina	731,48 5	13 odbornikov po 8 sej letno	76.073,82 S
		hh	
Toliko zaslužijo (bruto) občinski politiki v občini Železna Kapla. Po mnenju F. J. Smrtnika dobi vsak odbornik dovolj, da se lahko odpove vsaj 10% za socialne potrebe.
Dve glasovnici in prednostni glasovi
Volilci tudi pri teh občinskih volitvah dobijo dve glasovnici. Z eno glasujejo za župana, z drugo pa za frakcijo. Na tem volilnem listu je možno dati tudi do tri prednostne glasove za kandidate ene frakcije. Prednostne glasove pa so veljavni le, če so zapisani pri frakciji, katero volilec tudi voli.
Familien- und Vorname, Geburtsjahr, Beruf und Wohnort des Wahlwerbers	Für gewählten Wahlwerbc Im Kreis ein X elnsetzen
Dr. Peter Haderlap	o
Lamprecht Otto	o
Franz Josef Smrtnik, 1964	
-	Für die gewählte Panel Im Kreis ein X cinsetzenl	Kurzbezeichnung	Partclbczelchnung	Bezeichnung von 1 Bewerbern durch 1 den Wähler	1
1	o	SPÖ		
2	Ga'	ÖVP		
3	*	EL	Einheitsliste Enotna lista Franz-Josef Smrtnik	B. Župane 1 Dr. Št. Jelen 1 M. Doujak 1
4	o	FPÖ		
				
Volilci dobijo za občinske volitve dve glasovnici: z eno glasujejo za frakcijo, z drugo pa volijo župana.
Podjetji Liesnig sta se kot prvi naselili v obrtni coni
Na zadnji občinski seji v tej periodi je piiberški občinski svet sprejel zelo razveseljiv sklep. V obrtni coni se bo naselilo prvo podjetje.
Prvi podjetji, ki se bosta naselili v obrtni coni v Drveši vasi pri Pliberku, bosta domači podjetji Štefan in Günther Liesnig. Obe podjetji sta trenutno v mestu Pliberk in se že leta trudita za novo zemljišče. Kazalo je že, da se bosta podjetji odselili v občino Dobrla vas, potem pa je v pogajanjih z občino le uspelo obdržati podjete v občini Pliberk in s tem 90 delovnih mest. Podjetje Liesnig je od občine Pliberk kupilo 2 ha zemljišča za ceno 50,-šil./m2. Če bo
gospodarski razvoj pozitiven, želi podjetje Liesnig v naslednjem času razširiti svojo produkcijo betonskih produktov. Š tem bi nastalo 20 do 30 novih delovnih mest. Proti sklepu in naselitvi je glasoval samo odbornik FPÖ Patterer.
Fric Kumer (EL) je dejal, da je optimističen, da se bo podjetju Liesnig pridružilo še več podjetij. Veliko zanimanje kažeta mizarstvo Broman in firma Leopold Prutej (keramične plošče). Phillip Flainz (ÖVP) je ta korak podjetja Liesnig
zelo pozdravil in je zavrnil polemični nastop FPÖ, ki je bila na tej zadnji seji deljena. Paul Stroitz je po razprtiji v frakciji nastopil kot „divji mandatar“, v novem občinskem svetu pa ne bo več zastopan.
Z enim protiglasom (Patterer/F) je bil potrjen tudi letni obračun za 1996 v višini 82 mio. šilingov. Mnogi so pričakovali, da bo mogoče zadnja občinska seja pred volitvama polemična, kar pa potem le ni bila. SPÖ (Jurz), ÖVP (župan mag. Grilc), EL (Kumer) ter vodja občinskega urada Sourij so izrekli pohvalne in zahvalne besede za sodelovanje v preteklih šestih letih, edino FPÖ ni želela spregovoriti. Tudi novi programi frakcij so si podobni, je ocenil Kumer, razlikujemo se bistveno le v v vprašanju dvojezičnosti. Kumer je apeliral na ostale frakcije, naj v vprašnjih dvojezičnosti spremenijo v prihodnje svoje zadržanje v korist obeh narodnih skupnosti.
Predlogi. Ob koncu seje je EL vložila še predlog na občinski svet, naj občina takoj ob začetku nove mandatne dobe skrbi za gradnjo pešpoti skozi Blato ter poskrbi za osvetljavo na Zgornjem Blatu ter v Rinkolah.
PLIBERK IMA 80 ha PREVEČ GRADBENE POVRŠINE
Sele novi občinski svet bo odločal
Pliberk. Pliberška ÖVP je še pred občinskimi volitvami želela skleniti novi načrt o namem-bei površin (Flächenwidmungsplan), toda sta to EL in SPÖ še preprečili, tako da ta točka ni bila na dnevnem redu občinske seje, ki je bila preteklo sredo. Občina Pliberk potrebuje za naslednjih 20 let približno 20 ha gradbenih zemljišč, trenutno pa je v občini 100 ha gradbenih parcel. Po tem računu bi
bilo torej potrebno, da občinski svet za 80 ha spremeni namembnost, kar pa ne bo enostavno, ker je to brez odškodnine možno le za gradbena zemljišča, ki so več kot 20 let nepozidana. Pri ostalih je potrebno privoljenje lastnikov, ki pa lahko zahtevajo odškodnino. Vsekakor bo zadeva gotovo prva velika preizkušnja za novi občinski svet, saj si stari pri tem ni želeli opeči prstov.
Na kratko
Otroci v občini Borovlje še vedno nimajo dvojezičnega otroškega vrtca.
BOROVLJE
Dvojezični vrtec nujno potreben
Borovlje. Volilna skupnost v Borovljah se tudi pri teh občinskih voltivah kot edina boroveljska frakcija zavzema za izpolnitev pravic slovenske narodne skup-nsoti. Ena bistvenih točk je dvojezična skupina v otroškem vrtcu. Odbornik VS mag. Peter Waldhauser je ustrezen predlog že vložil v občinski svet, ki pa ga je lani decembra z večino spet vzel z dnevnega reda občinske seje in to z argumentom, da ta tema ni primerna za občinski volilni čas.
Mag. Peter Waldhauser je decembra na seji dejal, da bo zadevo aktualiziral na deželni razstavi, kar bo gotovo zelo odmevno in bo spravilo večinske frakcije ter župana pod določen pritisk. Volilna skupnost pa se je v zadnjih letih tudi zelo profilirala kot odvetnik občanov, če je šlo za zastopstvo ljudskih interesov pri veleprojek-tih, kot sta ta to npr. železnica 2000 ali gramozna jama pri Ratzu.
Silvo Kumer
Galicija. Pretekli torek sta se v Galiciji poslovila dva zelo izkušena občinska politika iz občinske sobe. Jože Urank (EL) je bil 36 let občinski mandatar v Galiciji, župan Joži Wutte pa je bil 18 let župan in 9 let podžupan. V teh letih sta oba mandatarja mnogo doživela in imata seveda občinsko politiko v malem prstu. Jože Urank se je županu za sodelovanje zahvalil s knjigo o Koroški, kjer so opisane tudi lepote dvojezičnih krajev. Po 9. marcu bo nastopil Urankovo nasledstvo njegov zet Milan Blažej, šef Mohorjeve tiskarne v Celovcu. Kdo pa bo Wutte e v naslednik se bo izkazalo po volitvah.
OBČINSKE
VOLITVE
Št. Jakob. Edina frakcija, ki se v občini Št. Jakob bori proti ve-lekanalu je Socialna gospodarska skupnost. Primeri iz drugih občin (npr. Dobrla vas) pa že pričajo o tem, kako prav imajo Franc Janežič, Micka Miškulnik & co. Izkušnje namreč kažejo, da se prebivalstvo zbudi šele, ko jim kanal potegne denar iz žepa. Šele potem večina prične razmišljati o cenejših alternativah. Micka Miškulnik je prepričana, da bo to tako tudi v Št. Jakobu, toda potem bo že prepozno. Zato je SGS v tem volilnem boju zelo masivno nastopala proti kanalu. Razvoj in čas bosta dala SGS gotovo prav.
Sele. Kandidatke in kandidati Enotne liste so v Selah v zadnjem
fclette Toleraro
Rosegg auf dem Weg nach EUROPA
I/ Rožeku je mag. Oraže s svojo frakcijo stavi! na toleranco.
Po 36 letih se je Jože Urank poslovil iz občinske sobe
V Selah upajo kandidati EL, da bodo volici honorirali delo prejšnjih let, v Št. Jakobu svari SGS pred velekanalu, v Pliberku pa je šla mladina svojo pot.
Skupno sta bila župan Joži Wutte in Jože Urank dolga leta v občinski sobi. Pretekli torek je bita za oba zadnja občinska seja in sta se zelo slavnostno poslovila iz ljudskega parlamenta. Foto Fera
mesecu predstavili obširen delovni program, ki vsebuje možne prijeme za sooblikovanje prihodnosti Sel. V zadnjem tednu so predstavili program za gospodarstvo, ki vsebuje jasne vizije, ki so uresničljive samo z doslednim delom z občani za občino. Velikega pomena za nadaljni uspešni razvoj selske občine bo vsekakro zgoto-vitev gospodarskega centra, ki ga bodo uporabljali lahko vsi Selani. Ravno tako se EL Sele zavzema za boljše izkoriščanje EU podpor. Po mnenju glavnih kandidatov EL Selani samo tako lahko resnično
Na Suhi je Lenart Katz tudi v brošuri dokazal, da je odprt politik.
dokažejo, da so zreli za Evropo. Glavni kandidat in kandidat za župana Nanti Olip je v svojem pismu, ki ga je poslal na vsakega volilca, podal bogato delovno poročilo delovanja v zadnjih 6 letih. Zelo veliko je bilo v Selah doseženega, kar tudi objektivno zasluži podporo. Nanti Olip je z svojimi sodelavci zmeraj iskal
Mlada EL v Pliberku pravi sama o sebi, da je cool, je pripravila tudi tako brošuro.
konsenz in je postavljal skupno pred osebne interese. Ta teden so vsem prvovolilkam in prvovo-lilcem napisali pismo mladinski kandidati in somišljeniki Enotne liste. Mladinci, ki v tem pismu nagovarjajo svoje soobčane, le-te pozivajo, da temeljito pretehtajo, komu dajo svoj glas. Mladinci, ki s prepričanjem podpirajo Enotno listo, želijo pomagati vsem vrstnikom.
Pliberk, „cooi, ta Mlada EL“ se glasi naslov posebne mladinske brošure EL Pliberk, ki so jo mladinci pripravili sami. V stilu reklame „le-vis-jeans“ se predstavljajo mladi kandidati, ki so, tako pravijo sami o sebi, vsi „cool“.
Marsikateri starejši občan je ob gledanju brošure z nerazumevanjem majal z glavo, večina pa je pozitivno ocenila samostojni korak mladine, ki pač ima danes druge predstave o življenju, kot ga je mogoče imela mladi-
Kanal: bo boljši koncept odločil volitve v Globasnici?
Na kratko
Suha. Občinske volitve in volilni boj na Suhi so tudi v Internetu. Kogar zanimajo kandidati, program in druge informacije o Enotni listi Suha, jih lahko odslej najde tudi v Internetu. Naslov: http://members.magnet.at/d. katz
Letaki in druge informacije o občinskih volitvah na Suhi so v internetu.
Glavna tema globaškega volilnega boja je kanalizacija. To so je videlo tudi na javni diskusiji, kjer so imeli kandidati možnost predstaviti svoj program.
Diskusija, na katero ja vabila Kleine Zeitung (vodstvo Fritz Ki-meswenger), je potekala pretekli teden v nabito polni dvorani v gostilni Hudl-Greiner. Glavna tematika je bila kanalizacija, ki bo v naslednjih letih najbolj pomembna točka dela v občinskem svetu.
Kanal. K tej problematiki je imel od vseh treh kandidatov nedvomno najbolj konkretne predstave in program Bernard Sadovnik, ki se je izrekel za gradnjo de-centralnih naprav po vaseh. Te naprave naj bi gradile vaške zadruge. Ta model zelo uspešno prakticirajo v St. Radegundu na Štajerskem in bi se dal prenesti tudi na Globasnico. Stroški so za
več kot polovico nižji od veleka-nala. Manj konkretna sta bila Har-rich in Robnig, ki sta dejala le, da se mora najti najcenejša varianta.
Dvojezičnost. Pri tem vprašanju sta prišla Paul Robnig (SPÖ) in Simon Harrich (Bürgerliste) kar precej v zadrego. Flarrich je dejal, da nima denarja za dvojezične tekste, Robnig pa je iskal nekaj drugih izgovorov, kot npr. da tudi z njim ne govorijo vsi Slovenci v Celovcu slovensko in za to tudi SPÖ nima dvojezičenga programa. Tako je bilo jasno, da je imel Sadovnik v tem vprašanju vse zagovornike dvojezičnosti na svoji strani, saj je to za EL ena glavnih tem.
Gospodarstvo. V obrtni coni v Čepičah se še vedno ni naselilo nobeno podjetje. Vsi trije glavni kandidati želijo poživitev te cone, toda patentnega recepta za to očitno ni. Sadovnik želi več kooperacije v okviru EU projektov, Harrich in Robnik pa upata, da bo dežela le podprla naselitev novih firm.
Na splošno je diskusija v Globasnici potekala zelo kultivirano in je poslušalcem nudila vsaj nekoliko vpogleda, kaj želijo posamezni kandidati uresničiti v naslednjih šestih letih. Eden od teh bo nasledil Alberta Sadjaka, ki je v Globasnici županoval 27 let.
Silvo Kumer
Šmihel. JUL je pretekli teden državnemu tožilstvu predložila utemeljitev za tožbo proti uradnikom in politikom pri koroški deželni vladi, ki po mnenju Pepeja Po-toschniga kršijo zakon o pospeševanju narave (UFG 1993), ker pri predpisih za kanalizacijo ne upoštevajo načela smiselnosti, varčevanja in gospodarjenja.
Velikovec. V okraju Velikovec kandidara to nedeljo skupno 50 list. 33.390 volil-cev bo odločalo o razdelitvi 255 mandatov. Slovenske samostojne liste (EL + GWL Škocijan) kandidirajo v 10 občinah in imajo skupno 28 mandatov.
Iz drugih časopisov
Kako odmevna je diskusija o cenejših variantah čiščenja odplak je vidno tudi na odmevu v časopisju. Tudi „Der Standard“ zasleduje to dis-ksuijo na južnem Koroškem in Je tej tematiki že nekajkrat posveti! zelo tehtne članke. Tokrat je Elisabeth Steiner avstrijski javnosti predstavita vo-Hni bolj samostojnih list in njihove možnosti.
*PER STANDARD“ 5.3. 97
Prüfstein für die Volksgruppenpolitik
Anführer der Kärntner „Kanalrebellen" könnte erster EL-Bürgermeister werden
______Elisabeth Steiner______
Klagenfurt - Für die Kärntner Einheitsliste/Enotna Lista (EL) könnten die Gemeinderatswahlen diesmal zu einem besonderen Prüfstein werden. Die dem christlich-konservativen Rat der Kärntner Slowenen nahestehende EL kandidiert im zweisprachigen Gebiet in 24 Gemeinden, davon in 17 mit eigenen Bürgermeisterkandidaten.
1991 erreichte die EL unter den sich laut Volkszählung '91 bekennenden rund 14.000 Slowenen knapp 5000 Stimmen und stellte bisher 50 Ge-
meinderäte und vier Vizebürgermeister. EL-Wahlziel ist, so Obmann Andreas Wakounig, „unsere Mandatsstärke halten und Stimmen zulegen“.
In den Gemeinden Fei-stritz/Bistrica und Globas-nitz/Globasnica will die EL ihre beiden Spitzenfunktionäre und bisherigen Vizebürgermeister Wakounig und Bernard Sadovnik in die Stichwahl bringen, in Zell/ Sele den in der Volksgruppenpolitik als „Hardliner“ be-
kannten Ratsobmann Nanti Olip.
In EL-Krei-sen werden dem Anführer der Unterkämtner Kanalrebellen Sadovnik sogar „realistische“ Chancen auf den Bürgermeistersessel eingeräumt. Er wäre damit der erste EL-Bürgermeister seit 24 fahren. Sadovnik: „Das wäre ein klares politisches Signal auch innerhalb der Volksgruppe.“ Eine Schwächung der EL bedeute, daß die Frage der politischen Volksgruppenvertretung (Rat und EL treten im Ge-
gensatz zum Zentralverband der Kärntner Slowenen für demokratisch legitimierte Vertreter ein) „neu zu diskutieren sein wird“.
In Schief!ing/ QSkoflQce und Feistritz im Rosental /Bistrica v Rotjlzu kandidieren auf den bisherigen EL-Listen auch Deutschsprachige, um „eine neue Kultur des Zusammenlebens ohne nationalen Bekenntniszwang zu ermöglichen“, so die Schieflin-ger Spitzenkandidatin Magda Errenst. Das Innenministerium hat unterdessen im Zuge der Gemeinderatswahlen vor neuen Briefbomben gewarnt.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom:	Ljudmili Sienčnik iz
Dobrle vasi, Matildi Fido s Sel pri Miklavčevem in Matildi Lesjak iz Dobrle vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Pred nedavnim je obhajal rojstni dan ljudskošolski učitelj in trener naraščajne ekipe SAK Tomo Millonig iz Celovca. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje SAK.
Včeraj, 6. marca, je šef gostilne Pri Joklnu Peter Bürger praznoval 40. življenjski jubilej. Iskreno čestitamo!
30. rojstni dan je obhajala Monika Polanz z Blata pri Pliberku. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro!
Joži Kaiser iz Šentkandolfa pri Kotmari vasi je obhajal 74. rojstni dan. Ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta!
Pred nedavnim je obhajal 70. rojstni dan Valentin Sima, po domače Kobanov Folti iz Deščic pri Šentilju. Slavljencu ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva!
Te dni je obhajal rojstni dan vodja Mohorjeve tiskarne Milan
ČESTITAMO
Blažej iz Galicije. Glavnemu kandidatu EL Galicija ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, družinske sreče in uspeha. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in SAK.
Minulo soboto, 1. marca 1997, je obhajal osebni praznik Albin Mautz iz Sel. Čestitamo ter želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje!
Te dni obhaja okrogli osebni jubilej Mihi Amrusch iz Šentjakoba. Prijatelji z Reke mu ob tej priložnosti prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Ana in Rudolf Urban iz Gorič sta obhajala 40. obletnico skupnega življenja. Obema ob tem skupnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in skupne sreče!
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Janezu Milaču, po domače Prenarju, z Blata pri Pliberku, Jožetu Kropivniku z Rut pri Rinkolah, Tili Sumitsch iz Doba, Jožefi Kral z Bistrice nad Pliberkom in Gretki Božič iz Večne vasi pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in zadovoljstva polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika.
ČESTITKA TEDNA
Življenjski jubilej Micke Olip
Minuli ponedeljek je Micka Olip, soproga predsednika NSKS Nantija Olipa, obhajala 40. življenjski jubilej. Slavljenka izhaja iz gališke občine, je maturirala na Slovenski gimnaziji in sedaj opravlja učiteljski poklic v Železni Kapli.
Za življenjski praznik ji želimo obilo družinske sreče ter osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta Narodni svet koroških Slovencev in Enotna lista.
Za rojstni dan čestitamo tudi Mirku Singerju iz Loč ob Baškem jezeru. Vse najboljše in na mnoga leta!
70. življenjski jubilej je slavila Urši Koreimann z Bistrice pri Šentjakobu. Slavljenki za ta visoki osebni jubilej iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta!
Za rojstni dan, 35., čestitamo tudi Kristi Koletnik iz Drveše vasi. Vse najboljše!
Prav tako rojstni dan je obhajala Erna Partl z Bistrice nad Pliberkom. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
V Vogrčah je obhajala osebni praznik Francka Lubas, za kar iskreno čestitamo in želimo vse naboljše!
Rojstni dan in god je obhajal Jožko Igerc iz Male vasi pri Globasnici. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče!
Naslednje voščilo je namenjeno Keci Sticker iz Šentpetra pri Šentjakobu, ki je obhajala rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje!
Roman Stöfelz z Bistrice je obhajal 35. rojstni dan. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva!
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim članom: Dini Stornik iz Leš pri Šentjakobu, Foltu Müllerju, po domače Suharju, z Rut, Nanči Janežič iz Šentjakoba, Trezi Valle iz Podrožce, Ottu Hauptmannu s Hodnine, Nanči Baumgartner iz Šentjakoba, Lojzi Baumgartner z Bistrice in Žaliki Antonič iz S rej pri Šentjakobu. Vsi ostali člani društva upokojencev Šentjakob slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Za rojstni dan čestitamo tudi dr. Maji Haderlap iz Celovca. Vse najboljše in na mnoga leta!
Na Obirskem je obhajala rojstni dan Urška Brumnik. Slavljenki prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva!
Barbara in Franc Glaboniat
s Kneže sta obhajala 40. obletnico. Slavljencema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje!
GLOBASNICA
Pričetek letošnjega Globaškega kulturnega tedna z znamenitim orglarjem H. Lukschom
Jutri, 8. marca, se prične jubilejni, 25., Globaški kulturni teden s pasijonskim petjem domačih pevskih zborov in koncertom na orglah znamenitega orglarja prof. mag. Helmutha Lukscha. Luksch, ki sodi v Avstriji med vodilne in najbolj priznane orglarje, je dobitnik mnogih mednarodnih orgelskih nagrad; tako je bil na primer nagrajenec 1. mednarodnega orgelskega tekmovanja v Haslachu 1974. Nastopal je skorajda po celi Evropi, na primer na Švedskem, Norveškem, Danskem, v Nemčiji, Italiji, Švici, nekdanji Jugoslaviji ter v mnogih drugih državah. Orglar Luksch se je rodil leta 1956 v Kufsteinu na Tirolskem, kjer je bil po študiju glasbe in upodabljajoče umetnosti (na Dunaju), mnoga leta glasbeni vzgojitelj in organist v tamkajšnji dekanijski cerkvi. Nato je bil kantor krške škofije za Gornjo Koroško ter pevovodja in organist mestne fare Spittal ob Dravi. Od leta 1992 pa je titulirani orga-
Prof. mag. Helmuth Luksch bo orglal v Globasnici.
n ist mestne cerkve sv. Egidija v Celovcu in orgelski referent za krško škofijo.
Ljubitelji orglanja, prisrčno vabljeni (v soboto, 8. marca, ob 19.30, v globaški farni cerkvi).
OBIRSKO - 30. REVIJA „OD PLIBERKA DO TRABERKA“
Odličen koncert ob jubileju
Šesta postaja letošnjih prireditev revije „Od Pliberka do Traberka“ je bila na Obirskem pri Kovaču, kjer je navdušil predvsem MoPZ „Valentin Polanšek“.
30. revija od Pliberka do Traberka se je minulo soboto, 1. marca, ustavila na Obirskem pri Kovaču, kjer so nastopili trije domači zbori in trije zbori z druge strani meje. Predsednik domačega društva SPD „Valentin Polanšek“ Avguštin Brumnik je kot goste pozdravil Koroški kvintet iz Prevalj pod vodstvom Toneta Ivartnika, nonet „Črnjanski pobi“ iz Črne, ki ga vodi Marjan Trdina, ter Moški pevski zbor Goršek Štefan-Čakl“ iz Šentjanža pod vodstvom Polone Krpač. S te strani meje pa so sodelovali Vokalna skupina „Lipa“ iz Velikovca (vodi Sonja Kuch-ling), MePZ „Šrce“ iz Dobrle vasi pod vodstvom Maria Podreč-nika in MoPZ „Valentin Polanšek“, ki ga od leta 1993 naprej vodi mag. Božo Hartmann.
Pevsko izvajanje nastopajočih zborov pa je tokrat le nekoliko preseglo pričakovanja, kajti nekateri zbori so se v primerjavi s preteklimi nastopi kar precej stopnjevali (predvsem jVlePZ „Srce“ iz Dobrle vasi). Še posebej navdušili ter prav razgreli srca poslušalcev
MOHORJEVA KAPELA
Predstavitev novega orgelskega pozitiva
Skoraj neopazno se je „vtihotapilo“ novo glasbilo (orgelski pozitiv) v kapelo Slovenskega pastoralnega centra v Celovcu.
„ Glasbilo je izdelal mojster Škrabi iz Slovenije. Ta orgelski pozitiv, torej neke vrste hišne orgle brez pedala, je namenjen predvsem spremljavi petja pri bogoslužju.
Da pa je - seveda omejeno -novo glasbilo tudi primerno za koncertantne igre, je dokazala pretekli četrtek zvečer prof. Angela Tomaničeva iz Ljubljane, sicer znana po uspešnem večletnem poučevanju na naši Glasbeni šoli. Predstavila je vrsto originalnih kompozicij, predvsem iz baročnega časa, primernih za tako milo glasbilo. Vsako skladbo je pred igranjem tudi kratko in jedrnato predstavila, kar je še stopnjevalo kakovost koncerta.
Nov instrument je na vsak način obogatitev našega glasbenega življenja.	A. F.
pa so gostje iz Črne „Črnjanski pobi" ter domači moški zbor „Valentin Polanšek“.
Koncert pri Kovaču je bil šesti v letošnjem nizu prireditev od Pliberka do Traberka (prvi je bil v Dravogradu, drugi v Kotljah, tretji v Prevaljah, četrti
v Vogrčah in peti v Črni), ki se bo iztekel v soboto, 8. marca, v Mežici. Zaključna letošnja prireditev pa bo v soboto, 22. marca, ob 19. uri v športni dvorani pri osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem.	F. S.
V sestavu kvinteta (poleg Smrtnikovih bratov še Bisthčni-kov Marko Smrtnik) so Smrtnikovi pogosto nastopati na turneji po Argentini - tako tudi v petek v Železni Kapli.
„Utrinki iz Argentine“ je bilo geslo koncerta Kvarteta bratov Smrtnik in Tria Korenika, ki so ga priredili minuli petek v farni dvorani v Železni Kapli. Toda ni bilo v ospredju le izvajanje pesmi teh dveh pevskih skupin, ampak tudi dia-predavanje o gostovanju in doživetjih nastopajočih v Argentini (jeseni 1996) ter o lepotah države. Prav tako na Argentino so se nanašale povezovalne besede Monike Novak in župnika Poldeja Žundra, katerima je z besedami odlično uspelo opisati Argentino ter podati posebne vtise in občutke te zelo oddaljene države. Vsekakor je večer odlično uspel, kar so nenazadnje po prireditvi potrdili tudi poslušalci.
GLOBASNICA
Umrl je Peter Gerdina
V ponedeljek,
24. februarja 1997, je v 82. letu starosti za vedno zatisnil oči Peter Gerdina, p. d.
Omrov Peter. Rajni se je rodil 2. 6.
1915 v Strpni vasi. Že v otroških letih je moral spoznati kruto usodo nezakonskega otroka, zlasti še, ker mame nikoli ni poznal. Kljub temu ni obupal, ampak je vso svojo življenjsko moč in ljubezen posvetil domači zemlji, domači kmetiji.
Pri nešteto kmetih je kot kmetijski delavec z veliko ljubeznijo opravljal kmečka dela. Začel je služiti pri Božiču v Metlovi, potem pa pri Klemencu v Štebnu, pri Vatarju v Globasnici, pri Kučeju v Strpni vasi, pri Šmidlu v Globasnici in pri Turnerju v Mali vasi. Povsod je kmetoval v zadovoljstvo gospodarjev. Predvsem pri Vatarju se je izredno izkazal, saj je kmetijo vodil v času vojne, ko gospodarja ni bilo. Od leta 1969 naprej pa se je udomačil na Homrovi kmetiji, kjer je bil zaposlen do upokojitve leta 1974.
Kljub temu je še do smrti rad pomagal pri delu in še posebno skrbel za drva. Homrova družina ga je z ljubeznijo oskrbovala. Od vsega začetka je bil del Omrove družine.
Rajni je tudi v času upokojitve rad potoval in romal po svetu. Tako si je ogledal Indijo, Sveto deželo, Turčijo in potoval z ladjo po Donavi. Kot veren človek je vseskozi podpiral misijone in domačo faro. Z vso vnemo se je že kot mlad fant vključil v društveno delovanje in odigral nešteto iger ter pomagal pri postavljanju odra. Ravno tako je vseskozi tudi gmotno podpiral delovanje društva, katerega član je bil.
Kot dober in zgleden človek je pomagal tudi vsepovsod bodisi pri postavljanju mlaja za razna praznovanja, pri požarih in tudi pri zidavi hiš.
Vsakdo se je veselil srečanja z njim, saj je znal zanimivo pripovedovati iz starih časov ali o potovanjih.
Temu zglednemu življenju primerno se je odzvalo lepo število sorodnikov, znancev in sosedov, da so rajnega v sredo, 26. 2. 1997, pospremili na njegovi zadnji poti v globaško farno cerkev in na tamkajšnje pokopališče. Pogrebne obrede je opravil domači župnik dekan Peter Sticker. Pesmi, katere je pokojni iz srca rad poslušal, sta mu v slovo zapela MoPZ „Franc Leder Lesičjak” in glo-baški cerkveni zbor.
Naj se rajni Omrov Peter odpočije od zemeljskega truda in pri Bogu prejme plačilo večnega življenja.
Omrovi družini in vsem drugim sorodnikom izrekamo naše iskreno
so^e	Sadovnik
Živi radio v Bilčovsu
Prejšnjo soboto zvečer je bila v nabito polni dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu krstna predstavitev igre slovenskega pisatelja Toneta Partljiča „O ne, ščuke pa ne!“.
Praznovanje velikega dneva žena je bilo zelo intenzivno in je pri nekaterih zapustilo tudi vidne posledice. Na stiki (z leve: Kati Zablatnik, Franci Krušic, Marija Hedenik, Danica Reichmann in Mihi Mischkutnig).
Nastopala je gledališka skupina SPD „Bilka“ iz Bilčovsa. Glavno prizorišče igre je radijski studio. Celotna zgodba se odvija še v starem komunističnem oz. realsocialističnem režimu. Direktor radijske postaje Kremžar (Sigi Kolter) želi iti na center in noče več biti direk-
sreda. 12. 3. ob 19.30 uri
RUPERT MAROVT
Program Kontaktne leče se začenja z monodramo „Rupert Marovt“, ki jo igra Andrej Rozman-Roza. Igralec pride iz Slovenije in je tam že zelo znan po celi deželi. Tudi v Avstriji je že igral. Rupert Marovt je detektiv v podobi Humphreja Bogarta, ki išče samega sebe, pri tem pa uporablja vse, kar je parodije vredno.
sreda.12. 3. ob 20.30 uri
YOO-BAA TRIEB
Hip-Hop večer se bo začel z Dunajčani, ki se imenujejo „Yoo-Baa Trieb“. Zasedba ni bila vedno ista, toda zdaj so se končno zmenili: MC Va-ti-Khan, DJ Bizzy-Booster, MC Pre-Fekt in DJ Desh Ultra. Do tega dne njihova glasba še ni dospela v temne doline Koroške, toda igrali so že z „Mr. Ed jumps the gun“, njihov koncert smo slišali v FM in videoposnetke videli na VIVI. „Yoo-Baa Trieb“, ime, ki ga bomo še večkrat slišali.
tor te majhne radijske postaje. Celotni kolektiv za novega direktorja izvoli Petra (Franci Krušic). Radijsko moštvo, ki ga zapušča Kremžar, ima velike osebne probleme. Klander (Rupert Gasser), ki naj bi pisal komentarje o družbenem dogajanju, je alkoholik, a
sreda,12. 3. ob 22.00 uri
SCHÖNHEITSFEHLER
Nekateri pravijo, da so najboljši v Avstriji na tem področju in tudi preko avstrijskih mej jih poznajo. „Schönheitsfehler", to so DJ Masta Huda (DJ), Marimba (Vocals), Peman Paul (Vocals) in Operator Boastab (Keyb., Back-Voc). Igrajo Hip-Hop, večkrat pa tudi eksperimentirajo. Veselimo se te skupine in upamo, da bo prišlo do prvega viška pri Kontaktni leči.
četrtek.13. 3. ob 19.30 uri
FRANZOBEL
Poznamo ga iz leta 1995, ko si je pripisal Bachmannovo nagrado in od tega trenutka naprej ležijo upanja avstrijske literature na njegovih rameh. Franzobel, ki se je rodil 1967 v Zgornji Avstriji, je že leto po uspehu v Celovcu dosegel drugi višek svoje kariere. Od gledališke predstave „Beuschelgefecht“ naprej, ga zdaj poznajo v Avstriji in tudi preko naših meja.
proti koncu igre po prestani terapiji postane strasten antialkoholik.
Kremžarjeva žena (Kati Zablatnik) si želi otroka, toda njen mož ga noče. V tem delu predstave gre predvsem za zamenjavo direktorja in za ureseničitev njegovih idej. V drugem delu se vse vrti
četrtek.13. 3. ob 20.30 uri
SHIVA LAKRITZ
Od leta 1993 stojijo skupaj na odru. Njena glasba je mešanica jazza in rocka, lepo žensko petje dobro spremlja zanimivo instrumentalno glasbo. Shiva Lakritz so že imeli nastope po celi Koroški in so gotovo dober uvod za skupino 2227.
četrtek.13. 3. ob 22.00 uri
2227
1991 se je ta skupina prvič pojavila na slovenskih odrih. Igrajo rock, toda ni kitara najvažnejše, tudi vsak drug instrument igra posebno vlogo (med temi tudi violina). Bas ni več samo spemljevalni instrument in violina se kaže kot dober rockovski instrument. V Avstriji, Italiji, Belgiji, celo v Franciji in na Nizozemskem, skratka, 2227 so že igrali po celi Evropi. Termin, ki ga nobeden fan rocka ne sme zamuditi!
okoli dneva žensk. Prav tako želi žena „bivšega“ ozdravljenega alkoholika Klandrova (Krista Krušic) delati na radijski postaji. Ob praznovanju dneva žena vsi uslužbenci ta dan premočno praznujejo in tako se zgodi, da sodelavca Kadi-vec (Mihi Mischkulnig) in Helenca (Danica Reichmann) gresta predaleč in napravita greh. Ravno tako isti greh napravita Peter in Ka-landrova. Sodelavka Matilda (Marija Hedenik) ima le eno skrb in ta je, kako zvišati plačo.
V tem, zaradi nove oddaje „Telefon resnice“, zelo razburkanem času potem s svojimi proti oblasti naravnanimi prispevki sodelavce šokira še Siratka (Olga Zablatnik). Najbolj miren pa je telefonist in hišnik radijske postaje Fonza (Mihi Krištof).
Na koncu predstave, ko je jasno, da je Kremžarjeva od dneva žena noseča, zamenjajo Petra spet s starim direktorjem Kremžarjem.
Bilčovškim gledališčnikom je treba za uspelo predstavitev iskreno čestitati. Ravno tako veljajo čestitke režiserki Bernardi Gaš-perič ter Andreju Moharju (izbor glasbe) in Rezi Gasser (tehnika). Razveseljivo pa je bilo tudi dejstvo, da je bil na krstni uprizoritvi navzoč tudi sam avtor Tone Partljič.
Igor Roblek
petek.14. 3. ob 19.30 uri
ALEV TAKINAY
Pisateljica dr. Alev Tekinay se je rodila v Turčiji, živi pa že 26 let v Nemčiji. Glavne teme njenih številnih knjig so: emigracija, življenje v Nemčiji, pa tudi konflikti s starši, ki so še močno povezani s tradicijo. Poleg tega si prizadeva za mir in spravo.
Stilistično težišče je mešanica vzhodne pravljične tradicije s (karakterističnimi) lastnostmi nove nemške literature.
petek.14. 3. ob 20.30 uri
PACHAKUTI
1992 so neki glasbeniki iz Latinske Amerike sklenili, da hočejo glasbo svojih prednikov tudi v Evropi razširiti. Tako je nastala skupina Pachaku-ti. Igrajo staro indijansko glasbo in nam predstavljajo program „Musik aus den Anden“.
petek.14. 3. ob 22.00 uri
Voice
Zaključek letošnje Kontaktne leče bo skupina Voice z Dunaja. Vodja skupine Salal Ad'din pride iz Sudana in zdaj že 9 let živi v Avstriji. Glasba je za njega najvažnejši komunikacijski medij, pri tem pa izraža željo po miru, enakopravnosti in pravičnosti. Z mešanico med afrikanskimi reggae ritmi in arabskim besedilom je skupina most med črno in arabsko Afriko.
Kontaktna leča 1997
Kontakton lečo, ke je letos že 17-ič, prirejajo dijaki/nje ZG in ZGR za Slovence. Cilj Kontaktne leče je ostal isti, povezovati nemško in slovensko govorečo mladino na Koroškem. Ker je letos leto antirasizma, so prireditelji to tudi upoštevali v svojem programu. Letošnja Kontaktna leča se bo odvijala v prostorih Kulta (St. Veiter Ring 22h).
Kultura
Poživitev starih ljudskih pesmi
Mag. Bertej Logar je rešil že nešteto pesmi pred pozabo. V Vogrčah so pretekli petek nekaj teh pesem na novo poživili.
r:
V Vogrčah so poslušalci pretekli petek v živo slišali, kar mag. Logar že leta ustvarja. Zapiskom in posnetkom starih pesmi je skupno z domačimi pevci vdahnil novega življenja.
Od leta 1986 naprej se mag. Bertej Logar na glasbenoetno-loškem inštitutu na univerzi v Gradcu ukvarja med drugim z raziskovanjem ljudskih pesmi. V teku desetih let je prepotoval nešteto slovenskih krajev na Koroškem in v Sloveniji ter tam predvsem pri starejših ljudeh poslušal, si zapisoval in snemal pesmi, ki danes javnosti niso več znane in bi s časom šle v pozabo. Te pesmi je mag. Logar zbral v posameznih publikacijah. Doslej je izšlo že 14 zvezkov iz serije „Vsaka vas ima svoj glas“ - deloma tudi s spremnimi kasetami. Skupno z dr. Ludvikom Karničarjem pa je izdal tudi 13 zvezkov z naslovom „Pesmi in glasba z južne Koroške".
Mag. Logar ne zbira pesmi zgolj Iz znanstvenih razlogov, ampak želi z zbirko doseči tudi čimvečjo praktično odmevnost. Zbirke naj bi koristile izobrazbi in razvoju slovenskega in dvojezičnega zborovodstva na Koroškem. Zo-borovskega petja je zdaj na voljo že cel kup pesmi z notami, ki jih lahko vključijo v svoj glasbeni program.
Preteklo nedeljo je mag. Bertej Logar v Vogrčah predstavil 29 Pesmi, ki so jih zapele različne skupine, s katerimi je mag. Logar celo sam vadil. Nekatere pesmi so zapeli tako, kot so jih peli nekoč, nekatere pa so prilagodili sodobnim ritmom in so zvenele prav moderno. Cilj tega je, da se s spoznavljanjem in preučevanjem sodobne in tradicionalne glasbe Poživi glasbena dejavnost in spo-dobuja ustvarjalnost kulturnikov na Koroškem. Dober primer za tak projekt je dekliška skupina NOMOS (ki je nastala iz bivše otroške skupine v Škocijanu), ki so skupno z mag. Logarjem iskali ^tare ljudske pesmi iz okolice Skocijana in so jih posebej prire-di|i za skupino NOMOS. To delo
je bilo dokaj spodbudno, tako da je skupina prispevala celo dve lastni novi skladbi. Celotni program so posneli na CD in MC, na katerih so pesmi tudi v slovenskem in angleškem jeziku.
Silvo Kumer
Družina Koman - Lajmiž iz Vidre vasi in Vogrč
Cerkveni zbor iz Vogrč, ki ga vodi Joško Konzilia).
Fantovski kvartet iz Škocijana
Fantje iz Vogrč so peli staro skladbo v novem ritmu.
Prišla bo pomlad, lepa zelena
V petek, 28. februarja 1997 je MePZ JakobPetelin Gallus vabil na koncert pod geslom „Prišla bo pomlad, lepa zelena“ v Mo-destov dom v Celovcu.
Kot gostje večera so nastopile Zdovčeve dečve - sestre Potočnik, družinski kvartet iz Koprivne nad Črno na Koroškem. Publiki pa je bila nemenjena tudi tombola knjig (iz akcije Mohorjeve družbe - arhivske knjige za društva - in darila iz knjižne produkcije KKZ), tako da je to bil koncertni večer z bogato ponudbo. Prvi del koncerta je oblikoval MePZ Jakob Petelin Gallus, ki je po lanskoletni turneji v severno Ameriko predstavil pod vodstvom Jožeta Ropitza pester
(večjezični) spored umetnih in narodnih pesmi iz različnih stilnih obdobij. V drugem delu koncerta so se predstavile Zdovčeve dečve - sestre Potočnik. Kot kvartet prepevajo že sedem let na različnih prireditvah po slovenski in avstrijski	Koroški.
Njihov reportoar zajema slovenske ljudske pesmi, predvsem koroške. Tako so celovško publiko navdušile z venčkom narodnih, izbranem iz lani	posnete
zgoščenke oz. Zdovčeve dečve
kasete „Vigredni cajt.“

Napoved termina:	V četrtek,
13.3.1997, ob 19.00 uri oblikuje MePZ Jakob Petelin Gallus v celovški mestni farni cerkvi Št. lij mašo v čast S trnjem kronane glave.

M

sestre Potočnik z Črne.
T	PETEK, 7. marec 18.10-19.00 Kulturna
A	obzorja
	SOBOTA, 8. marec
T	18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do
	srca
E	
D	NEDELJA, 9. marec 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-
E	gen, Kärnten. Duhovna misel (mag. Božo Hart-mann)
	
N	18.00-18.30 Volitve
	PONED., 10. marec
V	18.10-19.00 Kratki stik
	TOREK, 11. marec
R	18.10-19.00 Otroška oddaja
A D	SREDA, 12. marec 18.10-19.00 Glasbena mavrica Večerna 21.04-22.00
■	
1	ČETRTEK, 13. marec
U	18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila
©5XKI,
[K©5j©
NEDELJA,
9. marec '97,13.30
PONEDELJEK, 10, marec 1997
ORF 2, ob 2.05__________
TV SLOVENIJA 1, ob 16.20
•	„Uveljavi svoj glas!“ Volitve župnijskih svetov v 338 koroških župnijah
•	Postna znamenja še zastirajo oltarje. Izgubljajo svoj pomen?
•	Krški škof dr. Egon Kapellari v Mohorjevi ljudski šoli bere iz knjige dvojezičnih pravljic
•	Šola v naravi: na Obirskem tudi šolarji pomagajo krmiti jelene
•	Bodi pesem novega začetka - 25-letnica pevske revije „Koroška poje“
•	Uspeh odbojkarjev iz Doba: po semifinalu prvenstva čaka evropska preizkušnja
RADIO/TV, PRIREDITVE	BISHII
Petek, 7. marec
CELOVEC
Nastop skupine „Malin Head“ (glasba iz Škotske in Irlandije)
Čas: ob 20.00 uri Kraj: pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo pri Joklnu
BOROVLJE
Kmečki trg
Čas: ob 14. uri
Kraj: na glavnem trgu v
Borovljah
Prireditelj: mestna občina Borovlje
DUNAJ
Predavanje na temo „Die österreichische Rechte zwischen Hegemonie und Terror“
Predavatelj: Heribert Schiedel, sodelavec dokumentacijskega arhiva avstrijskega upora Čas: ob 20.00 uri Kraj: v prostorih kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Mondscheingasse 11, 1190 Prireditelj: KSŠŠD
CELOVEC
Koncert „Pesem upanja“
Čas: ob 19.30 uri Kraj: v farni cerkvi Welzenegg Nastopa: MePZ „Rož" Prireditelji: Selbstbesteuerungsgruppe Brasil, Katoliška prosveta, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Katholisches Bildungswerk
Sobota, 8. marec
ŽELEZNA KAPLA
Predavanje Video-filma o koncertnem potovanju „Bratov Smrtnik in Tria Korenika po Argentini“
Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani Predvajatelj: Fritz Lesnik Prireditelj: Kvartet bratov Smrtnik in Trio Korenika
MEŽICA
30. jubilejni koncert pevskih zborov „Od Pliberka do Traberka“
Čas: ob 19. uri
Kraj: v narodnem domu v
Mežici
Nastopajo: Moški pevski zbor „Mežiški Knapi“,
Koroški kvintet Prevalje, Mešani pevski zbor župnije Ravne, Moški pevski zbor „Kralj Matjaž", Libuče, Moški pevski zbor „Vres", Prevalje Prireditelj: K KZ, SPZ, Zveza kulturnih organizacij Ravne in Dravograd
PLIBERK
Igra „Poročni list“ (Ephraim Kishon)
Cas: ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani v Pliberku Prireditelj: Gledališka skupina KPD „Planina“ Sele
VOGRČE
Proslava ob dnevu žena Čas: ob 14. uri Kraj: pri Florjanu v Vogrčah Spored: Govor: Milka Kokot, predsednica ZSŽ, Mladinski pevski zbor „Mlada Podjuna", vodi Vera Sadjak, Literarno ustvarjanje slovenskih pisateljic - odlomka bere Magda Kropiunig - igralka iz Sveč
Organizirale bomo avtobusni prevoz, informacije pri Milki Kokot, tel.: 0463/514300-74 Prireditelj: Zveza slovenskih žena
ŠMIHEL
Premiera igre: „Kozlovska sodba v Višnji gori
(Juričič/Makarovič/Herzog) Cas: ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu
Ponovitev v nedeljo, 9. 3.
97, ob 11. uri
Nastopa: mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel
Torek, 11. marec
ŠENTJAKOB V ROŽU
Erkrankungen und Therapie des venösen Systems der Beine
Predava: prim. dr. J. Schindler (bolnica pri eliza-betinkah)
Čas: ob 19.30 uri
Kraj: v Regionalnem centru
RADIŠE
Janez Menart: „Balade“ Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 17. uri Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD Radiše
Sreda, 12. marec
TINJE
Predstavitev videofilma „Biča, biča, su su su ..
(dr. H. Maurer-Lausegger in E. Mattersdorfer)
Čas: ob 19. uri Kraj: v Katoliškem domu prosvete v Tinjah Prireditelj: Pedagoška akademija, Univerza v Celovcu in PD Lipa Velikovec
CELOVEC
Občni zbor društva Glasbene šole Kraj: v dvorani Modestove-ga doma v Celovcu Cas: ob 19. uri
Četrtek, 13. marec
DUNAJ
Predstavitev knjige „Das festliche Jahr der Slowenen“ (Niko Kurent)
Čas: ob 18. uri Kraj: Museum für Volkskunde, 8. okraj, Laudongasse 15-19
Nastopajo: Primož Kurent, Alois Angerer in Tamburaši slovenskega pastoralnega centra na Dunaju, vodi Hanzi Gabriel
Petek, 14. marec
PLIBERK
PREDAVANJE IN POGOVOR Osnove in možnosti integracijskega pouka (Grundlagen und Möglichkeiten des integrativen Unterrichts)
Referenti: prof. dr. Peter Gstettner, univerza Celovec - BSI Franz X. Scheibl, dr. Ulrike Baum, šolska pedagoginja, mag. Elisabeth Brune, socialna pedagoginja, Velikovec, mag. Veronika Messner, SPZ Velikovec Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Pliberku
Prireditelj: Živopisana Jadrnica Pliberk
RAZSTAVE
ROŽEK
„Jakob Wüster“ -slike
Kraj: v galeriji Šikoronja Razstava je odprta do 23. 3.1997 od srede do nedelje, 15. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru.
ROŽEK
Posredovanje umetnosti „Približevanja“
Čas: petek, 7. marca, ob 18. uri
Kraj: v galeriji Šikoronja
DUNAJ
Razstava slik Rene Gaisser, Graz-Pariz Kraj: Slovenski kulturni center Korotan, 1080, Albertgasse 48 Čas: petek, 7. marca do
13.	aprila 1997 od 8. do 22. ure
DUNAJ
Otvoritev vernisaže „denar - denaro -Geld“
Čas: v petek, 14. marca 1997, ob 20. uri Kraj: v WUK, Währin-gerstraße 59,1090 Potujoča razstava mladih umetnikov Nikola Sturma in Oliverja Marčete je nastala kot skupen projekt KŠŠD in Študentske organizacije univerze v Ljubljani. Glasbeni okvir vernisaže bo oblikovala skupina „Auto-dafe“ iz Slovenije, bife pa bodo pripravili koroški kmetje. Razstava bo odprta do 15. do 21. marca 1997, od 17. do 20. ure
ŠENTJANŽ V ROŽU
Odprtje skupinske razstave: Marjeta Godler, Beate Anna Hoy in Claudia Raza Kraj: v k&k centru Čas: ob 19. uri Razstava je odprta do
14.	aprila 97.
Nedelja, 16. marec
TRBIŽ
Primorska poje Kraj: v občinskem kulturnem centru na Trbižu Čas: ob 14.30 Sodelujejo: Pevsko-instru-mentalna skupina KPD „Drava“ iz Žvabeka, Pevska skupina NOMOS iz Škocija-na, kvartet „A capella" iz Dobrle vasi, Dvojezični zbor/Der Zweisprachige Chor, kvartet iz Borovelj
25. Globaški kulturni teden
Sobota. 8. marec 1997 Pasijonsko petje in koncert na orglah Sodelujoči: MePZ Peca, MoPZ Franc Leder Lesičjak, cerkveni zbor -na orglah: prof. mag. Helmut Luksch Čas: ob 19.30 uri Kraj: v farni cerkvi v Globasnici
Sreda. 12. marec 1997 Otvoritev razstave Ikon Razstavlja: Silva Deskoska, dipl. umetnostni zgodovinar Ijterarni in glasbeni okvir Čas: ob 19.30 uri Kraj: v prostorih farovža
Sobota. 15. marec 97 Otroški popoldan -lutkovna predstava
Čas: ob 14.30 uri Kraj: gostilna Šoštar
Nedelja. 16. marec 97 Filmski večer in dia-predavanje o potovanju po Mehiki Predavatelja: Hanzej Elbe in Joško Igerc Čas: ob 1,9.30 uri Kraj: pri Šteklnu
Sreda. 19. marec 1997 „Osnovna oskrba hišnih živali“
Predavatelj: Mag. Richard Giric, živinozdravnik Čas: ob 19.30,uri Kraj: gostilna Šoštar
Sobota. 22. marec 97 Zaključek kulturnega tedna Komedija „Poročni list“ - Ephraim Kishon Nastopa: gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel
Režija: Franci Končan Čas: ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani v Globasnici
Prireditelja: Slovensko kulturno društvo Globasnica, Slovensko kulturno društvo „Edinost" Šteben
PRIREDITVE/OGLASI
RAZNO
TINJE
28. Izobraževalni seminar za organiste, kantorje, pevovodje in cerkvene pevce
Spored: petek, 7. marca 1997
15.00	otvoritev in vpevanje
15.30 - 18.45 zborovsko petje in vež-banje glasu za zborovodsko petje
20.00	vaja: maši (slovenska in nemška) Sobota, 8. marca 1997
9.00	- 9.30 mag. Einspieler: Marija v Svetem pismu
9.45 - 12.00 vaja za sklepno pobožnost
12.00	- 12.30 sklepna pobožnost
Vsebina seminarja: „Marija v glasbi“
-	Marijine pesmi, Maša v čast sv. Cirilu in Metodu (Matija Tomc), Deutsche Markusmesse Referenti: mag. prof. Janez Kampuš
-	vežbanje zborovodskega petja mag. Klaus Einspieler-„Marija v Sv. pismu", mag. Jože Ropitz - zborovske vaje
Prijave števila udeležencev na:
Katoliški dom prosvete v Tinjah tel.: 04239/2642 ali na Dušnopastir-ski urad, tel.: 0463/54587 Prireditelj. Referat za cerkveno glasbo na Dušnopastirskem uradu
IV-, _	KMEČKA IZOBRAŽE-
■i-x- •-	VALNA SKUPNOST
Strokovno predavanje „pridelava konoplja 1997“ (Interreg-projekt) Kdaj: torek, 11.3. 97, ob 19.30 uri Kje: gostilna Loser, Šmihel nad Pliberkom
Vsebina: nakup slame, pridelava semen, projekt o predelavi konoplje-ve slame: tehnično stanje, poročilo iz prakse: pridelava in predelava v Sloveniji
Prispevek: S 50,-
Obrezovanje sadnih dreves negovanje dreves in vzgojno obrezovanje
Kdaj: sobota, 8. marca 1997, od 9. do 12. ure teorija, od 13. do 16. ure praksa v sadovnjaku (prinesite s seboj škarje za obrezovanje)
Kje: gostilna Antonitsch „Unterberg-nerhof, Podgora/Unterbergen Referent: dipl. inž. Ernst Dragasch-nig, strokovnjak za sadje, KIS Prispevek: S 200,- (Inki. kosilo) Soprireditelj: Carnica
ZENSKA LITERATURA
Knjižna razstava v Slovenski študijski knjižnici v Mladinskem domu v Celnvni
Delta: revija za ženske študije in feministično teorijo. - Ljubljana: Društvo za kulturološke raziskave Gorki M. - Mati: vrhunski družbeni roman. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, 425 strani (zbirka Petdeset najlepših po izboru bralcev)
Hofman B. - Iskani in najdeni svet: pogovori z današnjimi slovenskimi literarnimi ustvarjalkami. Ljubljana, Prešernova družba 1988, 363 str., ilustr. (Zbirka Vrba) Kitzinger S. - Me, matere: opisuje, kaj pomeni materinstvo ženskam v različnih drugih kulturah - Indiji, Jamajki, Južni Afriki in Kitajski. Ljubljana, Ganeš, 1994, 191 str.
Lirika slovenskih pesnic: 1849-1984, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1985,159 str. Poniž D. - Vprašanje o „Ženski literaturi - lirika v slovenski sodobni poeziji“. (Zbirka Dialogi, 1982, št. 4)
Tadič A. - Matere herojev pripovedujejo: reportaža, Ljubljana: Borec, 1976, 213 str., ilustr.
Ženska v grški drami: 1. izd., Ljubljana, Študentska organizacija Univerze, 1993, 204 str. (Krt. 87)
Ženske v novinarskih vrstah, vrsticah in med njimi: Ljubljana, Urad za žensko politiko, 1995,	63 str. (Slovenija pred
Pekingom)
Ženske v političnih strankah: Ljubljana: Mehelač, 1994, 74 strani Ženske: posebna izdaja NESCO glasnika, 1996
.KULTUR
FRÜHLING
KULTURNA VIGRED
petek o
7.3J
petek o
7.3.5
sobota o
8.3 J
torek o
11.3.1
torek o
11.3.1
sreda o
12.3.1
I
M. Godler, B. A. Hoy, C. Raza ODPRTJE RAZSTAVE: IDENTITET-ŽENSKE, MANJŠINE, UMETNOST Magda Kropiunig (igra)
DIALOG ODRA Z ŽIVLJENJEM (Petko Vojvič-Purčar)
Heimo Schwarz
LITERARNO BRANJE „MÄRCHEN, MYTHEN, MANITU"
dr. Gerald Kattnig, dr. Elisabeth Kattnig-Pflegpeter
PREDAVANJE: PSIHOSOMATSKA OBOLENJA
Mag. Hartwig Pucker
PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI: KOROŠKA
DEŽELNA RAZSTAVA V BOROVLJAH
Dr. Patricia Payer-Winkler
PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI
četrtek o 13.3.5	I mag. Simon Čertov 1 PREDAVANJE 0 SEKTAH	I Kotmara vas 1 stara šola
četrtek o 13.3.5	■ FILM: SIDONIE (o življenju in smrti	■ Škofiče
	1 romskega otroka Sidonie Adlersburg)	1 Posojilnica 1 sejna soba
petek o 14.3.5	I Valentin Čertov, Martin Dovjak	I Sele
	1 OTVORITEV RAZSTAVE - RASIZEM	I občinski urad
petek o	I FILM: SIDONIE (o življenju in smrti	■ Sveče
14.3.5	1 romskega otroka Sidonie Adlersburg)	I pri Adamu
sobota o 15.3.1	I PETJE V GRADU	I Hodiše 1 v gradu
^1 LuS. 19.30	I Larissa Krainer-Kaiser	1 Bilčovs
	I PREDAVANJE: RASIZEM IN SEKSIZEM	1 pri Miklavžu
torek o 18.3.1	I dr. Hans Madritsch	1 Kotmara vas
	I PREDAVANJE: BODOČNOST KMETOV ■ V EVROPSKI UNIJI	1 stara šola
četrtek o 20.3.5	1 dr. Ivan Ramšak	1 Sele
	I PREDAVANJE: NARAVNOMEDICINSKE 1 METODE IN/ALI ŠOLSKA MEDICINA	I farni dom
petek o 21.3.1	1 Magda Kropiunig (igra) 1 DIALOG ODRA Z ŽIVLJENJEM	I pri Cingelcu 1 na Trati
	■ (Petko Vojvič-Purčar)	1
nedelja	1 DAN DOMAČIH JEDIL	1 Bilčovs
23.3.		| pri Miklavžu
Prireditelji: Slovenska prosvetna in kulturna društva iz Kotmare vasi, Bilčovsa, Borovelj, Sel, Šentjanža, Rožeka, Sveč in Škofič v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo
		
	151	
VELIKA IZBIRA VSEH VRST KOLES
e SERVIS
*	NADOMESTNI DELI
*	ČELADE ZA OTROKE IN ODRASLE
*	OBLEKE ZA KOLESARJE
Od 10. marca naprej imamo spet odprto
MANFRED
PLIESCHOUNIG
Bleiburger Straße 20 9141 Eberndorf/Dobrla vas v hiši podjetja Sienčnik Tel. 0 42 36 / 32 77
©©GA
W TOMäCü
od petka, 7. marca, od 15. ure do sobote, 8. marca, do 13. ure Seminar za cerkvene pevce in pevke Vodita: prof. Jože Ropitz in žpk. Maks Michor
od petka, 7. marca, od 18. ure do nedelje, 9. marca, do 13. ure Brain-Gym® 1 seminar Voditeljici: Josefine Pfeifhofer in Edith Pokorny
v soboto, 8. marca, od 9.-18. ure in v nedeljo, 9. marca, od 9.-17. ure Slikanje na svilo Voditeljica: mag. Evelyn Sickl
od sobote, 8. marca, od 15.-18. ure in v soboto, 9. marca, do 9.-12. ure Hui Chun Gong Voditelj: prof. dr. Dušan Nendl
od ponedeljka, 10. marca, od 18. ure do četrtka, 13. marca, do 13. ure Duhovne vaje za starše duhovnikov, redovnikov, teologov, veroučiteljev in veroučiteljic, nem. Voditelj: Edmund Muhrer
v torek, 11. marca, ob 19.30 Za človeka gre - Pogovorni večeri g aktualnih temah za vsakogar I. Človek orihodnosti: Superman/Superwoman, Frankenstein ali kaj tretjega? Predavatelj: prof. dr. Drago Ocvirk
v sredo, 12. marca, ob 18. uri Informacijski večer: Kako neham kaditi? Predavatelja: mag. Annemarie Höf-ferer in Federico Harden
v sredo, 12. marca, ob 19.30 Dia-predavanje: Kanada Predavatelj: Teddy Gabriel Kušej
od četrtka, 13. marca, od 9, ure do sobote, 15. marca, do 14. ure „Retorika kot obrt v vsakdanjem življenju“ Voditelj: Walter A. Oberlechner
od petka, 14. marca, od 14. do 18. ure Slikanje na blago: Velikonočni motivi Voditeljica: Erika Malle
v petek, 14. marca, od 15. ure do sobote, 15. marca, do 17. ure Pastoralni pogovor: Kako tolažiti? Predavateljica: prof. dr. Monika Nemetschek
od petka, 14. marca, od 18. ure do sobote, 15. marca, do 18. ure Slikanje na porcelan Voditelj: Izidor Stern
v petek, 14. marca, ob 19.30 Predavanje: Smrt, kaj potem? Predavateljica: dr. Monika Nemetschek
ROMARSKA POTOVANJA od ponedeljka, 31. marca do sobote, 5. aprila 1997 Izobraževalno in romarsko potovanje v Rim Voditelj: p. dr. Iwan Sokolowsky SJ
od sobote, 10. do srede, 4. maja 97 Romarski polet v Fatimo ob 80-letnici prikazovanj Spremljevalec: Jože Kopeinig
IMPRESUM
16
Razno
Živahna podijska diskusija v Skocijanu
V četrtek, 27. februarja, so vabili frakcijske vodje vseh strank, ki so zastopane v škocijanskem občinskem odboru, na diskusijo.
GLOBASNICA
Slovo od E. Zenkla
V	torek, 4. marca 1997 je za vedno zatisnil svoje oči Ernst Ženki, pd. Recar. Kot kmet in trgovec je bil znan preko občinskih meja. Na žalost je moderni čas silil male trgovine do zaprtja. Pečarjeva trgovina je bila ena izmed zadnjih vaških trgovin v naših občinah.
Kot pošten in zgleden mož je rajni Recarjev oče z ljubeznijo skrbel za svoje otroke in lep dom. V zadnjih mesecih težke bolezni so mu žena in otroci izkazali vso skrb in pomoč
V	četrtek, 6. marca, je pospremila rajnega množica sorodnikov in znancev na njegovi zadnji zemeljski poti v farno cerkev in na globaško pokopališče. Pogrebne obrede je opravil domači župnik dekan Peter Sticker. Pesmi žalostinke je zapel v slovo globaški cerkveni zbor. Naj se rajni Recarjev oče odpočije od zemeljskega truda in prejme plačilo večnega življenja. Ženi Anni, sinovoma Ernstu in Walte rju ter sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
Sadovnik
CELOVEC____________________
Evropski projekt SPZ in SZZ
Slovenska prosvetna zveza od jeseni 1996 naprej uresničuje skupaj z Zvezo slovenskih žena projekt „Ženske - manjšina -umetnost - identiteta“, ki ga finančno podpira EU. V priprave in sodelovanje so bile in so vključene tudi ženske iz Slovenije in Italije.
Doslej so na tridnevnem seminarju na temo „Samozavest in identiteta“ v predavanjih, delovnih skupinah in razpravah obdelale posebno probleme manj-šink. Na srečanju v Šentjanžu decembra 1996 so predstavile primerjalno študijo o položaju žensk znotraj manjšine na Koroškem in v Trstu ter osvetlile njihovo delovno situacijo. Poleg tega so organizirale plesno delavnico ter predavanje o samoobrambi žensk. Naslednja prireditev je razstava umetnic iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine v k&k v Šentjanžu (7. 3. 1997, 19.00), 11. in 12. aprila pa bodo predstavile ženske iniciative in skupine samopomoči iz te regije.
Za zaključek projekta bodo organizirale podijsko diskusijo v Trstu (konec aprila), kjer nameravajo utrditi nadaljnje sodelovanje, ter izdale brošuro o projektu (konec maja).
V	dvorani Kassl se je zbralo nad tristo zainteresiranih poslušalcev.
Socialistično frakcijo je zastopal njen dolgoletni vodja Dr. Albert Holzer, ljudsko stranko novi frakcijski vodja Josef Peketz, svobodnjake Heinz Anton Marolt. Žal je zbolel vodja frakcjje GWL - Gospodarske liste Škocijan Franc Starz.
V	ospredju razprave so bili načrtovani veleprojekti, kot rekreacijski center za 110 milijonov šilingov ter izgraditev modernega ogrevanega kopališča.
Pod vodstvom moderatorja dr. Willija Mitscheja so morali kandidati najprej odgovarjati na razna vprašanja. Kajkmalu so postali podijski diskutanti nervozni in so napadali drug drugega. Holzer je napovedal, da rekreacijskega centra ne bodo mogli graditi, ker si je Marolt pridržal opcijo odkupa zemljišča in tako skrbi za navijanje cen, s tem da hudo škoduje občini. Peketz je očital županu, da ni storil v naslednjih letih nič in da se je že naveličal funkcije. Marolt je očital Gospodarski listi, da zahteva „celo navajanje koroških Slovencev v turističnih prospektih".
Iz občinstva se je nato oglasil Martin Pandel, ki je sodeloval v raznih delovnih krogih Gospodarske liste Škocijan GWL, in očital svobodnjaku Maroltu neseriozno in nepošteno opozicijsko politiko. Med drugim je dejal, da je Marolt proti inozemcem-tujcem in kot tak kot prvi podpisal referendum proti tujcem. Sam pa ima v svojem obratu nastavljenih največ inozem-cev iz Bosne in Srbije.
Martin Pandel je v imenu GWL Škocijan dejal županu, da je GWL sicer za izgradnjo rekreacijskega centra v Skocijanu, vendar mora biti to smiselno in potrebno. Že svojčas je vložila GWL-Škoci-jan nujnostni predlog, občinski svet naj sklepa o občinskem ljudskem povpraševanju, pri katerem bi preverili mnenje občank in občanov o postavitvi takega rekreacijskega centra (mdr. za hokej in drsanje). Župan Holzer je to s svojo absolutno večino že takrat odklonil, pa čeprav je obljubil v sojem volilnem programu leta 1991, da bo povprašal ljudstvo. S to ugotovitvijo je žel zastopnik GWL-Škocijan od vseh navzočih močen aplavz. Stavil je županu
nato konkretna vprašanja kot: Zakaj napoveduje župan tako pomembne načrte „Rekreacijski center-drsališče“ prav zdaj tik pred volitvami? Koliko delovnih mest v naši občini bo omogočil ta 110 milijonski načrt? Ali bodo stroški vzdrževanja in posrednih obremenitev za občino znosni? Dr. Holzer na ta vprašanja ni znal odgovoriti.
Sploh pa je dejal Pandel, da bi nujno morali „prodajati!“ to našo novo regijo v prostoru Alpe-Ja-dran kot izredno zanimivo, saj je kulturno res zelo bogata, dvojezična in pestra. Tako pa ne izkoristimo tega našega največjega aduta, kajti ljudje so se kopanja naveličali in želijo med drugim po-bliže spoznati kulturno-zgodo-vinske znamenitosti kraja. Temu pa niti Marolt ni več ugovarjal.
Tajnik Slovenske gospodarske zveze mag. Jozej Picej je v svojem prispevku, ki ga je naslovil direktno na župana Holzerja, dokazal, da je občina sama zamudila rok, da bi pripadal Škocijan v območje 5b ciljne skupine Evropske unije. Tako je zgubila precej finančnih sredstev.


KZ '3 *
1 ~ #
Izredno delavna je Gospodarska lista GWL-Škocijan, ki je v kar šestih delovnih skupinah (v vsaki skupini po 6 do 8 aktivnih sodelujočih) sestavila načrt Gospodarske liste/Wirtschaftsliste GWL za prihodnjih šest let:
•	Gospodarsko smiselna ureditev rekreacijskega centra in modernega kopališča;
•	ohranimo našo naravo in olepšajmo našo vas;
•	molze kmet že zadnjo kravo, je konec s turizmom in lepo naravo;
•	kultura pospešuje strpnost in človečnost;
•	živimo z našimi gosti;
•	ime mi je Vladimir - pismo mladim volivcem.
V teh skupinah so sodelovali tudi ljudje, ki niso na kandidatni listi, ki pa so želeli vsebinsko prispevati svoj delež.
Tudi plakatna akcija Gospodarske liste je bila odmevna, saj je bila vrsta telefonatov tudi na centrale raznih strank, kaj naj pomeni plakat z oznako G (o tej akciji smo poročaj! že v prejšnji izdaji).
Frakcijski vodja GWL-Škocijan pri teh volitvah ne nastopa kot kandidat za župana, ker meni, da bi moral župan občine Škocijan opravljati to delo glavnopoklicno in biti občanom dosegljiv vsak dan.
Za izvolitev župana tudi ne daje nobenih priporočil. Starz: „Volivec se naj sam odloči za enega ali nobenega od kandidatov za župana, prosim pa, da podprete našo frakcijo z belo glasovnico: GWL-Lista 4“.
Reportaža
17
25 LET KOROŠKA POJE
„Koroška poje“ v znamenju mladine
Petindvajseti - jubilejni koncert pevske revije „Koroška poje“ se je odvijal preteklo nedeljo v vidni in čutni premoči mladine.
Ker velika dvorana Doma Glasbe v Celovcu ni bila na razpolago, je bil letošnji koncert v sosednji srednji dvorani, kar pa kljub tesnejšim prostorskim razmeram ni vplivalo negativno na potek prireditve.
Spored sam je bil osredotočen na mladino ter mladinski dinami-zem in sproščenost; moto proslave “Bodi pesem“, ki jo je posebno naglasil prof. Joško Kovačič v svojem pozdravnem govoru, je letos vključil tudi ležernost, gibanje na odru in je zrcalil precej tega, s čimer smo soočeni sleherni dan: s prevlado anglo-ameriške glasbene kulture v naših krajih.
Kot poslušalec si imel ponekod občutek, da komaj so pevci in pevke „smeli“ zapeti kakšno angleško ali drugo pesem, že so se sprostili, in ni bilo več ne duha ne sluha o samopomilujočem tarnanju o „umiranju slovenskega sina Koroške“. Angleške pesmi pač nimajo teh čustvenih predznakov. Seveda pa je bilo čutiti - po mojem nekoliko upravičeno - negodovanje mnogo starejših poslušalcev ob tolikih tujih (angleških) pesmi v nedeljo popoldan.
Edina skupina povsem brez anglo-ameriškega pridiha je bila formacija „Russkvintett“ iz Moskve, ki je v mnogih ozirih presenetila; prvič, po spontanem, neposrednem čustvovanju pri Petju brez oklevanja, potem po precej zemeljsko-disonantni glasbi, ki jo prepeva, in nenazadnje po svojih energijsko nabitih narodnih ritmih, ki lahko služijo v dokaz, da ritem ni izum afriških narodov, ampak da ga najdemo lahko vsepovsod - če le iščemo.
Nedeljski popoldan je bil torej na visokem „energetičnem“ nivoju in skoraj vse skupine so usme-nle svoj program v dopadenje mladih (častna izjema: morda kvartet A capella iz Dobrle vasi).
Domača koroška pesem je bila tokrat v senci, saj v glavnem ne nagovarja dinamičnosti, ampak mnogo bolj neko premišljujočo čustvenost, včasih tudi sentimentalnost.
Med domačimi skupinami so P° izdelanosti in ubranosti petja najbolj izstopali Dekliški kvartet iz Borovelj, skupina VOX iz Pliberka
ter Dvojezični zbor iz Celovca (slednji z zelo uglašeno narodno „Rasti, rasti rožmarin“).
Mirno, blago stran slovenske pesmi so zastopale pevke zbora „Vesela pomlad“ z Opčin pri Trstu (z nekaj zelo čistimi glasovi).
Svojevrstna je bila letos tudi zaključna pesem pevske revije, ki so jo pred sedaj že četrt stoletjem zasnovali pri Krščanski kulturni zvezi kot spomin na leto prej umrlega dr. Franceta Cigana: Polanškova pesem „Pozdravna“ je bila v sodoboni glasbeni obleki.
Andrej Feinig
Povezovalca Monika Novak in Erhard Oschi-na (zgoraj). Desno slavnostni govornik prof. Joško Kovačič.
18
Sport
Na kratko
Nogomet_______________________
Pliberk nadaljuje serijo zmag na pripravljalnih tekmah. Konec munulega tedna je ekipa trenerja Polanza premagala koroškega ligaša Wietersdorf z 2:1 (Miklau, Möller). Zopet so se Pliberčani izkazali po odmoru, ko so zadeli oba gola ter dokazali izredno telesno pripravljenost. V nedeljo je načrtovana tekma proti Šmihelu, kraj tekme pa še ni jasen.
Šmihel se očitno z novim trenerjem Gvidom Janetom zopet bliža moči v preteklosti. Tako je ekipa na pripravljalnih tekmah premagala Mežico s 7:2, igrala neodločeno (1:1) z Radljami in le tesno podlegla močni ekipi iz Dravograda z 1:3. Da sta voljnost in prizadevanje igralcev velika, potrjuje dejstvo, da se treningov skoraj brez izjeme vedno udeležijo vsi. Vsekakor od Šmihelčanov v vigrednem delu prvenstva lahko mnogo pričakujemo, celo „napad“ na 1. mesto.
Derbi. V soboto ob 15. uri bo v Šmihelu prvi nogometni derbi v letošnji sezoni. Sicer ne prvenstveni, ampak v obliki pripravljalne tekme. Nasproti si bosta stali ekipi iz Šmihela in Sel.
Bilčovs je na zadnji pripravljalni tekmi proti Bistrici/R. popolnoma razčaral, saj je ekipa trenerja Strugerja presenetljivo podlegla s 3:2 (za Bilčovščane sta zadela Quantschnig in Dur-nik).
Smučanje____________________
Daniel Užnik je na zaključnem tekmovanju (superveleslalom) za evropski pokal v St. Moritzu v Švici zapravil zadnjo priložnost, da se neposredno kvalificira za tekmovanja v prihodnji sezoni v svetovnem pokalu. Potrebno bi bilo 3. mesto v skupnem seštevku letošnjih tekmovanj v evropskem pokalu, toda to mu žal ni uspelo. Na tekmovanju v St. Moritzu je namreč preveč tvegal ter izpadel. Škoda, kajti Danielu bi na tej tekmi po vsej verjetnosti zadostovalo že 3. ali 4. mesto za neposredno kvalifikacijo. Kljub temu ni razočaran, kajti letošnja sezona pri tekmovanjih za evropski pokal je bila načrtovana za učenje, kar mu naj bi prišlo v prid v prihodnji tekoval-ni sezoni.
Razno_________________________
DSG Sele sporoča, da je tradicionalno društveno smučarsko prvenstvo, ki je bilo napovedano za soboto, 8. marca 1997, zaradi pomanjkanja snega na Pušelčevi progi, odpovedano.
SELE - ROZANSK1 POKAL
Mladi smučarji odlični - šestkrat na 1. mestu
V Selah je bilo zaključno tekmovanje Božanskega pokala.
Minulo nedeljo je bila 5. in zadnja tekma za letošnji Božanski pokal. Tekmovanje, ki je bilo v Pušelčevi jami, je tokrat priredilo športno društvo DSG Sele. Prireditelji so tekmo vsekakor odlično pripravili ter so imeli srečo tudi z vremenom.
Za to zadnje tekmovanje se je javilo 80 smučarjev iz šestih društev. Oba slalomska teka sta bila postavljena na deloma ledeni in zaradi tega še posebej zahtevni progi. Kljub temu je izpadlo oz. je bilo diskvalificiranih le 5 tekmovalcev.
Po tekmi je sledila podelitev nagrad, ki sta jo opravila predsednik DSG Sele Franci Kelih in sekcijski vodja smučarske sekcije Igor Roblek. Najboljši vseh tekmovanj Božanskega pokala so
Naj hitrejši dneva (pri fantih) je bil domačin Marko Roblek (šolarji II). Njemu sta sledila Christian Köfer (ŠD Št. Janž) in Patrick Mak (SC Rož).
bili nato še dodatno nagrajeni.
Pri tekmovanju in po njem so sodelavci smučarske sekcije poskrbeli tudi za jedačo in pijačo.
Pri podelitvi nagrad je spregovoril koordinator „Božanskega šolarskega in otroškega pokala“ Aleksander Barounig ter se zahvalil prirediteljem za uspelo tekmovanje v Pušelčevi jami.
I.	R.
Rezultati:
Otroci I - dekleta: 1. Andrea Juritsch (SK Borovlje), 2. Jasmin Kuess (ŠD Šentjanž); Otroci I - fantje: 1. Patrick Quantschnio (ŠD Šentjanž), 2. Marcel Quantschnig (ŠD Šentjanž), 3. Dominik Pucher (SK Borovlje), 4. Harald Jesenko (SK Borovljej;
Otroci II - dekleta: 1. Michaela Mautz (DSG Sele), 2. Bianca Gentilini (ŠD Šentjanž), 3. Manuela Scharnagl (SC Rož), 4. Nadja Kuess (ŠD Šentjanž), 5. Julia Weiss (SC Rož), 6. Nadine Dovjak (DSG Sele), 7. Sarah Dovjak (DSG Sele), 8. Simone Pugl (SC Berg), 9. Sonja Durnig (SC Rož), 10. Tamara Wulz (SC Rož);
Otroci II - fantje: 1. Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž), 2. Markus Steiner (SK Borovlje), 3. Armin Michenthaler (SK Borovlje), 4. Peter Stangl (ŠD Šentjanž), 5. Mathias Florian (SK Borovlje), 6. Florian Šcheriau (SK Borovlje), 7. Bernhard Roblek (DSG Sele), 8. Christian Durnik (SC Rož), 9. Patrick Marcela (SC Berg);
Šolarke I: 1. Isabel Sablatnik (ŠD Šentjanž), 2. Christina Šcheriau (SK Borovlje), 3. Stefanie Fritz (SK Borovlje), 4. Melanie Dovjak (DSG Sele), 5. Viktoria Rauter (SK Borovlje), 6. Eva-Maria Linder (ŠD Šentjanž), 7. Vanessa Fert-schnig (SC Rož), 8. Sarah Weiss (SC Rož); Šolarji I: 1, Markus Maierhofer (ŠD Šentjanž), 2. Mark Pucher (SK Borovlje), 3. Thomas Guetz (SK Borovlje), 4. Thomas Lapusch (SC Rož), 5. Josef Mautz (DSG Sele), 6. Josef Durnik (SC Rož), 7. Mathias Dovjak (DSG Sele), 8. Patrick Orasche (SK Borovlje), 9. Stefan Richau (SC Berg)
Šolarke II: 1. Katrin Röttig (SK Borovlje), 2. Carina Laussegger (SK Borovlje);
Šolarji II: 1. Marko.Roblek (DSG Sele), 2. Christian Köfer (ŠD Šentjanž), 3. Patrick Mak (SC Rož), 4. Friedrich Mak (DSG Sele), 5. Peter Erjautz (SK Borovlje), 6. Florian Šchvvarz (SC Berg), 7. Mario Plasch (SC Rož).
Michael Sablatnik (ŠD Šentjanž) je tako v Selah kakor tudi v Podnu na društvenem prvenstvu ŠD Šentjanž stat na najvišji stopnici.
ŠD Šentjanž je minulo soboto v Podnu izvedlo tradicionalno društveno prvenstvo, ki je bilo kakor po navadi tudi pravo družabno srečanje. Športno je potekalo prvenstvo zelo napeto, saj se je za najhitrejši čas borilo kar nekaj tekmovalcev. Ob koncu je bil najsrečnejši Gusti Zablatnik, kajti bil je za 24 desetink sekunde hitrejši od Manfreda Maierho-ferja in Petra Moschitza. Najhitrejša pri ženskah in s tem društvena prvakinja pa je postala Tatjana Zablatnik. Vsekakor je bilo tekmovanje odlično pripravljeno, za kar velja največja pohvala glavnemu organizatorju Hanziju Pscheiderju, ki se je trudil za brezhiben potek prvenstva.
Zmagovalci posameznih starostnih skupin:
bambini - dekleta: Nadja Wieser; bambini -moški: Manuel Maierhofer; otroci I - dekleta: Andrea Parti; otroci I - fantje: Patrick Quantschnig; otroci II - dekleta: Blanca Gentilini; otroci II - fantje: Michael Sablatnik; šolarke I: Isabel Sablatnik; šolarji I: Markus Maierhofer; šolarji II: Christian Köfer; mladinke I: Brigitte Esel; mladinke II: Tatjana Zablatnik (društvena pn/akinja); ženske: Birgit Filipič; ženske II: Martina Feichter; splošna skupina III: Erich Užnik; splošna skupina II: Gusti Zablatnik (društveni prvak); splošna skupina I: Manfred Maierhofer; splošni razred: Peter Moschitz; snowboard - ženske: Silvana Orasche; Snowboard - moški: Peter Moschitz.
NOGOMET V SLOVENIJI
Primorje obranilo 1. mesto, Dinko Vrabac zadel 2-krat
Minuli konec tedna je tudi prva slovenska nogometna liga pričela z drugim delom prvenstva. Posebnosti prvega vi-grednega kroga: Maribor je na tujem nepričakovano premagal Olimpijo, Primorje je z jasno zmago obranilo vodstvo na tabeli in Prevaljčani (Korotan) so si zagotovili pomebne tri točke proti Kopru. Največ gledalcev (5000) pa je privabil prekmurski derbi med Beltinčani in Muro (1:1). Tudi dva na Koroškem in predvsem navijačem SAK dobro poznana igralca Dinko Vrabac in Zoran Ubavič sta na poseben način presenetila. Uba-
vič je namreč svoji ekipi (HIT Gorici) z zadetkom v 79. minuti zagotovil zmago na tujem proti Rudarju, Vrabac pa je bil za Primorje uspešen kar 2-krat. S tema dvema goloma je Vrabac na listi strelcev sedaj celo že na 2. mestu.
Dinko Vrabac, kije pred leti igral za SAK, ¥	' ? je bi! na tekmi med
i? ^ - Primorjem in Publiku-V • /-r'X',	mom (4:0) uspešen
il' v '«•L,	kar 2-krat. Oba gola
je zadel z glavo.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1.	Primorje	19	12	4	3	41:10	40
2.	Maribor	19	11	5	3	38:16	38
3.	HIT Gorica	19	8	6	5	26:21	30
4.	SCT Olimpija	19	7	5	7	28:25	26	h
5.	Publikum	19	7	5	7	32:30	26	t
6.	Rudar	19	7	5	7	24:26	26	\
7.	Mura	19	6	6	7	22:28	24	c
8.	Korotan	19	5	5	9	13:24	20	r
9.	Beltinci	19	5	4	10	20:39	1 9	„
10.	Koper 19 3 3 13 12:37 12 j;
■	Rezultati 19. kroga: SCT Olimpija - Maribor Branik 1:2 (1:1), Primorje - Publikum 4:0 (1:0), Beltinci -	7
Mura 1:1 (0:1), Rudar ■ HIT Gorica 1:2 (1:1), Korotan Prevalje-Koper 2:0 (1:0);	5
■	Prihodnji krog (9. marca): Korotan - SCT Olimpi- T
ja, HIT Gorica - Maribor Branik, Publikum - Beltinci, V Mura - Rudar, Koper - Primorje.	r
19
Sport
Dob - Donaukraft 0:3 - bil je sramoten nastop Dobljanov
Podajač Gressmann in tudi legionar Visnapou sta popolnoma odpovedala. Kapetan Micheu: „Tokrat me je bilo sram pred navijači!“
Da Dobljani ne bodo imeli ve-üko možnosti proti Donaukraftu, ki sodi v vrh evropskih odbojkarskih ekip, je bilo od začetka jasno. Toda prvi dvoboj v nizu j „best of three“ v Šentpavlu je (negativno) presegel vsa pričakovanja. Medtem ko so gostje storili le toliko, kolikor je bilo najmanj potrebno za zmago, je bil nastop ekipe trenerja Ivartnika katastrofalen. Večina igralcev je . popolnoma odpovedala, nastop , nekaterih je bil celo sramoten. . Brez borbe, angažmaja in pri-. Pravljenosti do mučenja ni kru-; ha, sploh pa ne proti ekipi, ka-r kršna je Donaukraft. Poleg tega , je sprejemalec Gressmann imel tokrat nadvse „črn dan“, zaradi j česar je trpela celotna igra Dobl-
. Od priprav še zelo izčrpani, so igralci SAK v sredo zvečer kljub temu brez večjih težah premagali Velikovec s 3:0. Izčrpanost je bila opazna predvsem pred odborom, toda v 2. polčasu je igra okipe selektorja Pušnika kar dobro tekla. Libero Simon Sadjak: smo se otresli težkih nog, je oila naša igra že kar zadovoljiva.“ tokrat ni nastopil v najmoč-TrJŠi postavi, kajti Eberhard, vvuntschek in Hober so iz različen vzrokov manjkali. Na tekmi
janov. Tudi nastop legionarja Visnapoua je bil sramoten. Kapetan Micheu se je sramoval nastopa svojih kolegov: „Ne vem, če bom pustil Visnapoua danes zvečer - na drugi tekmi -sploh na parket. Od njega kot profesionalca pričakujem, da vedno da vse od sebe!" Vsekakor morajo Dobljani sedaj paziti, da danes zvečer na drugi tekmi (na Dunaju) ne bodo doživeli še bolj bolečega poraza.
■ Dob - Donaukraft 0:3 (-9,-9,-4)
Koroška liga. Končal se je osnovni krog v koroški ligi, kjer zelo uspešno tekmujeta ekipi iz Doba. Medtem ko ženska ekipa zaseda 2. mesto, je moška ekipa čisto na vrhu lestvice in
proti Velikovcu so igralci srečali tudi dva nekdanja soigralca - Lip-puscha in Wastiana, ki igrata za Velikovec.
Naslednja pripravljalna tekma SAK bo v soboto (ob 14. uri) v Lienzu proti tamkajšnjemu koroškemu ligašu.
Velikovec - SAK 0:3 (0:1)
SAK: Preschern; S. Sadjak; Zanki, A._Sad-jak, M. Nachbar (38. Kesselbacher), Šmid, R. Oraže (38. Možina), Škerjanec, M. Sadjak; Grujič, Omerovič; strelci: Grujič, Šmid, Omerovič
še neporažena. V celotnem prvenstvu je oddala le sedem nizov. Prvenstvo pa se sedaj nadaljuje s play off-tekmovanjem prvih štirih ekip. Dobljani imajo v tem drugem delu prvenstva najboljše izhodišče, kajti vodeča ekipa po osnovnem krogu je deležna treh „bonus točk". Da bodo Dobljani tudi ob koncu play off-tekmovanja na 1. mestu, pa skorajda nihče ne dvomi. V tem primeru bi nato tekmovali kvalifikacijo za povzdig v II. zvezno odbojkarsko ligo. Odprto pa je vprašanje, ali si klub poleg članske ekipe v L zvezni ligi lahko privošči tudi ekipo v II. zvezni ligi. Lojze Opetnik: „Tekmovanje v II. zvezni ligi bi bilo predvsem zanimivo za naše mlade igralce, ki bi s tem lahko pridobili mnogo izkušenj. Vsekakor bo o tej zadevi potreben še temeljit razgovor z odgovornim kluba. Poleg tega še dolgo ni rečeno, da bomo uspešni tudi na kvalifikacijskem turnirju!“
Play off-tekmovanje v koroški ligi se za Dobljane prične 13. (moški) oz. 14. marca (ženske).
KOROŠKA LIGA - moški
I.Dob	12	12	0	36:07	24
2. Hypo VBK Cel.	12	9	3	33:14	18
3. AVC Celovec	12	8	4	27:19	16
4. ATSC Celovec	12	6	6	21:19	12
5.TSV Grabštanj	12	4	8	17:29	8
6. ASKÖ Beljak	12	3	9	13:30	6
7. VBK Wolfsberg	12	012		06:28	0
KOROŠKA LIGA-ženske
1. VBK Wolfsberg	14	11	3	36:23	22
2. Dob	14	10	4	37:18	20
3. VBK Wolfsberg	14	10	4	35:17	20
4. TSV Grabštanj	14	10	4	34:20	20
5. AVC Celovec	14	7	4	29:24	14
6. VBK Breže	14	5	9	20:31	10
7. WSG Radenthein	14	311		11:36	6
8. ASKÖ Beljak	14	014		08:42	0
Kakor smo poročali že v zadnji številki, bo SAK tudi vigredi igral na celovškem stadionu. Razen zadnjih dveh tekem bodo vse tekme ob nedeljah popoldan.
nedelja, 30.3.97 SAK - Austria 16.00 nedelja, 13.4.97 SAK-VSV 17.00 nedelja, 27.4.97 SAK - Pöllau 17.00 nedelja, 11.5.97 SAK - St. Florian 17.00 nedelja, 18.5.97 SAK-WAC 17.00 sreda, 28.5.97 SAK-Trg 18.00 sobota, 7.6.97 SAK - Esternberg 17.00
ŠAH__________________ _______
SŠZI samo še točko za Bekštanom
Šahisti SŠZ/Carimpex I so v 3. krogu play off-tekmovanja za povzdig v koroško podligo storili nadaljnji pomemben korak. V dvoboju s prvo ekipo iz Šentvida so minulo soboto v Bilčovsu dosegli neodločen rezultat 4:4. Tako sedaj zaostajajo le še točko za pr-vouvrščeno ekipo ASKÖ Bek-štanj II. SŠZ I je sedaj skupaj s Bad Bleibergom na 2. mestu, v 4. krogu (12. aprila) pa je nasprotnik slovenskih šahistov vodeči Bekštanj, ki je v 3. krogu proti Bad Bleibergu doživel svoj prvi poraz.
Na tekmi proti Šentvidu so za SŠZ I točkovali Silvo Kovač, Arnold Hattenberger, mag. Gorazd Živkovič (po 1) ter Dunja in Aleksander Lukan (oba remi). Podlegli pa so dr. Joži Amrusch, Avgust Vukanič in mag. Franc Rulitz.
Na lestvici vodi Bekštanj II s 14,5 točkami pred SŠZ I in BSG Bad Bleiberg (po 13,5 točk) ter Šentvidom (12 točk). Vse torej kaže, da bo odločitev, kateri dve ekipi bosta prihodnjo jesen igrali v podligi, izredno tesna.
y 1. razredu vzhod pa so šahisti SŠK „Obir“ iz Železne Kaple slavili visoko zmago proti Pošti iz Celovca - 5,5:2,5. S to zmago so se povzpeli na 2. mesto na lestvici.
ZIMSKI POHOD__________________
Arihova peč 97: letos tudi planinci iz Hrvaške
Tradicionalni pohod na Arihovo peč (letos že 19.) je letos odlično uspel. Prireditve se je udeležilo blizu 500 planincev, ki jih je v imenu prireditelja pozdravil predsednik SŠZ Marjan Velik. Poleg domačinov iz Podjune, Roža in Zilje so se povabilu v velikem številu odzvali tudi udeleženci iz Slovenije in Italije ter prvič celo planinci iz Hrvaške. Razmere so bile skoraj vigredne, saj so pohodniki v sončnem in toplem vremenu (nad 15 stopinj) lahko uživali lep dan na „senčni", toda še zasneženi strani Karavank. Še posebej družabno je bilo na najvišji točki pohoda, v na nadmorski višini 1080 metrov ležeči slovenski planinski koči na Bleščeči.
K uspehu prireditve so svoje prispevali številni prostovoljni sodelavci Slovenske športne zveze, Slovenskega planinskega društva iz Celovca in domačega slovenskega kulturnega društva „Rož“, ki so pot dobro označili ter na okrepčevalnih točkah oz. na Startu in cilju pri Polancu na Če-mernici skrbeli za telesno dobrobit udeležencev.
3 Se neporažena je moška ekipa Dobljanov, ki tekmuje v koroški ligi.
■ A/a stiki v novih trenirkah sponzorja Posojilnica Bank Pliberk (z leve k ~ zadaj): Marko Trampusch, Miha Kost, Josef Trampusch, Reinhard 1 Wulz; (spredaj): Peter Trampusch, Werner Olipitz, Gerhard [	Matschek, Lojze Opetnik. Manjkajo: Johann Matschek,
Stefan Pitschko, Erich Schiinder.
Prva zmaga za SAK - 3:0 proti Velikovcu
Javna šola vabi
Celovec. Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu vabi v soboto, 15. marca ob 9. uri na vpisovanje in šolski praznik. Pripravljen je pozdravni program „Človek je, kar je - der Mensch ist was er isst“, kjer imajo bodoči prvošolci možnost spoznati šolo in učitelje. Predstavljen bo tudi projekt „Šolski vstop brez selekcije“.
OSEBE
DOGODKI
Škof Egon Kapellari je pretekli ponedeljek brat šolarjem Mohorjeve ljudske šole iz knjig, ki jih je on kot otrok zelo rad prebiral. Solarji so z velikim zanimanjem poslušali prominentnemu gostu. Foto. Gotthardt
ERIKA
WROLICH
glavna kandidatka EL Bekštanj
Pripravil Janko Kulmesch
Sreča ...
Le kdor je nesrečen, ve, kaj je sreča.
Enakopravnost ...
Je treba živeti, na zahtevati.
Vera... upanje... ljubezen ...
. .. zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.
Večjezičnost...
Kdor več zna, več velja.
Politika ...
Pri volitvah soodloča vsak izmed nas.
Svoboda ...
Nam nalaga tudi odgovornost.
Koroški Slovenci...
Kljubuj usodi, mož sam svoj bodi! Usode ni! Usoda tvoja, to si ti!
Strpnost...
Vsakodnevni izziv.
Enotnost...
K njej pozivam koroške Slovence.
Risba ad hoc:
GLAS IZ LJUDSTVA
FRLOŽEV LUKA
Organizacija za sodelovanje in varnost v Evropi je imenovala minulega avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega za posebnega odposlanca za Albanijo. Velemodro dejanje, zapik! Vranitzky se je izkazal že ob razpadanju Jugoslavije za nadvse sposobnega pozna-vlaca življenja nesposobne države. Do zadnjega je zagovarjal njeno preživetje.
Drnoškovi vladi v Sloveniji naj bo upor v Albaniji resno svarilo. Če bo namreč Drnovškova vlada nadalejvala z razprodajanjem in potujčevanjem pa zasužnjevanjem Slovenije, naj si vzame albanske dogodke za lastno podobo v ogledalu matere zgodovine.
OGLAS
PRODAJAM
po izredno ugodni ceni
ZVOČNIKE:
bass JBL 1200 GTI (RMS 600 Watt) Mitte JBL GTI (RMS 250 Watt) višine JBL 08 GTI (RMS 125 Watt)
Telefon:
0663 / 84 75 80
(Gerhard)