i-ETO XXIX — Številka 36 8. september 1977 Cena 4.— šil. (4 din) Poštnina plačana v gotovini ' P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Dr. Grilc kampanja obrekovanja proti Slovencem K atentatu na dva električna droga z visoko napetostjo v Pliberku je izjavil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, da se njegova organizacija ne poslužuje takih sredstev in da sploh dinamit ne predstavlja nobene rešitve. Take akcije je treba najostreje obsoditi. Bombni atentati zadnjega časa služijo predvsem temu, da diskreditirajo koroške Slovence in njihovo vodstvo in jih vsaj indirektno napravijo odgovorne za te atentate. Ta tendenca prihaja vedno bolj do izraza tako v izjavah vodilnih deželnih politikov kakor tudi v koroških množičnih občilih — po najnovejšem tudi v ORF-u. Narodni svet koroških Slovencev je zaskrbljen nad tem manjkajočim čutom odgovornosti politikov in koroškega večinskega tiska. Značilno je, da sumijo za temi atentati dozdevne slo- venske ekstremiste in da ta sumničenja in obdolžitve takoj glasno razširjajo, ne da bi imeli najmanjšega namiga, kaj šele dokaza za to. Koroški Slovenci se ne morejo znebiti vtisa, da vodilni koroški deželni politiki smatrajo bombne atentate, ki se v zadnjem času množijo, kot sredstvo za difamira-nje in diskreditiranje vodstva slovenske narodne skupnosti, da bi se izognili njihovi kritiki protimanj-šinskih sedmojulijskih zakonov, predvsem pa da bi slovenski narodni skupnosti prizadejali močno moralno škodo. Narodni svet koroških Slovencev je nad to kampanjo proti slovenski narodni skupnosti zelo zaskrbljen, kajti manjšina sama je skratka preslaba, da bi se mogla uspešno braniti proti takemu na veliko organiziranemu valu obrekovanja v velikem delu večinskega tiska, je dejal dr. Grilc. Zaradi tega kliče vse odgovorne ustvarjalce javnega mnenja v državi, da sumničenja spoznajo kot taka in jih ne razširjajo, brez da bi jih preverili. JANKO PIPP OVADIL ŽANDARJE Proti neznanim žandarjem je študent Janko Pipp, ki ga je žan-darmerija nadvse brutalno aretirala zadnji teden v Pliberku (glej sliko stran 5), preko svojega odvetnika dr. Matevža Grilca vložil ovadbo. Kot dokaz, da so ga tepli tako pri aretaciji, pred žandarmerijsko postajo in v njej, navaja številne priče in fotografije, ki jih bo predložil. V ovadbi je imenoma naveden major Resinger, v ostalem velja ovadba neznanim žandarjem. Kakor je uredništvo NT izvedelo, se je tudi več drugih tepenih Slovencev odločilo, da bo napravilo ovadbo proti žandarmeriji. UVODNIK Dvojezičnost je boljša! V naslednjih dneh se zopet odpirajo šolska vrata za novo šolsko ieto. Za starše in za otroke pomeni to večkrat zopet spremembo. Naj-več preglavic je seveda takrat, če °trok prvič hodi v šolo, ali vstopi v novo, višjo šolo. Prvih deset šolskih dni je za starše oz. za vzgojo odgovorne Prilika, da prijavijo svojega otroka [udi k dvojezičnemu pouku. Manjšinski šolski zakon iz leta 1959 namreč predvideva možnost, da se otrok tudi priuči materinščine, — drugega deželnega jezika. To mo-rejo storiti pismeno ali ustmeno. Najbolje je, da to storijo pismeno, saj ni potrebno posebnih večjih tormalnosti. Napisati je treba na navaden list stavek s sledečo vseeno: „Prijavim svojega otroka ... (ime) k dvojezičnemu pouku11 ter 9a podpisati. Treba je edinole pa-2>ti, da se prijava odda v predpisanem terminu — prvih deset šolskih dni. Nedelja tu ne šteje. če je otrok enkrat prijavljen, velja to za vso šolsko dobo v tisti šoli* ki jo obiskuje: za ljudsko šolo vsa štiri leta. Za glavno šolo je treba otroka znova prijaviti, toda sa-[no enkrat in to potem velja za vso šolsko dobo na glavni šoli. Pri prijavah je vseeno, če je °trok že prej obiskal slovenščino ®li ne. Morete ga prijaviti tudi v 2., 3- in 4. šolskem letu, če doslej ni °biskal slovenščine. Prav tako se vam ni treba bati. da otrok morda ne bo mogel slediti pouku slovenščine, če se prijavi šele pozneje ali če ob vstopu v šolo slovenščine sploh ne ali le slabo obvlada. Uči-teU ima nalogo, da gleda na jezikovno znanje otroka in naj to upošteva tudi pri svojem pouku. To-rei v tem oziru ni problema. Na glavni šoli ima tako v a- kot tudi v b-razredu možnost, da se uči slovenščine. V a-razredu ima [nožnost za odločanje med sloven-sčino in angleščino. Več staršev in °tr°k si dela preglavice, kako bo °trok zmogel tri jezike. Praksa ka-Ze> da otroci to zmorejo. Tako to-r®i morejo starši in otroci na glav-j1' šoli izbrati slovenščino ali ang-fščino za obvezni predmet, za ru9i predmet pa se morejo vpi-Sa'i prostovoljno. Torej: če se odločijo, naj bo na travni šoli angleščina glavni pred-niet, se more otrok kot prosti pred-^at učiti tudi slovenščine. Če pa Vzame slovenščino za glavni pred-me[> se poleg tega more učiti an-9'aščine kot prosti predmet. Na ljudskih šolah sedaj v večji e[i poučujejo kot šolski poizkus ubi angleščino. Tudi na dvojezič-®m ozemlju. Pomisleki staršev, da rok ne bi zmogel treh jezikov, so °Polnoma neutemeljeni. Kajti pe-, a9ogi so dognali, da se otrok tem °U zna učiti jezike, čim mlajši s em Prične. Številni so primeri, da Pliberk: motna zaskrbljenost za sožitje Čudno sliko je nudil letošnji pli-berški sejem na travniku: kdor je pozorno poslušal, je slišal večinoma slovensko govorico — in to kljub skoraj brezizjemnemu bojkotu jugoslovanskih obiskovalcev sejma. Kdor je še bolj pozorno poslušal, je slišal domačo govorico — koroška slovenska narečja. In to v menda tako nemškem Pliberku, v katerem je prav tako menda neumesten dvojezični napis. Boljšega vtisa o močnem slovenskem življu v Pliberku in okolici skoraj ni moč dobiti. Res: nad letošnjim pliberškim sejmom je ležala temnejša senca kot zadnja leta — kljub izvrstnemu vremenu. Kajti za časa Pliberškega sejma očitno ni smela stati dvoje- Občinski odbornik Domej je predal deželnemu glavarju resolucijo je otrok zrasel s tremi in več jeziki — in obvladal vse, ne da bi jih med sabo mešal. Vsekakor se kot 18-letnik otrok težje uči tujega jezika kot s 14-imi leti, štirinajstletnik pa težje kot šestletnik. Drži sicer, da prilike za obisk dvojezičnega pouka niso povsod idealne, vendar je šolanje slovenščine v obvezni šoli za večino otrok edina prilika, da se nauči kakšnega slovanskega jezika. Če bo kdaj potoval po svetu — svet postaja vedno manjši, se mu bo že lažje godilo, kajti slovanski jeziki so si med sabo zelo podobni. Razen tega: ljudje postajajo vedno bolj mobilni, vedno večkrat bo potrebno, da se naučijo novega poklica, ker je tehnika prehitela starega: znanje jezika pa ne more prehiteti noben tehnični razvoj. Še ena priljubljena možnost za delanje težav k dvojezičnemu pouku prijavljenim otrokom je šolski avtobus. Ponekod skušajo namreč v šolah spraviti slovenščino na zadnjo uro in ostale otroke medtem poslati domov, prijavljeni otroci pa po pouku slovenščine nimajo več avtobusa in morajo ves popoldan ostati v oddaljenem šolskem kraju. Tudi to ni dovoljeno, ampak morajo biti slovenske ure med drugimi, neprijavljeni otroci pa imajo medtem druge predmete. So seveda tudi kraji, kjer skušajo na starše pritiskati, naj otroka ne prijavijo k dvojezičnemu pouku. To se more zgoditi direktno, da jim grozijo s posledicami na delov- nem mestu, pa tudi indirektno, da pustijo starše vedeti, da bodo otroke in starše ozmerjali ali osmešili. Najbolj se seveda s takim ravnanjem osmešijo nestrpneži, ki sami po večini ne znajo dobro nemško. Starši naj se ne pustijo ustrahovati. Če bi kdo skušal vplivati nanje, naj otroka ne prijavijo, naj to sporoči uredništvu »Našega tednika11. Zagotavljamo Vam, da bomo ravnali z Vašimi informacijami strogo zaupno in da bomo s pomočjo naših zaupnikov — učiteljev, pa tudi sicer z vsemi močmi — šli na roko. Predvsem pa bomo ravnali z Vašimi informacijami strogo zaupno. žična tabla na privatnem zemljišču, postavljena na zasebno iniciativo domačinov. Bog obvari, da bi morda tujci prišli na idejo, da purgarski Pliberk le ni tako brezhibno nemški! Tako imenovani varnostni organi so napeli torej vse sile, da bi do Pliberškega sejma bil Pliberk očiščen dvojezičnega madeža. Vse to spominja močno na leto 1972, leto tafelsturma, ko je bilo izdano geslo, da rnura do 10. oktobra izginiti sleherna dvojezičnost. Za slovensko prebivalstvo je v letošnje praznovanje padel v čašo precejšen delež pelina. To sta izrabila tudi zastopnika slovenske Enotne liste v Pliberku, občinski predstojnik Ignac Domej in občinski odbornik Jože Partl na slovesni otvoritvi, ko sta deželnemu glavarju predala resolucijo, ki se ukvarja z zadnjimi dogodki v Pliberku, pa tudi z vsakdanjim ravnanjem Pliberškega župana Moryja v občinski sobi. Kako zelo je bila fundira-na ta resolucija, kaže dejstvo, da se je z njo ukvarjal tudi uvodničar v ne ravno Slovencem naklonjeni (Dalje na 8. strani) Dvojni atentat v Pliberku V nedeljo ob 22.15 uri je počilo v Pliberku: v Nonči vasi je eksplozija prelomila dvojen električni drog z visoko napetostjo, ki vodi tik ob podjunski železnici iz Labota do Pliberka. Drog je padel na tla, nastal je kratek stik in prekinjen je bil dotok električnega toka od Nonče vasi do Rude severno od Drave. Žandarmerija je eksplozijo zaznala in se podala na pot, da bi našla prizorišče atentata. Pač pa se je zdelo, da je počilo dvakrat. Kljub intenzivnemu iskanju so našli le drog ob železnici tik ob podvozu deželne ceste med Blatom in Nončo vasjo. Žandarmerija je takoj z žarometi skušala najti prve sledi, na vsakem prometnem križišču je napravila kontrole vseh vozačev, pri podvozu pa je bila tako zaposlena, da je »prostovoljno11 pustila mimo vse vozače, tudi vinjene; le nekateri obiskovcalci sejma so kljub temu postal žrtev atentata, ker preveč očitno niso več obvladali svojega vozila ... Nervoza je bila precejšnja med varnostnimi organi, kajti prvič so upali, da bodo dobili uporabno sled, kajti drog je stal sredi sveže zoranega polja, razen tega ni bilo deževno in bi se ohranile vsekakor sledi, toda policijski pes je že na cesti izgubil sled. Šele dve uri in pol pozneje so slučajno odkrili na onem kraju ceste — dobrih sto metrov razdalje od najdenega razletelega električnega droga, še drug drog, ki je prav tako ležal na tleh, vendar so malce strma tla tam bila neenakomerna, tako da je drog sicer bil odstreljen od vznožja in ležal na tleh, vrh droga z izolatorji pa je bil v zraku, tako da je bil še električni tok v žicah. Okrajni poglavar žandarmerije Furtner pa je dejal, da bi se v temi skoraj zaletel v žice. Če bi bil prekinjen tudi tukaj električni tok, bi postal pliberški sejem temen .. Naslednje jutro je prišel z Dunaja strokovnjak polkovnik Massak. Dejal je, da niso našli sledi, ki bi kazala na to, da so s pomočjo elektrike vžgali eksploziv. Z motorno žago so spodnji del dvojnega droga odrezali in ga poslali na Dunaj, da bi dognali, kakšne vrste je bil peklenski stroj. Varnostni direktor Pich-ler pa je govoril o atentatu, ki da je imel demonstrativen značaj. Ženeva: podkomisija OZN razpravljala o Slovendh V zvezi s študijo prof. Capotortija in govorom jugoslovanskega izvedenca prof. dr. Branimira Jankoviča, je avstrijski izvedenec, veleposlanik pri OZN v Ženevi dr. Erich Nettel, poudaril, da ni dolžnost neke vlade sprejeti vseh zahtev manjšin. Veleposlanik Nettel je dejal, da je tudi sam dobil spomenico Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in meni, da sta ti organizaciji pristojni, da ščitita pravice svojih članov. Kar pa zadeva ugotovitve v spomenici o resničnih in neresničnih dejstvih, ki so jih posredovali prof. Capotortiju, je dr. Nettel izjavil, da je avstrijska vlada poslala sama resnična dejstva. Prof. Jankovič je v odgovoru veleposlaniku Nettlu izrazil svoje zadovoljstvo, ker je polemiziral o spomenici Slovenskih osrednjih organizacij in priznal njih legitimnost. Glede ugotovitve dr. Nettla, da je podkomisija telo, ki se mu ni treba ukvarjati s političnimi, temveč s Naša dežela, zlasti pa v njenih predelih jugovzhodnega območja, ima pogoje za razvoj industrije vseh zvrsti. Po tem ozemlju teče AWP-naftovod, ob njem pa plinovod iz Sovjetske zveze v Italijo, ki oskrbuje koroške industrijske centre s plinsko energijo. Ob Dravi obratuje med Beljakom in Labotom 6 rečnih elektrarn, sedma pa je v gradnji. Ob njih pa obratuje še kalorična elektrarna v Št. Andražu. Ti predeli pa so tudi bogati na lesu. In v neposredni bližini čez mejo obstajajo že dolga desetletja železarni na Ravnah in Jesenicah ter industrija svinca v Mežici, ki bi lahko kooperirali z boroveljsko KESTAG oz. z BBU v Podkloštru. Poleg teh objektov za oskrbo z energijo, z lesom in drugimi surovinami ter polfabrikati pa je v tem območju na razpolago še za mednarodni promet zelo pripravno omrežje železniških prog in cest, ki bo v prihodnjih letih obogateno z avtoprogami Dunaj—Trst in Miin-chen—Bližnji vzhod. Kar ob vseh teh pogojih v območju vzhodne Koroške pogrešamo, je pomanjkanje aktivitet za ustrezne industrijske investicije. V tem pogledu ravnajo podržavljena industrija in podržavljene banke z vzhodnim obrobjem sedaj že zelo zloglasnega ..koroškega centralnega prostora" čedalje bolj mačehovsko, veliko bolj kot industrijska podjetja privatnega sektorja. Ta trditev ima svoje korenine v nedavni objavi Avstrijskega instituta za gospodarsko raziskovanje. V zadevni analizi se je institut ba-vil s strukturo industrijskih investicij v Avstriji v zadnjih letih. S te analize lahko povzamemo, © da je bilo 1975 v izvedbi 16 industrijskih projektov z več kot 200 milijonov šilingov obsega in s skupnim obsegom 7,1 milijarde šilingov; S da se je lani število takih projektov zmanjšalo na 14, da pa je vrednost njihovega skupnega obsega kljub temu znašala 6,8 milijard šilingov in ® da je letos v fazi izvedbe zopet 19 takih investicijskih projektov s skupnim obsegom 11,9 milijard šilingov. Pri vsem tem projekti gradbenega in energetskega gospodarstva niso upoštevani. Upoštevani so le investicijski projekti na industrijskem področju, od katerih je pravnimi zadevami, je prof. Jankovič dejal, da zadnje, ravno pravno uravnavanje vprašanja manjšin v Avstriji z zakonom o narodnostnih skupinah z dne 7. julija 1976, ki so ga sprejeli 22 let po podpisu državne pogodbe, ni pravzaprav nič drugega, kot kršenje neke mednarodne obveznosti, ki jo ima Avstrija do slovenske in hrvaške manjšine. Na govor prof. Jankoviča je odgovoril tudi opazovalec iz Bolgarije Bahnev. Ponovil je znane trditve, da razen Bolgarov ni na ozemlju Bolgarije nobenega drugega slovanskega prebivalstva, in da o makedonski manjšini sploh ni mogoče niti govoriti. Po njegovih besedah je to zgodovinsko dejstvo, vsi tisti, ki govorijo o makedonski manjšini v Bolgariji, pa se vmešujejo v njene notranje zadeve. V nadaljevanju je Bahnev dejal, da lahko vsakdo pride v Blagoe-grad in Pirinsko Makedonijo, da pa vsak večji od 200 milijonov šilingov. Z drugimi besedami: projekti avstrijskih industrijskih investicij v višini nad 200 milj. šilingov znašajo od 1975 naprej 25,8 milijard šilingov. Letos te investicije predstavljajo 40 dostotkov vseh industrijskih investicij. Na letošnjih industrijskih investicijah so podobno kot zadnja leta v prevladajoči meri udeležena podržavljena podjetja. Tako izvaja VOST-ALPINE — v katere sklop sodi tudi boroveljska KESTAG — v svojih centrih Linz in Donavvitz tri investicijske projekte, ki bodo stali 11 milijard šilingov. ® Pri tem obsegu za KESTAG — © kakor je bilo že večkrat slišati @ — nima denarjev za investicije. Drugi gigant med podržavljenimi podjetji — to je OMV (državno podjetje za oskrbo z nafto in plin ter izdelkov iz teh) — ima v izvedbi tri projekte na Dunaju in v zahodni Avstriji s skupnim obsegom 14 milijard šilingov. Na Koroško se pri tem požvižga. Tretji teh gigantov — to je CHE-MIE LINZ — bo v kratkem zaklju- Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU tam ne bo našel niti enega Makedonca, vsa kultura pa je bolgarske narave. Bahnev je poudaril, da Bolgarija nima z Jugoslavijo niti enega mednarodnega dogovora, v katerem bi bila omenjena makedonska manjšina v Bolgariji, to, o čemer govore prof. Jankovič in drugi predstavniki, pa je protibol-garska gonja in predstavlja posebne pretenzije in aspiracije na ozemlju LR Bolgarije. V odgovoru na te besede, ki so jih ocenili kot provokacijo, je prof. Jankovič dejal, da je negiranje neke manjšine v celoti ne le prepovedano, temveč predstavlja več kot očitno kršitev človekovih pravic pripadnikov neke manjšine kot kolektivnega subjekta, tako v sodobnem mednarodnem pravu, kakor tudi v mednarodnih odnosih, še posebno v sistemu in stvarnosti OZN. Na vprašanje, ali obstaja ali ne obstaja makedonska manjšina v Bolgariji, je prof. Jankovič predložil podkomisiji uradni dokument čil tri projekte investicij za razvoj kemične industrije v obsegu 2,5 milijard šilingov. Če k vsem tem prištejemo še investicije ostalih podržavljenih podjetij v obsegu 1,8 milijard šilingov, pridemo do zneska, ki se giblje pri 30 milijardah šilingov. Od tega, vsekakor visokega zneska, odpade na Koroško le 280 milijonov šilingov, kar bo stala nova cinkarna BBU v Podkloštru. Če stvari tzko gledamo, kakor so prikazane v analizi instituta za gospodarsko raziskovanje, ne moremo mimo ugotovitve, da podržavljena industrija, katere lastniki smo kot avstrijski državljani tudi prebivalci vzhodnega dela naše dežele, za naš življenjski in gospodarski prostor doslej še ni pokazala nobenega razumevanja. Isto velja tudi za privatno industrijo, ki jo čedalje bolj financirajo podržavljene banke in dunajska vlada. Vse te ustanove pa že leta odklanjajo vse poizkuse kooperacije podjetij na meji med Koroško in Slovenijo. To, v času prizadevanj za čimvečjo mednarodno gospodarsko kooperacijo nerazumljivo uradno politiko na Koroškem pa plačujemo prebivalci jugovzhodne Koroške v svojo škodo. To pa neglede na jezik, ki ga govorimo, in neglede na poklic, ki ga imamo. (bi) centralne statistične uprave pri vladi LR Bolgarije, v katerem je jasno in nedvoumno navedeno, da je bilo leta 1956 v Bolgariji 187.789 Makedoncev, leta 1965 pa samo 8750. Torej je v devetih letih izginilo 180.000 Makedoncev. Danes jih po izjavi Bahneva sploh ni. „Vsiljuje se logično vprašanje, kaj je z makedonsko manjšino v Bolgariji," pravi prof. Jankovič. Prof. Jankovič je dejal, da vendarle meni, da je Bahnev v svojem govoru izrazil svoje osebno mnenje, ne pa uradnega stališča njegove države. Če pa ni tako, potem predstavlja po oceni jugoslovanskega izvedenca nov svojstven napad in zanikanje obstoja makedonske manjšine v Bolgariji, kar ni Medtem ko polemika o Kappler-jevem pobegu iz Italije še ni poniknila (italijanski preiskovalci sedaj odkrivajo laži v poročilu Kappler-jeve žene Annelise, zatrjujoč, da hoče z njim „prekriti“ svoje zahod-nonemške in italijanske prijatelje, ki naj bi ji pomagali pri pobegu z nacističnim zločincem, zaprtim v vojaški bolnišnici v Rimu), je vzplamtela še druga. Nanaša se na avstrijskega nacista VValterja Re-derja, ki je bil zaradi pokola v Mar-zabottu prav tako kot Herbert Kappler obsojen na dosmrtno ječo. Reder je zaprt v Gaeti, kjer je bil do premestitve v vojaško bolnišnico v Rimu tudi Kappler. Avstrijski kancler Kreisky je namreč izjavil, da bi se Avstrija vedla tako kot Zvezna republika Nemčija — da namreč „pobeglega“ Re-derja ne bi izročila italijanskim oblastem. (V pokolu v Marzabottu je izgubilo življenje 1830 oseb, med njimi tudi veliko otrok). Po drugi strani pa je zahodnonemški dnevnik „Die Welt“ zapisal, da je bil pokol v Marzabottu v bistvu „nor-malna vojaška operacija" ter da so bili številni prebivalci tega mesta ubiti „zaradi bombardiranja zavezniških letal" ali „zaradi maščevanja partizanov". Pisanje zahodno-nemškega dnevnika, posebej pa še izjava avstrijskega kanclerja Kreiskega, sta pobudili v Italiji vihar protestov, prav tako pa tudi vesti, da snujejo v ZRN odbore za „rešitev Rederja". Zahodnonemški dnevnik „Die Welt“ je te dni javno obžaloval, da je nacist Reder še vedno v zaporih trdnjave v Gaeti, in to kljub temu, da je avstrijski kancler prosil za pomilostitev. Krei-sky je prošnjo naslovil na italijansko vlado 2. aprila letos. Kar zadeva Kapplerjev pobeg, preiskava še ni končana. V sredo se bo ponovno sestala parlamentarna obrambna komisija, ki bo spregovorila o zadevi Kappler, o pobegu pa bo parlamentu poročala vlada 13. septembra. Tukajšnjo javnost je močno razgibala tudi vest, češ naj bi se v Italiji v zadnjem obdobju večkrat mudil nacistični zločinec, „zdrav-nik iz Auschwitza“ Josef Mengele. V krogih italijanske obveščevalne službe ter Interpola te vesti niso potrdili, vendar pa o zadevi poizvedujejo. Tednik „Domenica del Corriere", ki ga izdaja največji italijanski dnevnik „Corriere della sera", je ta teden namreč zatrdil, da Mengele, ..katerega iščejo tako za-hodnonemške oblasti kot tudi Interpol, mednarodna organizacija odpora ter številne obveščevalne službe, svobodno prihaja in odhaja iz Italije (kjer živi njegova žena), in to tudi pod svojim pravim imenom, kajti njegov priimek se ne nahaja ne na seznamu tistih, ki jih italijanska policija išče, ne na seznamu nezaželenih tujih oseb". Po trdit- nič drugega, kot očitno kršenje človekovih pravic. V razpravi o vprašanju manjšin je angleški izvedenec Benjamin VVhittaker dejal, da je Jugoslavija lahko svetu za zgled in v pouk, kako se rešuje vprašanje manjšin. Na predlog prof. dr. Branimira Jankoviča in ob podpori članov podkomisije iz Tunizije, Mehike, Francije in Velike Britanije, je podkomisija soglasno sprejela resolucijo, v kateri so zajeti vsi sklepi in priporočila prof. Francisca Capotortija. Komisiji za človekove pravice OZN so še posebej priporočili, naj izdela deklaracijo o pravicah manjšin v skladu 27. člena mednarodne pogodbe o državljanskih in političnih pravicah. vah revije „Domenica del Corriere" se Mengele s tem ..statusom" že dlje časa okorišča in v kraju Jesolo na jadranski obali naj bi se večkrat srečal s svojo ženo Marto (ki sicer živi v Meranu) ter s sinom Karlom. Italijanski Interpol je sicer tudi pojasnil, da ga Zvezna republika Nemčija ni prosila, naj Mengeleja vpiše na sezname iskanih. „Komu naj bi ga izročili, če bi ga ujeli, ko pa v tem smislu ni uradnih zahtev?" Iz Jesola je prišla vest, da bi se Mengele utegnil muditi v tem letovišču, vendar pa ne pod svojim pravim imenom. Zvedelo se je tudi, da poteka sedaj preiskava tudi v nekaterih drugih letoviščih ob Jadranskem morju, kjer se po večini zadržujejo nemški turisti. Obraz žandarmerije v Pliberku Josip Broz Tito na Kitajskem Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito končuje v teh dneh impozantno vožnjo, v okviru katere je obiskal tri države, med katerimi sta dve med največjimi silami: sprva je obiskal Sovjetsko zvezo, kjer je imel več razgovorov z Leonidom Brežnjevom, nato se je mudil nekaj dni na oddihu v Sibiriji, potoval dalje v Severno Korejo, kjer je imel prav tako razgovore z državnim vrhom, krona obiska pa je bila Kitajska, kjer so ga sprejeli z izrednimi častmi. Niti niso bil* užaljeni, da je Tito tik prej obiskal največjega sovražnika Sovjetske zvezo. Ta obisk, ki se je zaključil z ogledom province in tamkajšnjih mest, je bil nadaljnji korak v prizadevanjih Tita, da bi naprej stabili' ziral ugled svoje države v svetu I*1 dobil nadaljnje garancije za neodvisnost SFR Jugoslavije tako sedaj kot tudi za bodočnost po Titu. Svetovni tisk je o tem potovanju široko poročal. Tita sta spremljala na tem brez dvoma naporni poti Stane Dolanc in ideolog Grličkov. Da je Tito to vožnjo dobro prestal, p d' ča o njegovem čvrstem zdravju. ce brezglav ec slepce vodi.. GOSPODARSKI KOMENTAR: Nezanimanje za industrijski razvoj Vojni zločinci na prostem Slovence postavljajo kot zločince! Sedaj je tudi uradno: proces proti osrednjemu tajniku NSKS Filipu VVaraschu bo od 18. do 20. oktobra pred deželnim sodiščem v Salzburgu. Sodnik bo dr. Eckehart Ziesel, VVarascha pa bosta branilca dr. Franci Zvvitter in znani dunajski odvetnik dr. Michael Štern, ki je že v času takoj po drugi svetovni vojni branil slovenske antifašiste proti različnim sumničenjem ovaduhov. Prvotni termin je bil predviden za 10. oktober, ko pa je nemška tiskovna služba NT opozorila na ta značilni datum, so hitro demantirali, proces pa so dokončno fiksirali na 18. oktober. Toda že dejstvo samo, da so na ta datum sploh mislili, dovolj zgovorno kaže, kakšen duh veje v tem postopku in da gre za vse drugo kot zgolj za obtožbo „navadnega" zločina. Kajti danes, četrtek, ko se tiska NT, je na sporedu proces proti dvem drugim pripadnikom slovenske narodne skupnosti, proti dvema žrtvama lanskega policijskega terorja v Škocijanu: proti črkostavcu Milanu Blažeju in proti študentu Janku Malleju. Pokličimo si v spomin lanske dogodke: 8. avgusta je priredil Karntner Heimat-dienst v Škocijanu ..otvoritev spomenika brambovcem in padlim". Na njej so tako pridigar Duller kakor tudi ostali govorniki ostro nastopili proti manjšinskim pravicam in sploh proti Slovencem na Koroškem. Več mladih Slovencev je to spoznalo in so hoteli mirno — brez kričanja ali motenja prireditve, izven prireditvenega prostora, razobesiti transparent „proti neonacizmu" — kakor Janko Malle — ali pa sploh ničesar niso ukrenili in le mirno zasledovali potek prireditve — kakor Milan Blažej. Kljub temu jih je policija oz. žandar-merija aretirala, jih opremila z lisicami, jih tepla, vlačila po tleh in drugo. Da jih je še hudo ozmerjala, o tem niti ne govorimo. Žandar takrat Blažeju: „Dos nachstemol krieagst an GenickschulB!" Ko so Blažeja zasliševali, niso bili zadovoljni niti z njegovim imenom: „lm Dajtschn gibt’s so wos nit!“ Kljub vsem deloma sadističnim izpadom tako imenovanih varnostnih organov doslej še nobenega niso poklicali na odgovornost pred sodišče, ampak šele sedaj raziskujejo. V ponedeljek in torek je v Celovcu bila komisija ustavnega sodišča, ki je proučevala pritožbe Slovencev. Aretacijo Janka Malleja je opazovalo tudi več novinarjev — nobeden od njih ni videl, da bi bil slovenski študent nasilen: „Den homma schon long auf da List’n“ — pod tem geslom se je vrglo več ko pol ducata žandarjev na Janka Malleja, ga vlekli za lase, vrgli na tla, ga tam vlekli in brcali. Name- sto žandarjev sedi na zatožni klopi sedaj žrtev tega terorja in sadizma! Zanimivo vsekakor je, da je tako pri žandarmerijskem terorju v Škocijanu lani poveljeval akcijo namestnik okrajnega glavarja dr. Adalbert Holzer. Isti dr. Holzer pa ima na vesti tudi zadnje aretacije v Pliberku. Če koga to čudi, nas ne: kajti Holzer redno hodi na prireditve Heimatdiensta in je tudi član te organizacije. In član take Slovencem nenaklonjene organizacije je potem namestnik okrajnega glavarja in mu prepustijo vodstvo pri takšnih prireditvah! Holzer je to svoje članstvo nekaj časa tajil, prav tako, da je hodil redno na prireditve Heimatdiensta. Že 7. avgusta bo proces proti Štefanu Petjaku v Salzburgu, ker je lani opozoril na zamudnost Avstrije v izpolnjevanju državne pogodbe s parolami na javne zidove. Pri tem seveda pozabljajo, da Pet-jak tega ne bi storil, če bi Avstrija izpolnjevala svoje obveznosti. Vsekakor pa so vsi politični procesi v neposredni zvezi z dogajanjem na Koroškem. Kar na vsem lepem, dan po atentatu na želez- nico v Gospe Sveti, je vodja državnega tožilstva dr. Stossier priredil tiskovno konferenco in dajal „račun" o zasledovanju koroških Slovencev. Očitka, da gre pri tem za tribunal proti tistim Slovencem, ki se upajo aktivno nastopati proti vsemogočni večini in predvsem nočejo požreti vsega, kar jim veli oblast, medtem nihče ni znal demantirati. Koroške rojake pa pozivamo, da se poslužujejo čeka, ki smo ga priložili zadnji številki in darujejo s položnico za sklad politično in sod-nijsko zasledovanih koroških Slovencev! (Konto štev. 3300 pri celovški zadružni zvezi). Proces proti osrednjemu tajniku NSKS Filipu VVaraschu pa bo seveda zopet služil koroškim časopisom, da ga ponovno obsodijo, kakor so to že storili s svojim pisanjem. Dr. Robert Saxer je napisal brošuro o tem in prišel do zanimivih zaključkov. Ne le manjšina, ampak vsa demokracija je ogrožena s takim pisanjem. Če časopisi določeno vest vedno znova ponavljajo, bo vsak miroljuben Korošec verjel direktnim in indirektnimi ob-dolžitvam proti planom slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Prav tako gre dalje proces proti štirim Selanom, ki so 14. novembra odnesli volilno skrinjo s kraja, kjer ničesar ni imela iskati. Resolucija Pliberških Slovencev Wagnerju Spoštovani gospod deželni glavar! Globoko zaskrbljeni za nadaljnji razvoj v naši dvojezični Koroški in zaradi najnovejših, vznemirljivih ukrepov urada koroške deželne vlade, varnostnih organov ter koroškega Heimatdiensta proti avstrijskim državljanom, Vam predajamo tukaj v Pliberku sledečo resolucijo: 1. V Pliberku je bil težko in v vsej javnosti ranjen princip enakosti vseh avstrijskih državljanov pred zakonom. 2. Avstrijskim državljanom ni bilo predano od urada koroške deželne vlade izstavljeno naročilo za nasilno odstranitev simboličnega dvojezičnega krajevnega napisa ne v nemščini, niti v slovenskem uradnem jeziku, čeprav smo navzoči to večkrat in nujno zahtevali. 3. Nam slovenskim državljanom je, kakor smo prepadeni ugotovili, eksekutiva sama demonstrirala, da nimamo pravice obesiti avstrijske zastave na privatno zemljišče. De-montaža avstrijske zastave se je vršila pod neposrednim poveljem okrajnega glavarja dvornega svetnika Scheiberja. 4. Zopet enkrat se je nam Slovencem dokazalo, da kot državljani nimamo pri avstrijskih varnostnih organih nobene zaščite Pred mučenjem, razpočniki, ki eksplodirajo, ter drugimi dejanji. Ovad-be proti nam zaradi nevarnih gro-zenj in dejanj proti nam varnostni or9ani mnogokrat ignorirajo, celo se branijo, da bi ugotovili perso-nalije storilcev in nam tudi v nobe-nem primeru niso dali službenih številk. 5. Na podlagi ukaza urada koroške deželne vlade so brez obvestitve lastnika zemljišča motili Privatno imovino, privatno lastnino so protizakonito odstranili ter omejili v osebni svobodi osebe, ki so s svojim telesom ščitile privatno lastnino. 6- 2 grozo smo morali tudi v Pliberku zopet ugotoviti, da so šele varnostni organi, ki so vezani na Povelja, s svojim čudnim postopanjem poskrbeli za to, da je baza Pogovorov med demonstranti in Publiko oz. med stražitelji table in Publiko bila uničena. Tri dni namreč v Pliberku kljub obstajanju sim-boljonega krajevnega napisa ni Prišlo do nobene nasilnosti in se |e Prakticiral pogovor in sporazumevanje. 7. Občinski mandatarji Enotne liste ne dobivajo od urada koroške deželne vlade kljub ponovnim vprašanjem nobenega sporočila k nezakonitemu postopanju Pliberškega župana Othmarja Moryja. 8. Avstrijskemu ugledu in tujskemu prometu v našem kraju ne škodujejo zahteve koroških Slovencev po njihovih v avstrijski državni pogodbi zajamčenih pravicah, ampak brezprimerno in nasilno postopanje urada koroške deželne vlade, varnostnih organov in posameznih članov Karntner Heimatdiensta. Primerjajte, gospod deželni glavar, postopanje oblasti proti stokratnemu nasilju in kršitvi zakona pri pohodu na dvojezične napise 1972 z dogodki v Šentjakobu, Škocijanu in Pliberku! Eden od demonstrantov, ki so ga izpustili po aretaciji in večurnem zasliševanju, nam je poročal, da so ga uradniki varnostnih organov težko mučili in je pokazal svoje poškodbe. Prav tako obstaja zdravniško spričevalo. Številni demonstranti so bili zaradi postopanja varnostnih organov, ki so vezani na ukaze, deloma precej poškodovani. Nekateri od njih bodo še napravili ovadbo, drugi pa se temu odpovejo, ker si od pristojnih oblasti ne pričakujejo nobene pravne zaščite. Gospod deželni glavar, zahtevamo od Vas stališče ter Vas javno pozivamo, da skrbite, da ostane PRAVICA tudi za slovenske državljane PRAVICA, ker sicer ne moremo nikoli pričakovati mirnega razvoja v naši skupni in dvojezični Koroški.11 OB OBLETNICI SMRTI HERMANA VELIKA: Izgubo čutijo Sele in vsi! Herman Velik je bil tako povezan z našo zemljo, našim človekom in našo borbo, da ga pogrešamo vsepovsod, zlasti pa tukaj v Selah, kar iz dneva v dan bolj čutimo. Saj prav v morda po njegovi smrti najbolj razburkanem času ■— po sprejemu zakona o narodnih skupinah, po vsiljenem jezikovnem preštevanju in končno po nesprejemljivih odredbah o dvojezičnih krajevnih napisih in o dopustnosti slovenskega uradnega jezika dodatno k nemškemu, močno pogrešamo njegovo objektivno presojo, s kakršno nam je v dolgoletnem političnem boju in delu za enakopravnost našega ljudstva pomagal prebresti marsikatero oviro in najti rešitev v skoro brezizgledni situaciji. Njegovo delo v Selah tako v šoli kot v občini je najlepši primer za to: saj je pri opravljanju tako funkcije učitelja kot funkcije župana našel vedno posluh in razumevanje za človeške težave in skrbi, posebno za preprostega delovnega človeka, in to na tako nevsiljiv način, da je vedno pritegoval, družil in gradil preko vseh protislovnosti in prepletenosti vsakodnevnih dogajanj ter smeri družbenega razvoja selsko občino v malem kot primer za naše širše narodno hotenje na Koroškem. Že ob krsti je iskreno priznal govornik vodilne stranke v deželi, da to delo ni bilo lahko in da je doži- vel marsikatero razočaranje in se mu je oprostil za ovire in težave, ki mu jih je delala tudi stranka, kateri je pripadal. Kako bi doživljal Herman Velik danes ravnanje z našo narodno skupnostjo —; v resnici ga pogrešamo, da bi kakor za časa svojega življenja z nami vred razmišljal in sklepal o poteh in smereh našega naprednega slovenskega gibanja na Koroškem. Zato mislim, da je (Dalje na 8. strani) Trikrat isti obraz: namestnik veli-kovškega okrajnega glavarja dr. Adalbert Holzer kot udeleženec zborovanja Heimatdiensta 13. oktobra 1974 v Celovcu. Na sliki v sredi poveljuje dr. Holzer 8. avgusta lani aretacijo 26 Slovencev v Škocijanu in Sinči vasi. Na spodnji sliki pa poveljuje dr. Holzer uradno odstranitev dvojezičnega napisa v Pliberku — in tri aretacije Slovencev. Res le slučaj? Zapiski o 15. Naše maturitetno potovanje. Statistično petnajsto. Od 22. avgusta do 5. septembra. Ko smo se odpravljali, je v poletju jesensko deževalo, zdaj, ko smo se vrnili, sije že skorajda jesensko sonce. Dobro, da smo se spet vrnili. Skrbi nas koroška stvarnost. Kakšno je bilo naše maturitetno potovanje, kaj nam je bilo najbolj všeč, kakšni so naši vtisi, kaj nam bo ostalo še posebej v spominu? Zagreb, Beograd, Skopje, Delfi, Atene, Ohrid, Priština, Dubrovnik, Split, Plitvice. In mnogo drugega. Kraji, pokrajine. In novi ljudje. Vse čisto bežno. Toliko novega, zanimivega. Toliko v štirinajstih dneh. Doma šele bomo prežvekovali. Vsak na svoj način. Eni se bodo posebej radi spominjali Ohrida, tega lepega mesta ob Ohridskem jezeru s številnimi kulturnimi spomeniki, — drugi spet Aten, Dubrovnika, Splita ali mogoče Plitvičkih jezer. 36 maturantov in maturantk nas je letos. 32 nas je bilo na potovanju, poleg tega še geograf dr. Klemenčič s soprogo, asisent tov. Toni Gosar, razrednika prof. dr. Vospernik in dr. Feinig s soprogo, g. Zikulnig in dr. Zikulnig, ki se je zelo obnesel, saj smo imeli v Dubrovniku kar 12 bolnikov in brez zdravnika bi goto-voda še izbruhnila panika. Zahvala za to naše maturitetno potovanje pa velja predvsem republiškemu komiteju za izobraževanje in kulturo. Dr. Klemenčič in tov. Gosar sta nas opozarjala na kulturne, politične in socialne zanimivosti (imeli smo tudi nekaj mestnih vodičev) ter nam razlagala značilnosti krajev in pokrajin. To je bilo potrebno predvsem tedaj, če smo imeli nekateri zaradi vročine v avtobusu zastrta okna, ali pa smo dremali na petih jopah, tako, da sami zares nismo bili zmožni zaznavati pokrajinske zanimivosti in posebnosti. Sicer nismo izredno veliko dremali, a kadar smo, smo bili eden do drugega zelo tovariški: spanca potrebna oseba se je naslonila na svojega kolegega, če Marjeti in Teodoru Domeju, predsedniku ZSM, se je rodila 6. septembra hčerka. Prisrčno čestitamo! POSVETITEV NOVE CERKVE V ŠENTPRIMOŽU V PODJUNI V nedeljo, 11. septembra 1977, bo ob 14.30 uri blagoslovil naš škof dr. Jožef Kostner novo cerkev v Šentprimožu v Podjuni. Župni urad Šentvid v Podjuni DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD J. V., Hodiše šil. 300,— Wochitz Hubert, Spittal šil. 200,— Daniel Erlach, San Frančiško šil. 161,— Kastelic Jože, Toronto šil. 100,— Osredkar Anton, Cleveland šil. 100,— Dr. Theodor Veiter, Feldkirch šil. 100,— Čebul Antonija, Kamnik, Slovenija šil. 80,— Plavčak Jožef, Celovec šil. 50,— N. N. Št. Vid šil. 50,— Šolske knjige 1977-78 Starše in otroke opozarjamo, da ima KNJIGARNA DRUŽBE SV. MOHORJA v Celovcu na razpolago vse šolske knjige, seveda tudi nemške, in sprejema bone (.Gutscheine’) za vsako knjigo. POSLUŽITE SE NAŠE KNJIGARNE! Podprite cilje in prizadevanja Mohorjeve družbe! Mohorjeva knjigarna v Celovcu vogal Viktringer Ring — lO.-Okto-ber-StraBe. maturitetnem potovanju ji ta že ni prepustil svojega sedeža, gotovo ji je pa prepustil svojo jopico namesto blazine. Začnimo nekje v sredini, mogoče s Ohridom. Znamenito je to mesto, v katerem sta Kliment in Naum, Cirilova in Metodova učenca, nadaljevala s širjenjem krščanstva med slovanskimi plemeni. Naj starejši del mesta je na griču pod trdnjavo. Nad nekaterimi ostanki bazilik in grobnic so pozneje sezidali cerkve, npr. zgodnj ekrščansko baziliko sv. Sofije iz 5. stol. s krasnimi ikonami. Še pred Ohridom pa smo bili v Grčiji: stara Grčija je bila ena izmed najpomembnejših središč antične kulture in tu je bila priložnost, da smo si ogledali kraje in pokrajine, o katerih smo bili že toliko slišali: Solun, ki je kulturno in prosvetno središče severne Grčije, Larisso, predvsem pa seveda Delfe, Atene in gorovje Olimp ter Parnas. Seveda smo poskusili tudi grško vino recino, ki ga nam je priporočal predvsem naš profesor latinščine in ljubitelj Grčije prof. Wakounig (nakar smo mu pisali razglednico s svojimi mnenji in stališči glede redne). V Dubrovniku smo ostali tri dni. Kakor že zgoraj omenjeno, se je v teh dneh obnesel naš zdravnik dr. Zikulnig. V Dubrovniku pa smo uživala tudi morje in si ogledali to krasno mesto iz 6. stoletja. Značilno za Dubrovnik je, da ima podobo gradu, ki ga obdaja zidovje. Ko se je začelo mesto širiti, so zidali tudi zunaj obzidja. V starem delu so ulice zelo ozke in vodijo po strmih stopnicah v naselja. Vodič, ki nam je razkazoval Dubrovnik, nam je priporočal predvsem sladoled neke kavarne in — zares je bilo to kavarni v profit. Iz Dubrovnika pa smo se podali v Split, ki je največje dalmatinsko mesto in eno najvažnejših prista- nišč. Split slovi posebno po Dioklecijanovi palači iz 3. stol. Značilno za ta cesarjev dvor je, da je podoben rimskemu taborišču in je obdan z zidovjem, ki ma štiri vhode (lesena, bakrena, srebrna in zlata vrata). Pred stolnico leži egiptovska sfinga iz granita, nedaleč od stolnice pa je baptisterij, zgrajen v korintskem slogu. V Splitu je tudi Meštrovičeva galerija. V tej smo šele dobili majhen vpogled v delo tega velikega mojstra. Izredno lepa so Plitvička jezera. Tako prozorna, tako mirna. Med seboj so povezana s slapovi. Slapovi, ki padajo, padajo s takšno vnemo, silo, s takšno močjo ... Slapovi, ki so sestavljeni iz tolikih kapljic vode ... postanejo močni in padajo, padajo s takšno energijo, močjo, skorajda bi rekla s takšno odločnostjo. Ni to simbol tudi za nas koroške Slovence? Tudi mi smo močni edinole z enotnostjo in kakor slapovi bomo vedno z vso odločnostjo stremeli po pravici in izražali svojo življenjsko voljo. olga vovk slovenskih planincev Sele: srečanje V nedeljo, 4. septembra, popoldne je selska vas zelo oživela. Dopoldne je šest avtobusov iz Ljubljane pripeljalo okoli 300 planincev obojega spola in različne starosti čez Jezerski vrh skozi Železno Kaplo do kapelske planinske koče na Obirju. Odtod so se planinci peš povzpeli na vrh Obirja. Po primernem oddihu in razgledovanju so se napo- tili navzdol na Šajdo, kjer so jih čakali avtobusi in so se pripeljali v Sele. Ogledali so si cerkev, partizanski spomenik in počastili na pokopališču grobove in spominski plošči trinajstih žrtev — obglavljencev. V dvorani farnega doma so ob srečanju s Selani proslavili desetletnico obiskov koroških gorskih vrhov pod vodstvom Luke Kočarja. Zborovodski seminar v Celju Od 22. 8. 1977 do 26. 8. 1977 je priredil mladinski pevski festival v Celju, ZKO Slovenije in zavod za šolstvo SRS zborovodski seminar, ki je bil namenjen glasbenim pedagogom, zborovodjem osnovnih, srednjih in glasbenih šol in tistim, ki se bavijo s pevajočo mladino. Število seminaristvo se je od lanskega leta povečalo za 46 oseb (bilo jih je 136), kar kaže, da je vsako leto zanimanje večje. Udeleženci so prišli iz različnih krajev Slovenije, iz Tržaškega, Goriškega in avstrijske Koroške. V štirih skupinah so se seminaristi pod vodstvom Marka Muniha, Branka Rajštra, Lojzeta Lebiča in Vida Marcena vežbali v metodiki zboro-vodstva, dirigiranju in interpreta- ciji. Glasovno izobrazbo je prevzel znani švicarski profesor solopetja Andreas Juon. Slišali smo tudi o novostih sodobne glasbene ustvarjalnosti, o Adamičevi ustvarjalnosti za mladinske zbore, o programski in poustvarjalni rasti mladinskega pevskega festivala. Udeleženci so imeli tudi priliko si pridobiti znanost igranja na frulici (flavti). Kar se tiče organizacije, velja zahvala Jurčetu Vrežeta! Tistim pa, ki mislijo, da so že popolni, priporočamo, da se tudi udeležijo takšnih zborovodskih seminarjev, kajti v vsakem seminarju je nekaj stvari, s katerimi se morebitna vrzel izpolni! STOL Pri pohodu s Stola nad Bistrico v Rožu je 31. avgusta na neki stezi spodrsnil 31 -letni bančni trgovec Norbert VVitt iz Kornberga (ZRN), na kar je zletel po pobočju. Pri tem se je smrtno poškodoval. Georg Ramusch, ki je spremljal Wit-ta, je o tem obvestil žandarmerijo, katera je s pomočjo gorske straže šele naslednji dan mogla potegniti mrtvega iz pobočja, ker je morala prejšnji dan zaradi teme prekiniti reševalno akcijo. VVitt je bil s svojo ženo in svojim 15-letnim sinom na dopustu v Goričah pri Škofičah. RAZPOTJE / KOTMARA VAS Ko je 31. 8. 77 prehiteval na ljubeljski zvezni cesti 48-letni Jugoslovan Vincence Rožic na Razpotju pri Kotmari vasi, se je ta zaletel čelno v avtomobil 32-letnega uslužbenca VVernerja Kornelsona iz Salzburga. Pri tem se je neznano težko poškodovala 47-letna Salzburžanka Else Franuhuber. GREBINJ Na kmetiji staršev v Dolgem Brdu pri Grebinju je 24. 8. 1977 zagrabil stroj za obračanje sena 3Vzletnega Guntherja Stultschniga, s katerim je vozil njegov oče. Majhnega fanta je vrglo na tla. Zlomil si je stegno in rešilni avto ga je prepeljal v deželno bolnišnico Celovec. LED / RUDA Na labotski zvezni cesti v Ledu pri Rudi je 31. 8. 77 iz neznanih razlogov zgubil kontrolo nad svojim avtomobilom dušni pastir za tujske delavce Anton Markovič iz Traunreuth-Liebig (ZRN) in treščil v obcestno ograjo. Markovič se je pri tem neznano težko poškodoval. ŽRELEC 31. avgusta 1977 je povozil 51-letni Johann Filley iz Krnskega grada v Doljni vasi pri Žrelcu 6-let-nega Franza Kamposcha, kateri je hotel prekoračiti paško zvezno cesto. BOROVLJE 31. avgusta 1977 je prišel iz neznanih razlogov s občinske ceste v Borovljah 19-letni Harald Perz iz Celovca, na kar je čelno treščil v drevo. Pri tem se je težko poškodovala 18-letna natakarica Elisa-beth Friedl, katero je moral rešilni avto prepeljati v deželno bolnišnico v Celovec, medtem ko se Per-zu nič ni zgodilo. PODLJUBELJ 26. avgusta 1977 je prišel iz do-sedaj neznanih razlogov v Podljubelju pri Borovljah s ceste nizozemski tovornjak, katerega je vozil sprva neznani vozač. Ta je pustil tovornjak, ustavil avtomobil in od tedaj se ga ni videlo več. Na povelje žandarmerije je zavlek- Zanimivo je bilo poročilo o mnogovrstnih gorskih izletih na Koroške vrhove v dobi desetih let. Med udeleženci je bilo spoznati več gospodičen in gospodov, ki jih Selani večkrat vidijo in jih poslušajo na ljubljanski televiziji. Posebno navdušenje planincev je bilo, da so organizatorji teh izletov na koroške planine izročili posebno diplomo kot znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Pa tudi Selani so se zbranim planincem lepo oddolžili: kvartet deklet, ki ga je spremljala kitara, dekliški in mešani zbor sta gostom zapela več selskih viž, seveda so tudi gibčni fantje in dekleta v narodnih nošah s plesom ob zvokih harmonike in vriskanjem veselo razpoloženje še pomnožili. Na tem srečanju je vladalo prisrčno vzdušje, veseli so pa bili planinci iz Ljubljane in planinci — Selani. la poklicna požarna bramba iz Celovca tovornjak v Borovlje, kjer so ga cariniki iz ljubeljske postojanke preiskali. Pri tem sta našla dva psa v rezervnem tanku tovornjaka 535 kg hašiša, kar pomeni avstrijski rekord. BAJTIŠE Slikar in pleskar Anton Mak se je pred 21 leti poročil in nato odpotoval s svojo ženo v Avstralijo, kjer si je s svojim pridnim delom ustvaril novo eksistenco. Svoje domovine pa ni pozabil. Letos je za dva meseca prišel na počitnice. Obiskal je z ženo njene sorodnike v Gleinstatten-u na Štajerskem, pa je 1. septembra tam nenadoma umrl vsled srčne kapi, star šele 53 let. Ob obilni udeležbi sorodnikov in znancev je v soboto, 3. septembra, dobil mesto zadnjega počitka na cerkvenem pokopališču na Bajti-šah. Pogrebne obrede je opravil č. g. Arnulf Memmer, nekdanji dušni pastir Bajtiš in Glinj. Pri vseh ljudeh je bil zelo priljubljen vsled svojega mirnega značaja. Moški zbor iz Borovelj je zapel nekaj ganljivih pesmi njemu v slovo. Naj bo njegovi ženi in obema hčerkama, ki se nista mogli udeležiti pogreba zaradi oddaljenosti, v tolažbo, da vsa bajtiška fara deli njihovo srčno bol. POREČE 31. avgusta 1977 se je v Šent-martinu nad Tholico vnel med vožnjo študentki VVilmi Burger iz do sedaj neznanih razlogov avtomobil. Avtomobil je popolnoma izgorel. Pri tem se je poškodovalo približno 10 metrov asfalta. Požarna bramba iz Poreč je gasila. Škoda, ki je pri tem nastala, še ni znana. frisma fcatca: Heute wurde mir der Dank einer unbekannten Kamtner Slovvenin fiir mein Eintreten fiir die sloweni-sche Volksgruppe in Karaten iiber-mittelt. Da ich ihren Namen nicht kenne, mochte ich ihr auf die-sem Weg danken und sagen, vviesehr ich mich dariiber gefreut habe und dafi mich ihr Dank in meiner Hal-tung bestarkt. Dr. Robert Saxer PEVSKI KONCERT Prireditelj: SPD Borovlje Kraj: Cingelc na Trati Čas: 11. septembra 1977, ob 14. uri. Nastopajo: Instrumentalni an- sambel „Drava“, oktet iz Tržiča ter koroški pevski zbori. POROKA S PLESOM dne 11. 9. 1977 pri Šoštarju v Globasnici. Igrajo Fantje iz Podjune Brez vstopnine! ROZALSKO ŽEGNANJE bo 18. septembra 1977. V torek, 13. septembra, ob 18.30 v Gorjah v Ziljski dolini MOLITVENI SHOD za duhovniške in redovniške in misijonske poklice. Slovesno somaševanje z vietnamskim novomašnikom g. Jožefom Chinchom. Pridiguje župnik Martin Hotimitz. LIBUČE Dve žandarmerijski patrulji sta 31. 8. 77 prijeli v gozdu pri Libučah 18. letnega mladinskega vodja Chri-stofa L. in dva njemu podrejena šolarja (14 in 15 let) ker so malo preje vdrli v cerkev v Podjuni pri Globasnici. Pri zasliševanju so priznali, da so razen tega še vdrli v cerkve v Šentvidu ob Glini, Libučah in na Rebrci, ter da so razen tega še dvakrat kradli kure. Ukradli so več cerkvenih rekvizitov, katere pa je žandarmerija vse našla. Christofa L. so na sodnijsko povelje prijeli in ga predali deželnemu sodišču v Celovcu. Šolarja pa so predali okrajnemu glavarstvu v Velikovcu. Iščemo natakarje in kuharja, ter vajence za strežbo. Znanje slovenščine in nemščine predpogoj! Plača po dogovoru! HOTEL OBIR 9135 Železna Kapla tel. 0 42 38/381 ali 382 Prodajam avtomobil, znamke audi 50, letnik 1975, razni eks-trasi, za 45.000.— šil., za rojake tudi ceneje. Tel. (0 42 22) 24 86 52. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gra-dišče_ 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužel Tolmajer, Verovce štev. 2, 9065 Žrelec-— Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Koroška kapitulirala ponovno pred Heimatdienstom V uglednem švicarskem listu „Tages-Anzeiger“ je dopisnik Arthur Meyer objavil obširno dvodelno reportažo o položaju koroških Slovencev po uvedbi zakona o narodnih skupnostih. List pride do spoznanja, da zadnja manjšinska zakonodaja ne garantira Slovencem obstoja, razvoja in pravice, opisuje pa tudi nekaj značilnih oseb in dogodkov. Am 6. Juli 1972 verabschiedete der osterreichische Nationalrat mit den alleinigen Stimmen der regierenden SPO — gegen die Opposition von OVP und FPO — ein Gesetz uber die Aufstellung zvveisprachiger Ortstafeln in den-jenigen Gemeinden Karntens, in denen die Volkszahlung von 1961 slovvenische Minderheiten von 20 und mehr Prozent ermittelt hatte. Damit solite dem in Artikel 7 des Staatsvertrags von 1955 festgeleg-ten, von Jugoslavvien wiederholt geforderten Minderheitenschutz endlich Rechnung getragen vver-den (allerdings war schon damals die Bindung an eine Prozentklau-sel eine einseitige Minimalinterpre-tation der staatsvertraglichen Ver-pflichtung). Der Aufstellung der Ta-•feln im darauffolgenden Herbst folgten Nacht-und-Nebel-Aktionen deutschnationaler Gruppen, die als „Ortstafelsturm“ in die osterreichische Nachkriegsgeschichte ein-gingen. Die Slovvenen sprechen auch von der „ Karntner Kristall-nacht": Die neuen Tafeln vvurden kurzerhand niedergerissen; man-che Sudkarntner Ortschaften sind bis heute nicht vvieder beschriftet worden und besitzen am Ortsein-gang lediglich ein Schild, d as den Autofahrern die Innerortsbegren-zung von 50 km/h anzeigt. So ne-benbei vvurden auch noch ein paar Gehofte erklarter Slovvenen be-schmiert („Tschuschensau“ und -Abe zum Tito") und Deutschspra-°hige, die mit der Minderheit sym-Pathisierten, mit Gevvalt bedroht. Die Gendarmerie sah untatig zu; bie Politiker schwiegen. Mehr noch: Die eigene SPO sorgte in Karnten — aktiv oder passiv — da-fur, daB ihr Gesetz nicht durchge-setzt vvurde. Fatale Erinnerungen Der Alleingang der SPO von 1972 hatte namlich Folgen zu haben ge-droht: Sima, bislang im Landtag mit einer absoluten Mehrheit der SPO ausgestattet, vvurde auf dem Klagenfurter Hauptplatz von einer aufgebrachten Menge mit Eiern und faulen Tomaten bevvorfen, Bundeskanzler Kreisky angerem-Pelt und als „Saujud“ tituliert. Man-ches erinnert an die Zeit, da sich Karnten stolz den deutschen Gau mit der hochsten Prozentzahl ein-geschriebener NSDAP-Mitglieder nennen durfte. Bei den Gemeinde-ratswahlen vom 25. Marž 1973 ver-lor die SPO 6 Prozent ihrer Stimmen und in der Hauptstadt Klagen-furt den Burgermeister. Siegerin War die deutschnationale FPO, die mit der Parole von der jugoslavvi-schen Bedrohung in den VVahl-kampf gezogen war. Solite die SPO We9en ein paar Slovvenen, die °hnehin immer vveniger vvurden, auch noch die Majoritat im Landtag oder gar die fur den Ausgang dar nachsten Nationalratsvvahlen ^ichtigen Karntner Stimmen ver-iieren? — Unter diesem Aspekt blies Kreisky gegen seine eigene Dberzeugnug in der Minderheiten-rage von Wien aus zum Ruckzug. Landeshauptmann-Stellvertreter ruhbauer beurteilt diese „Wende“ |n der Slovvenenpolitik seiner Par-ei fuckblickend so: „lch glaube, daB es fur die Minderheit sicher esser ist, die Sozialdemokraten jagen in diesem Land vveiter die erantvvortung, als vvenn andere le Verantvvortung tragen vvurden." pfgen Minderheiten laBt sich eichter „exekutieren“ Die ersten, die das zu spiiren akamen, vvaren die Slovvenen sel- ber: Als sie am Abend des 13. Juli in St. Jakob (Šentjakob) im Rosen-tal dagegen protestieren vvollten, daB dieser einmal rein solvvenische Ort, der nach dem Gesetz von 1972 noch als zvveisprachig gegolten hatte, gleich unzahligen anderen nach dem neuen Gesetz nur mehr deutschsprachig gekennzeichnet ist, stieBen sie auf ein GroBaufgebot der Gendarmerie. Die Slovvenenorganisationen der Gemeinde, die sich mehrheitlich der Pflege der slovvenischen Kultur vvidmen (und von dieser Gemein-samkeit her auch Kontakte zur Lia Romantscha in Graubiinden unter-halten), vvollten die irreversible Tat der Ortstafelsturmer von 1972, die seinerzeit die zvveisprachigen Ortstafeln von St. Jakob gefallt hat-ten, umkehren. Ihnen vvaren die neuen, nur mehr deutschen Stra-Benschilder genauso ein Dorn im Auge; sie vvollten an ihre Stelle vvieder zvveisprachige setzen. An-ders als die deutschen Sturmer-trupps vor funf Jahren vvurden sie aber von der Exekutive daran ge-hindert: Mit einem Feuervvehrseil verbundene Gendarmen bildeten einen undurchdringlichen Kordon um die allein deutsch beschriftete Tafel. Staatspolizisten in Živil lich-teten zusatzlich die Demonstrante n — unter ihnen auch zwei Ge-meinderate von St. Jakob — mit Ka-meras ab, zvvecks leichterer spate-rer Identifizierung. Die zvveisprachige Tafel vvurde dennoch aufge-stellt: neben der offiziellen deutschen auf dem privaten Grund eines slovvenischen Bauern. Dort blieb sie freilich nur ein paar Tage. Im Gebaude der Karntner Landes-regierung in Klagenfurt hatten die Juristen ermittelt, daB das Aufstel-len von Schildern, die einen amtli-chen Charakter vortauschen, auch auf privatem Grund verboten ist. Gegen die illegalen Aufsteller wird seither — im Gegensatz zu den Ortstafelsturmern — vvegen mogli-cher Verletzung der StraBenver-kehrsordnung bzvv. vvegen mogli-cher AmtsanmaBung ermittelt. Gegen Minderheiten und auf einer Dreiparteienbasis laBt es sich leich-ter exekutieren. Die unzufriedenheit und der Protest dieser Minderheit sind indes-sen nur allzuleicht verstandlich, vvenn man die beiden Gesetze — das „nichtexekutierbare“ von 1972 und das geltende, „exekutierbare“ — miteinander vergleicht. Verletzte schon das von den Sozialisten im VViener Nationalrat im Alleingang beschlossene Gesetz strengge-nommen den VVortlaut des Staatsvertrags (dieser schreibt die zvveisprachige Beschriftung aller topo-graphischen Hinvveisschilder im gesamten zvveisprachigen Territo- rium Sudkarntens vor, vvahrend be-reits das SPO-Gesetz dafiir eine 20-Prozent-Klausel enthielt), so be-deuten die neuen Bestimmungen fur die Slovvenen erst recht einen Ruckschritt: Nicht nur St. Jakob, sondern eine Vielzahl von beiden Seiten des Konflikts hartumkampf-ter Ortschaften scheinen nicht mehr zvveisprachig auf. Oberall dort, vvo mit dem hartnackigen VViderstand der Deutschnationalen zu rechnen vvar, siegte in den Klagenfurter und VViener Amtsstuben der Opportu-nismus. Dabei stiitzte man sich auf die nichtssagenden Ergebnisse der gescheiterten, vveil von den Slovvenenorganisationen boykottierten Volkszahlung vom letzten Herbst (diese vvar ursprunglich vom deutschnationalen Heimatdienst ge-fordert und von Bundeskanzler Kreisky nach anfanglicher strikter Ablehnung gebilligt vvorden) oder auf fruhere Zahlungen, die eben-falls auf problematische VVeise durchgefuhrt vvorden vvaren (et-wa, vveil sie sich an die aus der nationalsozialistischen Aera stammende Unterscheidung in „slowenisch“ und „windisch“ hiel-ten). Verfahren vvegen Anstiftung zu Bombenattentaten „Uns vvirft man heute vor, die Radikalen im Lande zu sein, die Unruhe in Karnten stifteten. Dabei sind nicht wir es, die etvvas veran-dern vvollen. Im Gegenteil: VVir vvol-len nichts anderes, als das blei-ben, vvas vvir immer schon vvaren: namlich Osterreicher slovvenischer Muttersprache. Ist man schon des-wegen ein Verrater und Kommu-nist, vveil man sich dem aus allen Ebenen ausgeubten Assimilations-druck nicht beugt?" formuliert Filip VVarasch, Sekretar des (christ-lichen) Rats der Karntner Slovvenen. Gegen ihn lauft ein Verfahren vvegen angeblicher Anstiftung zu Bombenattentaten. Auf den Aus- gang des Prozesses darf man ge-spannt sein. Vieles spricht dafiir, daB der aufgrund einer Anzeige eines arbeitslosen Gelegenheits-arbeiters zuerst in Haft genomme-ne, spater vvieder freigelassene Slovvenenpolitiker freigesprochen vverden vvird, haben sich doch fast alle der von den deutschsprachi-gen Karntner Zeitungen begierig aufgegriffenen „Beweise“ mittler-weile bereits als bruchig ervveisen (vvie unter anderem aus einer von einem Deutschkarntner Gym-nasiallehrer zusammengestellten Dokumentation hervorgeht). Diesseits der Karavvanken keine Slovvenen mehr? „Das Slovvenenproblem in Karnten vvird erst dann gelost sein, vvenn es diesseits der Karavvanken Slovvenen nicht mehr gibt“, hatte der Karntner Heimatdienst einmal formuliert. Das neue Volksgruppen-gesetz billigt den Slovvenen z vvar formelle Rechte vvie dasjenige auf eine eigene Sprache und Kultur zu und verspricht ihnen sogar eine Forderung ihrer kulturellen Aktivi-taten. In der Praxis h at aber nicht zuletzt die Kapitulation der SPO in der Ortstafelfrage gezeigt, daB das Ziel der Slovvenengegner bestan-dig naherruckt. Die Geschichte von jenem Karntner OVP-Politiker und prominenten Mitglied des (deutschnationalen) Karntner Heimatdienstes ist Legende, der seine betagte Mutter immer dann in die Speisekammer ein-sperrt, vvenn er vvichtigen Besuch erhalt. Er hat einen einfachen Grund: Die gute Orna spricht nur „windisch“. Eine andere Geschichte habe ich anlaBlich meiner Recherchen fur diese Artikelfolge selber erlebt: Der Pressereferent der Karntner Lan-desregierung begleitet mich in ein Karavvankendorf, das dafiir bekannt ist, daB hier „Deutsche" und „Slo-vvenen" friedlich beisammenleben. Es hat seit kurzem vvieder eine zvveisprachige Ortstafel. Der Pressereferent fiihrt mich zum Burgermeister, „einem Slovvenen", vvie er betont. Er sitzt einmal vvochentlich im Gemeindeamt. Den Rest der VVoche verbringt er in seinem Hauptberuf auf einem Amt der Karntner Landesregierung in Klagenfurt — ein Staatsbeamter also, der im Nebenamt als Mandatar einer der drei „staatstragenden“ Parteien Gemeindepolitiker ist. Karnten, ein Bundesland mit ver-haltnismaBig hohen Arbeitslosen-ziffern, beschaftigt uberdurch-schnittlich viele Gendarmen. Der Burgermeister schenkt selbstgebrannten Slivvovvitz ein; vvir sprechen iiber dieses und jenes: die romischen Ausgrabungen im Ort, die Aussichten des Fremden- verkehrs, dem politische Aktionen schaden konnten. Der Burgermeister ist bevvandert; man merkt, er ist ein guter Gemeindevater, dem die Entvvicklung seines Dorfes am Herzen liegt. Er sorgt fur alle gleich, fur Deutsche und Slovvenen. Erst als vvir ihn nach seiner eigenen Sprachzugehdrigkeit fragen, stockt er: „Ich kann Ihnen diese Frage nicht beantvvorten; ich vveiB ja nicht, vvas Sie nachher in die Zei-tung schreiben vverden." Der Wirt will kein Neger sein Slovvene ist in Karnten, vver sich als Slovvene bekennt. „ Hatte n alle Slovvenen schvvarze Hautfarbe, dann vvare mehr als die Halfte aller Karntner schvvarz. So aber sind es von Jahr zu Jahr vveniger. Nach der gescheiterten Zahlung vom ver-gangenen Herbst gibt es in ganz Karnten zusammen nicht einmal so viele Slovvenen vvie allein in Wien. Nur: Menschen konnen doch nicht einfach verschvvinden!" Der Mann, der so formuliert, ist ebenfalls Burgermeister in einer zvveisprachigen Gemeinde, allerdings •— obvvohl SPO-Politiker — erklarter Slovvene und Gegner der Dreiparteienrege-lung von 1976. Er betreibt haupt-beruflich ein Gasthaus. Dieses vvar bis vor vvenigen Monaten nur durch eine Bierreklame, Serienfabrikat in deutscher Sprache („Villacher Bier vom FaB"), gekennzeichnet. Erst als ihn seine slovvenischen Gesinnungs- genossen zu spater Stunde zvvan-gen, Farbe zu bekennen, und ihm das slovvenische Wort „Gostišče“ uber die Eingangstur pinselten, ent-schloB er sich, sein Haus zu be-schriften: Die neue Tafel ist drei-sprachig: „Gaststatte 1— Gostišče — Trattoria". Der Wirt ist interna-tional; schlieBlich liegt sein Haus an der Route zur Adria, und die vvar zunachst einmal osterreichisch, spater jugoslavvisch und italienisch. Auch er ist kein Neger. Im Gegensatz zum Konigreich der Zvvischenkriegszeit unternahm das kommunistische Jugoslavvien spater auch nie mehr einen Annex-ionsversuch. Es hort indessen nicht auf, Osterreich seinerseits an die staatsvertraglichen Verpflich-tungen zu erinnern, die — so un-gern das osterreichische Politiker horen — bis heute, vvas die Frage der slovvenischen Minderheit be-trifft, im VVortlaut nicht erfullt sind. Das hindert freilich die FPO und andere politische Karntner Organi-sationen, in denen sich ehemalige Nationalsozialisten tummeln, nicht daran, alte Emotionen zu schuren und drastisch die angebliche „ju-goslawische Gefahr" an die VVand zu mahlen. Im VVahlkampf ist ihnen iegliches Mittel recht. Dabei kommt ihnen der ideologische VVandel im Nachkriegsjugoslavvien nur gele-gen. Sie schutzen jetzt nicht mehr das „deutsche Abendland" vor den bosen „Slawen“, sondern die „freie VVelt" vor dem Kommunismus (Ju-goslawiens von Moskau unabhangi-ger Kurs interessiert dabei in Karnten vvenig). Die Slovvenenorganisationen er-scheinen, so gesehen, nicht mehr bloB als der „verlangerte Arm Bel-grads", sondern „des VVeltkommu-nismus", und ein betagter, politisch recht konservativer katholischer Dorfpfarrer in Sudkarnten muB es sich gefallen lassen, als „Titoist“ und „Kommunist“ beschimpft zu vverden, nur vveil er seine Schuler auf die reichen Schatze der slovvenischen Literatur aufmerksam machte. Distanziert sich ein Karntner Slovvene aber vom jugoslavvischen Kommunismus, so ist das fur mili-tante Deutschnationale erst recht ein Argument: „Also, vvas vvillst denn, wenn’s dir bei uns eh besser gefallt, kannst ja deutsch reden!" Pliberk 77: Žandarmerija v lisicah odpelje Boruta Sommereggerja ... FELIKS DERECKI: == Odgovornost Kot navadno sem po kosilu vzel v roke časnik in pozorno prebral naslov, natisnjen z debelimi črkami: „Velik požar v veleblagovnici. Škode za več milijonov zlotov." To ni bila nikaka senzacionalna novica, toda mojo pozornost je pritegnil zadnji odstavek, ki se je glasil takole: „Za požar je kriva slaba električna napeljava. Toda če bi stanovalci bližnjih hiš ne bili tako ravnodušni, da so prepozno obvestili poklicno gasilsko četo, bi bila škoda mnogo manjša. Brez dvoma, krivci so med nami!" Članek sem še enkrat prebral in nenadoma sem se čutil krivega. Stanujem v tej ulici, lahko bi bil tistega dne ostal doma, ne pa da sem rinil v gledališče — in končno bi lahko bil malo bolj pozoren, kaj se dogaja v veleblagovnici. Odložil sem časnik in odšel z doma. Na mesto se je spustil mrak. V zaprtih trgovinah in uradih, kamor sem lahko stopil, sem pregledal električno napeljavo. Sprehajal sem se po ulicah in skrbno pazil, da bi kje ne izbruhnil požar. Po polnoči sem se povzpel na streho, od koder sem imel popoln razgled po spečem mestu. Šele nekaj trenutkov pred svitom sem odšel spat in prav takrat se je vnela neka drvarnica. HARRV ROBERTSON: Ta neprijetni dogodek me je samo utrdil v prepričanju o moji krivdi. Če bi bil buden do konca, bi se drvarnica gotovo ne bila vnela. Ali je potrebno posebej poudariti, da od tega trenutka več nisem zatisnil očesa? Kot nalašč požarov ni bilo nikjer. Kmalu zatem me je zadela nova nesreča. Poslovodja bližnje trgovine je poneveril večjo vsoto denarja in zato so ga zaprli. „Za to so krivi tudi kupci, ki so umazanemu trgovcu gledali skozi prste," sem prebral v jutranjiku. Slaba vest mi ni dala miru. Pri nepričakovanih srečanjih z miličniki sem nehote zardeval, ulice pa sem prečkal z visoko zavihanim ovratnikom. Ko sem še nekajkrat bral o različnih utajah in poneverbah, sem zgubil še preostanek miru. Tako ni bilo mogoče še naprej. Nekega dne sem z vzdihom olajšanja prestopil prag javnega tožilstva, kjer so me napotili k odgovornemu tovarišu. Naštel sem mu vse požare in poneverbe, za katere sem se čutil krivega. Na srečo nisem naletel na birokrata. Sodnik me je pozorno poslušal in se nato poglobil v branje kazenskega zakonika. „Sedite, prosim," je dejal z glasom, ki je izražal razumevanje za moj problem. ..Potrudili se bomo in skušali za vas kaj storiti." Dva zrezka NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK Strupeno nedeljsko čtivo S kričečim naslovom „2000 Slovencev več po letu 1945“ prinaša list „Nachrichten fiir den Sonntag", ki izhaja v Linzu, članek, v katerem mrgoli neresničnosti, podtika-vanj in groženj. Zabeljen je s pikrimi podnaslovi kot „Tako bi naj bila Koroška na podtalen način poslovenjena — Politični begunci so trojanski konj Tita — Uredba o šolstvu je vnebovpijoč dokument sramote." Isti članek je objavil tudi dunajski masovni tednik „Wien am Sam-stag“. — Gre očividno za široko zasnovano gonjo. Samo nekaj rožic iz tega „cvetobera" hujskaške nestrpnosti: „Gotovo ni na svetu manjšine, ki bi zahtevala in jih tudi dobivala toliko pravic, kot pripadniki slovenske narodnosti na Koroškem. Po številu je ta skupina izredno majhna. Le 13.712 oseb se je pri zadnjem ljudskem štetju na Koroškem izjavilo za Slovence. V tem številu pa so vključeni tudi „Windische“, ki nočejo imeti prav nobenega opravka s Slovenci". Škoda za prostor, da bi navajali številke ljudskega štetja, pri katerem je bilo Koroško prebivalstvo uvrščeno kar v devet jezikovnih kategorij. Naj zadostuje, da se je kljub pritisku omenjenih 13.712 oseb izjavilo za Slovence ter da so po uradnih statistikah takozvani „Win-dische" šteti v drugih skupinah. Se razume, da člankar meče vse Slovence v isti koš. Vsi so pod vplivom komunizma, pa naj se sami označujejo za ..krščanske" ali „narodne". — Toda piscu, ki poljubno spreminja celo podatke uradnih ljudskih štetij, bi bilo zaman dopovedovati o svetovnonazornih razlikah. Njemu je najljubše, da so vsi v komunističnem košu, kajti potem more po vseh Slovencih udrihati, češ da so komunisti in da so zato nevarni državi. Za primer, kako so ti maloštevilni Slovenci nevarni, navaja, da je v občini Železna Kapla od 68 primerov posestnih sprememb, ki so bile od leta 1945 pa do sedaj izvršene, šlo 64 v prid Slovencem. Ne pove pa, koliko teh Slovencev je rojenih avstrijskih državljanov in so njih predniki že stoletja živeli na Koroškem. Slovenščina je bila po državni pogodbi priznana poleg nemščine kot uradni jezik. Za „Sonntag" ta določba ne obstoji, kajti pravi: ..Zahtevo, ki jo z vso resnostjo postavljajo Slovenci, da bi morali vsi koroški uradniki znati slovensko, je moč označiti le kot nezmerno sa-mopovzdigovanje (Gro6enwahn). Je to popolnoma odvišno nagajanje, kajti vsak Slovenec itak zna nemško, če le hoče. In k tej dobri volji ga lahko pripravimo — če bi le hoteli". Kar je prav za Južne Tirolce, ni prav za koroške Slovence, kajti „Južna Tirolska pripada italijanski državi, Južna Koroška pa je naš (menda misli avstrijski) teritorij" in nadaljuje: „Ni sicer treba ravno jemati za zgled Italijane glede ravnanja z južnotirolsko manjšino. Vendar bi ne škodilo mnogo preglasnim poglavarjem Slovencev (Slo-vvenenhauptlinge, kot da bi bili Slovenci istovetni z upornimi Indijanci — in kot da bi bili na Divjem Za-padu?), nekoliko stopiti na prste." Končno se kar odkritosrčno izjavlja proti ..politiki izpolnitve" slovesno podpisanih mednarodnih pogodb. Od več strani so nam naši naročniki poslali izrezke tega članka. Nekdo je predlagal, da razpišemo posebno denarno zbirko v namen, da dopisniku „Sonntaga“ omogočimo bivanje na Koroškem, kjer bi se mogel na lastne oči prepričati o resnici. Menimo, da bi bila ta sicer hvalevredna akcija zaman. Tisti, ki so ta članek sestavili, očividno dobro poznajo razmere na Koroškem, kajti sedijo v deželi, a namenoma in zavestno izkoriščajo nepoučenost avstrijske javnosti o koroških razmerah, da ji servirajo tako strupeno nedeljsko čtivo. In glede ..dokumentov vnebovpi-joče sramote", spada mednje gotovo članek omenjenega lista. NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK Preden pričnemo z zgodbo o dveh zrezkih, moramo poudariti, da je bil Oskar Pascholl mož, ki je nadvse ljubil red. Ne samo zunanji red, sistematiko vsakdanjega življenja, temveč tudi notranji! Z drugimi besedami: Pascholl je bil pravičen mož, neizprosen, kadar gre za načela. Samo zato se mu je lahko ondan pripetilo naslednje. Pascholl sedi v restavraciji. Utrujen in lačen. ..Natakar!" pokliče. „Zrezek!“ ..Svinjskega?" vpraša natakar. Pascholl raztreseno prikima. Šele ko je natakar odšel, se je zavedel, kakšno neumnost je storil. Njegova najljubša jed so vendar telečji zrezki. Nič lepšega si ni mogel zamisliti Svinjskih zrezkov, posebno če so bili mastni, pa ni prenesel. Ce ga je vendar jedel, je bil nato dva dni bolan. Pascholl skoči s svojega stola in teče k natakarju. „Natakar," pravi, „ali bi lahko svoje naročilo spremenil?" „Zelo mi je žal," je odgovoril natakar, „ z reze k je že v ponvi!" Pascholl gre počasi nazaj k svoji mizi. V vratu že čuti okus po svinjskem mesu in na tihem sklene, da se ga sploh ne bo dotaknil. Toda že je prišel natakar s krožnikom. ..Telečji zrezek, prosim." je rekel in postavil krožnik na mizo. „Ampak jaz sem naročil vendar svinjskega!" „Mislil sem, da ... pomota, oprostite! No, pa gotovo boste jedli tu- di telečjega, saj ni mnogo razlike. Zelo rahlo meso je!" „Rahlo ali ne rahlo!" se razjezi Pascholl in zardi. ..Naročil sem svinjski zrezek in ... in ...“ „Prosim, ne razburjajte se," pravi natakar, „pač majhna pomota, nič drugega!" „Nič drugega!" vzklikne Pascholl. „Majhna pomota, nič drugega? Če bi vi ležali na operacijski mizi in bi vam zdravnik namesto slepiča odrezal želodec, ali bi to bila tudi majhna pomota, drugega nič, ha? Ali če bi kretničar premaknil kretnico na desno namesto na levo in bi prišlo do železniške nesreče? Dvesto mrtvih, med njimi tudi vaša žena? Tudi samo majhna pomota in nič drugega?" Natakar prebledi. „Prav,“ pravi, „pa vam bom prinesel svinjskega!" Vzame krožnik in prinese svinjski zrezek, orjaškega in mastnega. Pascholl ga poje v nekaj trenutkih. „Majhna pomota," godrnja med jedjo, „kakor da bi bila beseda .pomota’ kakšno opravičilo!" Potem odide domov, leže v posteljo, pokliče zdravnika in je tri dni bolan. JŽ/7 dohv& oo i jo DVOJČKA »Kaj pa se smejiš, Janezek?« »Kako se ne bi! Mihca umivaš že drugič.« DR. FRAN DETELA: 35 tkala wfyut\i POVEST r.V.V.V.V.VV.V.V.V/.V.V.V.V.V.VAVAV.*»■•■ «".v „Oh, poleti je to lahko delo," je dejal, „ali pozimi me že pobira, pozimi, ko je zemlja zmrzla." Z nepretrganim delom je dušil mož svoje misli in svoj spomin, a kakor hudi duh je hodil za njim Premec in ga mučil z grenkim očitanjem. „Oh, pusti me, Premec!" ga je prosil nekdanji sosed. „Saj vidiš, da nimam nič dobrega na svetu." Vidno je pojemala njegova moč in nazadnje se je moral uleči. Zapuščen je ležal v svoji bajti in nihče ga ni obiskal, nihče se ni zmenil zanj, le Premec se ga je še spominjal in je prišel k njemu; in Premec mu je tudi pripeljal Jurija. Rožanec se je sklonil pokonci in obe roki podal mlademu Pečarju. Še enkrat se mu je zasvetilo oko, potem pa so ga zalile solze. „Jurij, odpusti," je jecljal, in Jurij je bil tako ginjen, da je komaj govoril. ..Odpustite rajši vi meni!" je dejal in tolažil moža, da bo spet okreval in da se bosta še vkup veselila. A mož je odkimal. „Moj dan je dozorel, da se že osiplje," je dejal. ..Preden bo teden v kraju, me poneso. Da si le ti še prišel! Povej mi še, Jurij, kako se ti godi! Jaz težko govorim, poslušam pa rad." Pozno ponoči se je vrnil Jurij domov, Rožanca pa ni videl več, zakaj dva dni pozneje je izdihnil svojo dušo dolinski grobokop. „Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade," je menil Premec, ko je spremljal med redkimi pogrebci svojega soseda na poslednjem potu. V oporoki Rožančevi pa je bil imenovan za edinega dediča Jurij Pečar na Strmi peči in okoli pet tisoč goldinarjev je podedoval Jurij. Postavil je Rožancu spomenik na pokopališču, in kadar je prišel v Dolino, ni pozabil ondi pomoliti za svojega dobrotnika. Premec je bil osamel in dolgčas mu je bilo, kadar je hodil z Gorice v Dolino in nazaj svoja navadna pota. Stara sestrična Urša se je bila priselila k njemu in mu kuhala, kadar je imela kaj. Rožančeva nesreča pa je deloma tudi njega zadela; zakaj vse tiste samice, ki so se prej držale Rožančeve hiše, so prišle zdaj v njegovo, kakor poljske miši, privabljene od nove gospodinje Urše. Premec se ni dosti menil za to skupščino, ker je bil malo doma, tem bolj so se pa menile ženice zanj. Sklenile so storiti dobro delo in spreobrniti dedca, da ne bi več preklinjal in razgrajal. Kadar je bil torej Premec doma, je začela Urša praviti zgodbe raznoterih svetnikov in popisovati trpljenje duš v vicah in tako lepo je znala pripovedovati, da je Premcu seglo do srca. „Urša, ti pa res lepo pripoveduješ," je dejal mož, in Urša se je zadovoljno obliznila. „Primojdunaj, ti bi morala biti za duhovnega gospoda, ne pa da bi lonce na ognjišču grela." „Glej, Premec," je opominjala Urša, ki je znala porabiti ugodni trenutek, „vse te muke trpe duše v vicah največ zavoljo preklinjevanja." „Kaj vraga!" se je čudil mož. „Da bi bilo to tak hud greh? I, kje si pa izvedela ti to, Urša?" „Glej ga! Kje bom izvedela? V bukvah je vse zaznamovano in zapisano!" „Ti misliš torej, da naj bi jaz pustil vse te čvrste bese- de? Meni pa dobro de — ti ne veš — če malo zakolnem. To je moj oddušek." „Seveda ti tukaj dobro de," svari Urša, tam ti bo pa hudo." „Kako bi se pa jaz najlaže odvadil teh besed? Saj toliko mi ni do njih." „Spomni se duš v vicah!" „Rad, če bi se mogel. Pa ravno v pravem času mi ne pridejo na misel. Veš kaj, Urša? Spomni me rajši ti!“ Urša mu je obljubila in ves ženski zbor se je veselil, da je rešil eno dušo iz vragovih krempljev. Kadar je Premca jeza ali dolgčas ali kar si bodi zapeljalo, da je zarobantil, je zavpila Urša: „Premec, spomni se duš v vicah!" in mož je utihnil. Toda le, kadar je bil trezen; kadar se je pa primerilo, da ni bil, in če ga je imel le količkaj pod klobukom, je zagazil z obema nogama v stari greh. „Oh Premec, kaj pa duše v vicah!" je opominjevala Urša. — „Tiho, baba!" je tedaj zarohnel. „Ti in tvoje duše v vicah! Zahvalite Boga, da ste pod streho in na gorkem. Grešnika pusti pri miru, če ne, bom jaz vse iz hiše spodil, primojdunaj!" Tako je časih iznenadil Uršo, ki je bila že popolnoma prepričana, da je mož ves drugačen; in to jo je žalilo tembolj, ker se je,bila že proti župniku pohvalila, kako spreobrnjenje se ji je posrečilo. Oj Premec, nikar ne bodi tako trdovratnega srca! A kaj je hotel, ko mu je bilo tako dolgčas po Mihu in Juriju! France mu je bil premoder, da bi se z njim pogovarjal, in vrstniki so bili vsi stari, on pa še vedno mlad. V vinu je topil svojo žalost in v krčmo je nosil vestno denar, kar si ga je sam prislužil in kar sta ga mu dajala Miha in Jurij. France pa mu je dejal: „Denarja ne potrebujete, oče! Brez skrbi lahko živite pri nas, pijača vas bo spravila v grob." TV AVSTRIJA 1. SPORED NEDELJA, 11. septembra: 15.05 Buo-°a sera, mrs. Campbell — 16.55 Igra treh dežel — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Fenomen Lurd — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Kraj zločina — pozabljeni umor — 21.30 šport — 21.45 Ponočno televizjisko srečanje — 22.25 Kristjan biti — spravljeno v besede — 22.55 Poročila. PONEDELJEK, 12. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Kaj bi mogel Postati? — 10.00 Šolska televizija — 10.30 Ešnapurski tiger — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Omaruru — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi — 19.30 Avstrija v sliki — 19-30 Čas v sliki, kultura in šport — šport ob ponedeljkih — 20.45 Ceste San Francisca — 21.45 Poročila in šport. TOREK, 13. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 šolska televizija — 10.30 Pacient s Poškodovano streho — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Raj žvali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tiralica — uganka — 20.15 Kdor trikrat laže — 21.05 Panorama — 22.05 Hiša na Eaton-trgu — 22.50 Poročila in šport. SREDA, 14. septembra: 9.00 Oddaja z miško — 9.30 Kmetijstvo danes — — 10.00 Šolska televizija — 10.30 Rim, postaja Termini — 17.00 Vitez Robo — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dr. Dolittle — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Posojevalec na zastavo — 21.40 Poročila in šport. ČETRTEK, 15. septembra: Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska televizija — 10.30 Gospa Sixta — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Dantonova smrt — 22.15 Poročila in šport. PETEK, 16. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska televizija — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Vedno kadar je vohal dolarje — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvorni teater — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Onidin-linija — 21.00 Obzorja — 21.45 Šport — 21.50 Lopov z Bolivarja — 23.25 Poročila. SOBOTA, 17. septembra: 16.00 Stari sodnik — 17.00 Gradbišče — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Dober večer — Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki z Južnotirolsko — aktualno — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanje kristjana — 22.10 Samotar — 23.30 Poročila. 2. SPORED NEDELJA, 11. septembra 17.00 Teleobjektiv — 17.45 Service-box — 18.00 Spot-light — 18.30 Nothing Sacred — 19.40 Pink Panther — trije trik-filmi — 20.00 Bazar plošč — 20.15 Spoznate melodijo — 21.00 Bralni znak — 21.45 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 12. septembra: 18.00 The Bellcrest-story — 18.30 Thaipusan — 19.30 Materija in prostor — 20.00 Hiša na Eaton trgu — 20.55 Sternova ura — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 Smile. TOREK, 13. septembra: 18.00 Kmetijstvo danes — 18.30 Iz modrega nastane sivo — 19.30 Tako gospodari država tretjega sveta — 20.00 Napačen gib — 21.45 Čas v sliki 2 — 22.20 Club 2. SREDA, 14. septembra: 18.00 Fraco-ščina — 18.30 0 9 — Zgornja Avstrija — 18.55 Sailor — 19.30 Kaj bi mogel postati? — 20.50 Mejniki svetovne zgodovine — 20.00 Kdaj ima opera odprto — 21.35 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Kung Fu. ČETRTEK, 15. septembra: 18.00 Ruščina — 18.30 Znak za branje — 19.30 Kot gost pri Seppu Schmčlzerju — 20.00 Vedno kadar je vohal dolarje — 21.50 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.25 Club 2. PETEK, 16. septembra: 18.00 Poklici v turizmu — 18.30 Portret: Salvador Dali — 19.30 Kot gost pri Friedrichu Torbergu — 20.00 Znanje aktualno — 21.00 Apropos film — 21.45 Cas v sliki 2 s kulturo — 22.20 Nemogoče naročilo. SOBOTA, 17. septembra: 17.15 Mejniki svetovne zgodovine — 18.00 Holly-wood star playhouse — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Arnold Schonberg — 19.50 Galerija — 20.15 Roza polomi — 21.45 Prodajalna glasbe ekstra. TV Ljubljana NEDELJA, 11. septembra: 8.45 Poročila — 8.50 Za nedeljsko dobro jutro: Matasta Primorska — 9.20 625 — pregled sporeda — 9.40 Na vrat na nos — 10.30 V iskanju življenja — Poletje na otoku Mir Belle — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročila (do 12.20) — Nedeljsko popoldne — Križem kražem — Čudeži živalskega sveta — Igre brez meja — Poročila — 16.40 Vtisi Titove poti — 17.05 Moda za vas — 17.15 Rdeča reka — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Več kot igra — 21.05 Karavana: Cres in Lošinj, I. del — 21.40 TV dnevnik — 21.55 Okrogli svet — 22.10 Reportaža z nogometne tekme Vojvodina : Dinamo — 22.40 Športni pregled. PONEDELJEK, 12. septembra: 9.05 TV v šoli: Pravljica, zgradba in funkcija celice, električni naboj — 10.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, risanka, zemljepis — 11.05 TV v šoli (do 11.20) — 15.05 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) 16.55 20 let — mladinski pevski zbor RTV L — 17.25 Čudeži živalskega sveta — 17.50 Obzornik — 18.05 Iz sveta oblikovanja — 18.25 Mozaik — 18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 M. Las-sila: Vstajenje od mrtvih, TV drama — 21.40 Kulturne diagonale — 22.20 TV dnevnik. TOREK, 13. septembra: 8.30 TV v šoli: Angleščina, kraj kjer živimo, TV vrtec, Mesto iz škatel — 10.00 TV v šoli; Glasbena vzgoja, risanka, pri rodoslovje (do 11.05) — 14.30 TV v šoli (ponovitev) — 17.10 Pustolovščine morskega konjička — 17.25 Črna puščica — 17.55 Obzornik — 18.10 Portret bratov Lorenz — 18.40 Mozaik — 18.45 Po sledeh napredka ■— 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Diagonale — 20.35 Novele Grahama Greena — 21.30 Raz-uzdančeva usoda, balet — 22.15 TV dnevnik. SREDA, 14. septembra: 8.50 TV V šoli: Jugoslavija, Istra, Kaj je film? — 10.00 TV v šoli: Predšolska izobrazba, risanka, prirodoslovje (do 11.05) — 17.15 Čas sanj — 17.30 Zakladi Britanskega muzeja — 17.55 Obzornik — 18.10 Od vsakega jutra raste dan: Nova Gorica — 18.40 Mozaik — 18.45 Tukaj je Jugoslavija — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Ofelija — 21.45 včeraj, danes, jutri — 22.30 TV dnevnik. ČETRTEK, 15. septembra: 9.00 TV v šoli: Kje je Jugoslavija, zemlja in ljudje, pisatelj Marko Lov rek — 10.00 TV v šoli: Francoščina, risanka, kemija — 11.05 TV v šoli: Minerali (do 11.35) — 15.00 TV v šoli (do 16.00) — 16.55 Profesor Baltazar — 17.05 Obzornik — 17.20 Poljudno znanstveni film: Skrivnosti morja — 18.10 Mozaik — 18.15 Modri plašček — 18.45 Risanka — 18.50 Cikcak — 19.50 TV dnevnik — 19.25 Evropsko prvenstvo v košarki Španija : Jugoslavija — 21.05 Izziv kulturi — 22.35 TV dnevnik. PETEK, 16. septembra: 9.00 TV v šoli: Ruščina, pravljica, moja pot od doma do šole — 10.00 TV v šoli: Angleščina, risanka, zgodovina (do 11.05) — 15.00 TV v šoli — ponovitev — 17.10 Križem kražem — 17.20 Pisani svet — 17.55 Obzornik — 18.10 Srečanje oktetov 77 — 18.40 Mozaik — 18.45 Sodobna meditacija — 19.05 Cesta in mi — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Nemirna ljubezen — 21.20 Razgledi: Cement, naš vsakdanji — 21.55 Policijske zgodbe — 22.45 TV dnevnik. SOBOTA, 17. sept.: 8.10 Modri plašček — 8.40 Pustolovščine morskega konjička — 8.55 Pisani svet — 9.30 Življenje v naših rokah, II. del — 9.50 Cesta in mi — 10.20 Po sledeh napredka — 10.50 Dokumentarna oddaja ... nemirna ljubezen — Nogomet Beograd : Vojvodina — 17.35 Obzornik — 17.50 Klic divjine — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Potovanje v dvoje — 21.35 Moda za vas — 21.45 TV dnevnik — 22.05 625 — 22.45 Vlak — 23.10 Evropsko prvenstvo v košarki Belgija : Jugoslavija. CEflTER AIOBEL+ELEKTRO Barvni televizor slikovna žarnica (ekran) 66 cm. Elektronika z modulacijsko tehniko S 9950,- Vas stari aparat zamenjamo po najvišjih cenah Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku! RADIO CELOVEC NEDELJA, 11. septembra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 12. sept.: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Zborovska glasba. TOREK, 13. septembra: 09.30—10.00 Pisani svet. 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Knjige za vas. SREDA, 14. septembra: 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Komorna glasba: A. Vivaldi — „Štirje letni časi“. ČETRTEK, 15. septembra: 13.45— 14.45 Celovški radijski dnevnik — Za našo vas. PETEK, 16. septembra: 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Operetne melodije. SOBOTA, 17. septembra: 09.45— 10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Posebnost f'e bdfia, Ua{ti navadno- it*a{o mnogi-! žacadi Uga ta\si talio{ U m po kuhinje! j^rpODJERBERK — j ST. KATHREIN fli Škofiče/Schiefling W ■ Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92 ,,,,AV.V.V.\V.V.V.VS\V.\\VV.SW.\V/AV.,.V.VAV.\VA^.V.\^V.,.V*V/J//.V.VWA%V.\V*V.\VVV.\VAV\\V.W.V.,.V.,.V.V.,.V.V.-.V.,.V.,.,.,.V.,,V.,.V,.V.*. ..Kaj pa ti veš!" mu je odgovarjal mož. „Samo pijača me še veže na ta svet." Vesel dan je bil zanj, kadar ga je obiskal Miha. Pono-sn° ga je peljal v krčmo, sedel v kot za mizo in onega posadil zraven sebe. „Ali ga vidiš gorjanca?" je kazal krčmarju svojega sina. „Komaj zna sedeti pri mizi in z denarjem ne ve, kaj bi počel." Nekega večera zopet sedita pri poliču Premec in Miha. Vino je lezlo starcu v Išse in jezik mu je tekel kakor žaga. ..Miha! Se enega bova," je vpil in objemal sina. ..Drugače ne prideš ti danes domov, po tistem skalovju, ki se ga ko-Za straši, primojdunaj!" ..Pozno je že, oče," ugovarja oni, „in jaz moram še k Primožu, preden odidem." ..E, kaj boš hodil! Tu ostani! Tu se nama dobro godi, tam je pa dolgčas. Pusti Franceta; tak je, kakršen je bil. Pri meni bodi, ki te že toliko časa nisem videl. Ti ne prideš d°l, jaz pa gor ne morem. Pa bi še šel, primojdunaj, da, p6 bi imeli le kapljo vina po vsej Gori." Tako je govoril remec, ko vstopi stari njegov znanec, žandar Križan, ^branim gostom želi dober večer in postavi puško v kot. >.He, gospod Križan!" zavpije Premec. „Pit pojdite sem k nama!" ..Premec!" pravi oni, „na onem koncu vasi sem vas že s|išal, tak glas imate." ..Glas pa jaz dober, primojdunaj, in grlo gladko, da vin-Ce lepo po njem teče, pa da zavpijem, če je treba." In Premec je zapel, da je vsem po ušesih zvenelo. ..Kadar jug vleče," je dejal ponosno, „me sliši na Go-rici stara kavka Urša. — Se enkrat: pit, gospod Križan!" iQ klical žandarja, ki se je odpravljal. ..Pustite puško v kotu, saj rada počiva! Ali mislite spet komu poslati svinca rned rebra, gospod Križan?" ..Spet," se smeje Križan. „Nemara ravno vam." „Ha, ali menite, da sem že dosti dolgo na svetu in da me smrt ne more drugače zadaviti? Kaj?" A žandar je bil odšel, češ da se mu mudi. „Kako je pa moški!" se je hudoval Premec. „Se pit ne gre. Čakaj, ti dolgopetec, nazaj boš še tekel. Miha, ostani tu, dokler ne pridem!" „Kam pa greste?" „Tega vraga, tega Križana bom malo postrašil, da bo kaj smeha." ..Pustite ga, oče, pustite! S takimi ljudmi je najbolje nič opravka imeti." „Jaz ga hočem kaznovati, ker se mi je zameril, primojdunaj! Hlapec mi bo dal rjuho in pri Podrtem znamenju bom obrnil tega rohnela." Starec je bil odšel, Miha pa se je še razgovarjal s fantini, ki so bili v krčmi, in potem plačal, ker ni mogel očeta čakati. Bolj se je bil zapoznil, nego mu je bilo ljubo. Ura je bila deset in on je premišljeval, ali bi šel k Primoževim ali ne. „Če imajo luč," je dejal, „bom potrkal; če ne, pa grem." Okna Primoževe hiše so bila še razsvetljena, in na trkanje mu pride odpirat brat. On in stari Primož sta bila še pokonci. „Kje imaš pa očeta?" vpraša France. „Saj sta bila skupaj." „Skupaj. Pa naenkrat se jih je lotila neumnost. Križan je bil v krčmi in šli so ga strašit gor k znamenju." „Zakaj jih niste zadržali?" „Niso se dali. Saj veš kakšni so.“ „Kaj praviš, Miha?" se oglasi Primož. „Strašit je šel oče? Tecita hitro za njim, da se ne zgodi kakšna nesreča!" „1 kako že?“ vpraša Miha. ..Ustreli ga lahko žandar, ustreli. Kar pojdita!" „Vraga! Pa res; na to nisem mislil," se zavzame Miha in odide naglo po bližnjem potu proti omenjenemu kraju. France pa obleče suknjo in se napoti po cesti ravno tja. Daleč je bil še od znamenja, ko mu prineseta naproti Križan in Miha očeta hudo ranjenega. „Zdaj sem pa iztaknil, primojdunaj!" reče hripavo Francetu. „Pa vendar niste močno poškodovani?" vpraša ta prestrašen. „Ravno dosti, da se ne bo treba dolgo po posteljah valjati," pravi Premec in omedli. K Primožu ga neso, in Križan stopi do zdravnika. Ko ta pride, se je mož zopet zavedel. „Meni ni treba nobenega mazila več," pravi hripavo. „Gospod Križan, nič več ga ne bova pila." Roko mu skuša podati, a pretežka mu je že bila, Križan pa ga prime zanjo in zapusti potem molče hišo. Franca je bila poslala po gospoda in še tisto noč je umrl Premec v Mihovih rokah, in France mu je zatisnil oči. Svojega Jurčka se je bil še navsezadnje spomnil. Na vso moč je deževalo, ko so ga pokopavali, vendar se je vila dolga vrsta ljudi proti pokopališču, zakaj znan je bil mož povsod, sovražili pa ga niso. Primož je bil s svojo družino med pogrebci, in pred njim je na glas molila stara Urša, Premčeva gostja, in vmes zdihovala: „Oh, ti ubogi Premec, kakšno smrt si storil, oh, ti reva stara!" Ko so pa prišli do groba, se je obrnila in rekla: „Oh, ljudje božji! pozna se, da ga je mož rad pil, ker gre tako dež." — Primoža je pa ujezilo, ko je to slišal, in zavrnil jo je: „Kadar ti umrješ, bo pa toča šla, ker si coprnica!" Premčevina je postala Mihova last, a on je vse prodal in se vrnil na Goro, od koder le redkokdaj še pride v Dolino. Rozalka misli, da ga tukaj nekaj drugega pri njih gori drži, ne samo prijatelj Jurij; in zadovoljno časih možu pripoveduje, kaj je tu pa tam videla in slišala. Jurij se trdno nadeja, da bo iz Miha in Anice nekoč še par, ker postaja fant bolj in bolj zamišljen, dekle pa veselo. (Konec) Pliberk: motna zaskrbljenost za sožitje (Nadaljevanje s 1. strani) Volkszeitung in ji priznal precejšnjo tehtnost. Resolucijo objavljamo v slovenskem prevodu v celoti na 3. strani. Deželni glavar VVagner je resolucijo vzel nase, jo po kratkem razmišljanju vzel iz kuverte in jo prebral, pri čemer je bila najbolj zanimiva njegova mimika, kajti očitno že pri drugem odstavku je bil prepaden in nato so se menjaje kazali na njegovem obrazu prepadenost, začudenost, jeza in zopet prepadenost. Po kratkem obotavljanju je ozmerjal slovenska mandatarja, češ da se s tem onemogočijo, da zdaleč ne zastopajo več slovenskega prebivalstva, ker to delajo le večinske stranke, ki da imajo za svoje volilce tudi večino koroških Slovencev. VVagner je nadalje dolžil oba slovenska mandatarja, da očitno iščeta le publiciteto in hočeta za vsako ceno priti v časopise. Domej je te obdolžitve zavrnil in dejal deželnemu glavarju, da skrbi Enotno listo to sožitje. VVagner se očitno spozna na metodo toplo-mrzlo: dan navrh, potem ko je očital v Pliberku Ignacu Domeju, da osrednji organizaciji ne zastopata več slovenskega prebivalstva („to sem povedal tudi novemu jugoslovanskemu veleposlaniku Pribičeviču pred tremi dnevi"), je zopet apeliral na ..odgovorne slovenske voditelje", naj skrbijo za mir. Potem ko je bil pomenek z VVag-nerjem končan, sta se slovenska mandatarja oddaljila od oficialnega sprevoda. V slovenskem šotoru krajevnega prosvetnega društva Edinost pa so se zvečer zbrali vsi mandatarji in slovenski kulturni delavci v občini in med seboj dostojno praznovali pliberški sejem. Kako nesmiselni so bili Wag-nerjevi očitki slovenskima mandatarjema v Pliberku, kaže ravno oseba Ignaca Domeja samega: Domej je vodilen občinski mandatar slovenske Enotne liste v pliberški občinski sobi in prvi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev v isti osebi. Slovenski narodni voditelji tako jasno dokazujejo, da niso generali brez armade. Pliberška Posojilnica in zadruga pa si je izmislila dvojezičnost posebne vrste, potem ko so s privatnega zemljišča ob Posojilnici uradno oropali dvojezični napis. Direktno na hišo so pripeli tablo, ki je skoraj docela podobna uradnemu napisu, pač pa so v modrem delu (zadaj na rdečem delu) dodali besede ..Posojilnica" in „Kmečka gospodarska zadruga". Da bi potrgali tudi to tablo, pa se je zdelo očitno tudi oblasti prenevarno. Jugoslovani so pliberški sejem skoraj popolnoma bojkotirali. Na meji so mladinci delili letake, ki so opozarjali na zadnje dogodke v Pliberku in naslovili na morebitne obiskovalce poziv, naj se iz solidarnosti do Slovencev v pliberški občini ne peljejo na sejem, če pa že, naj obiščejo slovenski šotor. In res, avtomobilov z jugoslovansko registracijo je bilo manj kot katerikoli drug »navaden" dan. Naš reporter je v soboto cel dan zapazil le dva avtomobila z jugoslovansko registracijo. Krepak, a nič manj točen izrek pravi, naj si človek ne pusti na glavo srati. Jugoslovani si niso pustili NAVIJAČI, POZOR! Prvo moštvo SAK igra v soboto, 10. 9., ob 16. uri v Šent-štefanu v Labotski dolini proti tamkajšnjemu moštvu; enajsterici „pod 21" SAK in Šentšte-fana se bosta pomerili prav tako v Labotski dolini ob 14.15 uri. Mladinci SAK igrajo v nedeljo ob 10.30 uri v Krivi Vrbi proti tamkajšnjemu moštvu. od tistih pliberški purgarjev, ki vedno znova govorijo o »Titovih banditih", „Gehts obe" itd. Ob otvoritvi, ko je reporter NT slikal predajo resolucije deželnemu glavarju, mu je eden od teh nepoboljšljivih dejal: „ln Jugoslavvien durfats nit fo-tografiern!" Konsekvence so potegnili tudi jugoslovanski nogometaši in jugoslovanski trener Pliberškega moštva: v nedeljo so igrali zadnjič. Kajti namen športa je povezovanje med narodi, če pa polovica moštva kot protidemonstranti ozmerjajo in psovejo pripadnike manjšine, sodržavljane, soobčane, predvsem pa smešijo in žalijo državo, iz katere prihajajo igralci — stebri pliberškega moštva —, potem to ni le nešportno, ampak tudi nasprotuje namenu, zakaj so ti igralci prišli igrat na Koroško: gojiti stike med obema narodoma in državama. Menda pliberške funkcionarje sedaj peče i vest i izguba igralcev in trenerja ... Neposredno v zvezi z dogodki v Pliberku je treba videti tudi dva Izgubo čutijo Sele... (Nadaljevanje s 3. strani) upravičeno, da prav ob spominu na njegovo zadnje slovo od nas spregovorimo k današnji situaciji naše narodne skupnosti. V Selah vam je gotovo najbolj blizu in najbolj nerazumljiv proces proti vašim fantom, ki niso storili nič drugega kakor da so hoteli preprečiti, da se z lažidemokratič-no metodo preštevanja okrnejo pravice, ki nam koroškim Slovencem pripadajo po državni pogodbi, tudi v Selah. Niso hoteli dopustiti, da bi bile vse težke žrtve, ki so jih Sele dale v borbi proti fašizmu za ohranitev svojega na smrt obsojenega naroda, zaman. Zato so vse naše simpatije s temi fanti in želimo z vsem srcem, da ta novi proces proti Selanom ne bi šel v zgodovino kot dokaz nespremenjene nestrpnosti do našega človeka in zanikanja njegovega obstoja na podedovani domači zemlji. To velja za vse procese proti našim ljudem, ki so pred nami in ki pripetljaja, ki sta se zgodila v Do-brli vasi: kratko po atentatu je žan-darmerija zaprla ceste in kontrolirala avtomobile, ki so se peljali mimo. Na križišču v Dobrli vasi so ustavili avtomobil, v katerem so sedeli štirje Slovenci. Ko so jih hoteli povpraševati, kje so bili, so Slovenci zahtevali, da jih vprašajo v materinem jeziku. Okrajnemu inšpektorju Erhardu je najbrž počil ovratnik in je zakričal: „Wir vver-den sie vvegen dieses unverscham-ten Benehmens festnehmen!" Neki drugi žandar naj bi potem tolmačil, a svoji nalogi ni bil kos. Njegovo prvo vprašanje se je glasilo: „Od kako ste doma?“ Zaradi tega zadržanja so na žandarmerijski postaji, kamor so jih nato spravili, mladi Slovenci zahtevali službene številke žandarjev, a jih le-ti niso dali. V noči od ponedeljka na torek so neznani storilci narisali na dva tovornjaka avtopodjetja Sienčnik vislice s stavkom: „Schweine, wir bringen euch um!“ jih kot demokrati, kot borci proti fašizmu, kot pripadniki slovenskega naroda, ki je dal ogromne žrtve v borbi proti nacizmu za svobodo tudi avstrijske domovine, ne moremo razumeti. Kajti tudi fantje v Škocijanu, iz Pliberka, iz Globasnice, niso storili nič drugega kakor da so opozarjali pristojne oblasti in svet na pravice, ki nam gredo in na katere čakamo že več kot 20 let. Zato vse te procese ni mogoče razumeti drugače kakor kot pritisk na našo narodno skupnost in njeno vodstvo, da bi se zadovoljila z rešitvijo, kakršno sta nam oktroirala zakonodajalec in vlada z zakonodajo z dne 7. julija 1976 in z odredbami z dne 31. maja tega leta. To izhaja zlasti iz procesa proti osrednjemu tajniku Narodnega sveta koroških Slovencev Filipu VVaraschu, ki je ne glede na goro-stasno obtožbo po vseh dosedanjih spremljevalnih okoliščinah že v času predpreiskave in preiskave same očiten izraz politične provokacije. (Dr. Franci Zvvitter ob 1. obletnici smrti Hermana Velika) Kmetje, vaša nakupovalnica je Kmečka gospodarska zadruga PLIBERK Zadruga prodaja po ugodnih pogojih vse kmetijske stroje, orodje, semena, ostale potrebščine. KUPUJE žita in druge kmetijske pridelke Domač denarni hranilni in kreditni zavod je Posojilnica Pliberk s poslovnicama Žvabek in Šmihel Telefon (0 42 35) 20 39 Drugi razstreljeni električni drog, ki pa ni prekinil teka. Na pliberški Posojilnici stoji dvojezičen napis posebne vrste. Novi veleposlanik SFRJ obiskal NSKS Prejšnjo sredo je obiskal osrednji organizaciji koroških Slovencev novi veleposlanik SFR Jugoslavije na Dunaju, Novak Pribičevič. Sedež NSKS je obiskal takoj po svojem sprejemu pri deželnem glavarju. Pozdravil ga je predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in naglasil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da je novi veleposlanik izredno dobro informiran o koroškem vprašanju, o čemer se je mogel prepričati že ob prvem obisku na Dunaju. Predsednik NSKS je dejal, da bo treba v manjšinski politiki najti nove prijeme, koroški Slovenci bodo prispevali svoje k temu. Veleposlanik Pribičevič je poudaril, da so manjšinska vprašanja aktualna in da to ni sporen problem med Avstrijo in Jugoslavijo, temveč zgolj problem neizpolnjevanja pogodb po Avstriji. Veleposlanik je obljubil Koroškim Slovencem tudi v prihodnje vso podporo, njegova država bo predvsem s sredstvi informiranja pomagala koroškim Slovencem, predvsem sedaj, ko je problem dobil mednarodne dimenzije. Večerja, ki je sledila pri Miklavžu v Bilčovsu, je nudila priliko za nadaljnje razgovore z zastopniki NSKS in ZSO. Krajevno ime „Žihpolje“ nezaželeno V predzadnji številki Našega tednika smo objavili občinsko reportažo o Žihpoljah. Te občinske reportaže so dostopne vsem občanom, ker jih razpošiljamo na vsako gospodinjstvo tiste občine, o kateri ravno pišemo, Tako je bilo tudi v primeru Žihpolje. Sedaj pa je prifrčalo na vsako žihpoljsko gospodinjstvo pismo krajevnega Abvvehrkampferbunda. V njem se zgražajo brambovci, češ da smo samovoljno prekrstili Maria Rain v Žihpolje. Očitno mora za te gospode biti v občini dvojezičen krajevni napis, da se sme ime tudi po slovensko povedati, kajti kot „dokaz“, da je veljavna le nemščina, očitno služi statistika ljudskih štetij. K temu piše „Abwehrkampferbund“: „Bei einem so geringen Anteil der slovvenischen Volksgruppe an der Wohn-bevolkerung einer Gemeinde, verdient die Gemeinde Maria Rain nicht die Bezeichnung »Žihpolje" und wir bleiben lieber beim lieben, vertrau-ten, alten »Maria Rain“. Wo kamen wir denn hin, wenn wir beispielsvveise vvegen der Anvvesenheit von 30 Englandern unsere Gemeinde auf „Mary ridge" umtaufen vvurden." Ne le, da je v tem letaku polno napačnih številk in si številke nasprotujejo, imamo dve misli: prvič, da ime Žihpolje le ni tako novo, kot to skušajo poudariti duhoviteži od Abvvehrkampferjev, ker priznajo, da je vas bila enkrat bolj slovenska (in tedaj domačini gotovo niso pravili k njej »Maria Rain", ampak »Žihpolje"). Drugič pa, da gospodje od Abvvehrkampferbunda najbrž sami ne verjamejo številkam ljudskih štetij, ki jih tako pridno navajajo. Kajti zakaj morajo potem odgovarjati vsakemu gospodinjstvu, ki je dobilo tudi Naš tednik, če pa je v občini itak le 9 Slovencev po ugotavljanju 14. novembra lani? Očitno so se le zbali, da bo marsikdo, ki si sicer ne upa naročiti slovenskega čtiva, doma le prebral predzadnjo številko NT, razposlano na vsa gospodinjstva, številni drugi pa bodo ravnotako znali brati — lepo počasi sicer, a vendar — in spoznali, da »Žihpolje" ni kakšna nova beseda, ki jo je treba poiskati v slovarju, če ga imajo, ampak da je »ljubo, poznano, staro" ime za sedaj ponekod nezaželeni »Maria Rain". Da pa je ta elaborat žihpoljskih Abvvehrkampferjev prav tako sad nove protimanjšinske zakonodaje, na to smo že svojčas opozorili. Do-brla vas je bila prvi primer, ko so hoteli osporavati, da je kraj dvojezičen. Saj se bomo morali boriti tudi za to, da bomo sploh še smeli uporabiti slovenska imena in kraje, ki nimajo uradnega dvojezičnega napisa-To nam je prinesel menda najboljši manjšinski zakon na svetu.