|UM -— — —~ Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. XA NEKAJ VEČ KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemal »ob*t, nedelj ln praznikov). :: Citajte, kar Vas zanima :t telephone: CHclsea 3-1242 Reentered as Second Class Matter September 25tb, 1940 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. lo. 1 6. — Stev. 16, NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 23, 19 41—ČETRTEK, 23. JANUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. STAJA NA RIMSKEM RAKETIRSTVO PRI VOJNIH KONTRAKTIH CIO cčita konkurenčni organizaciji, da zahteva od novih članov previsoko pristopnino. — Protesti niso dosti zalegli. IANTONESCU ZAPRO-1 SIL NEMŠKO POMOČ DA ZATRE VSTAJO CODRIANOVE STRANKE Lahi izgubljajo na treh frontah Nobenega na umik Ekstremna aH Codrianova stranka rumunske železne gardi' postaja vedno močnejša in rta ko uro dobiva več novincev ]>od bojnim klicem: 4 'Legjo-narji v rumunski Transilvaniji, na bojne postojanke in čakajte na povelja!" Tem bo-jevnikom načeluje Ion Codre-anu, oče umorjenega Cornelia Zelea Codriana in se bori proti vladi generala Iona Anto-nesca. Vsled tega položaja je včeraj nenadoma odpotoval v Berlin načelnik druge "zveste" stranke " Železne garde, ki podpira Antonescovo vlado. Vj morju. Berlin je odpotoval, da zaprosi za vojaško pomoč, da za-tre vstajo Codrianove strank", p redno bo padla Antonescova vlada. Madžarska naglo kliče rezerviste pod zastave, da »e pripravi za vsak slučaj, ki bi ga mogel povzročiti položaj na Rumunskcm. Po poročilu iz Beograda je odptoval v Berlin madžarski vojni minister general de Bartha. Natančno sliko položaja na Rumun*ketii ni mogoče dobiti, ker so pretrgane telefonske in brzojavne zveze z Bukarešto iu potovanje jio železnicah in z avtomobili je dovoljen samo onim, ki potujejo z diplo ma Ukini potnim listom. Kak je resnični položaj, je mogoče sklepati iz naznanil in ok lice v in pozivov romunskih radio postaj in po teh poročilih je razvidno, da se Rumun-ska nahaja na pragu krvave državljanske vojne, kajti nemiri so zavzeli že zelo velik obseg. Sinoči je radio postaja, s katere je oznanjeval dogodke najbrže pristaš Codrianove stranke, naznanila, da na njihovo stran vedno prihajajo novinci in pridružilo *e je tudi nekaj zračne *ile ter več polkov vojske. Codreanovci imajo tudi v svojih rokah nekaj državnih poslopij, med katerimi je tudi prefektura policije in nekaj ministrstev. Zvečer je tudi radio postaja s-poročila, da sta se upornikom pridružila | dva cela amiadna ri>Gra, ki sta | že na potu v Bukarešto. (>zn an je valeč po radio je zaključil z besedami: 4 4Tovariši I Sedaj je čas. Narod se zbuja. Živel Mihael! Živela legjonamka Rumunska!" Kot izgleda, imajo Codrea-• novi pristaši premoč na Boni unakcm. Dvomljivo pa je, ako bodo dolgo zdržali, kajti nemško vojaštvo bo skupno z rrnnunskim Avstralci zavzeli Tobruk v Libiji Angleži so zajeli 30,000 Italjanov in večjo množino vojnega materjala . . . V celi kampanji je padlo v angleške roke preko 110,000 Italjanov . . Tobruk ima dobro pristanišče in je važno za Angleže ker lahko preko morju sedaj zalagajo svojo armado. — Angleži nameravajo zavzeti celo Libijo ob po- lž Trentona, N. J., poroča-1 jo, da je okrajni ravnatelj ClO \arjev. Poleg tega pa James A. Murphy, sklenil nekaj storiti proti delavskemu raketirstvu pri Fort Mom-mouth in Ko rt Hancock. Tam je pri raznih obramb- pob»- ra unija od delavca vsak «!:»,i dvajset centov asesmenta. •Ia\ - Kontraktorji.so do-ti d« cev importirali, četudi 1»i um- j nihkontraktih zaposlenih pre- biti'>0 , Pravilih v,i ! cej delavcev, ki .so večinomaI Monmouth okraja oz.roma r/, države New Jersev. Pri Fort vsi člani Ameriške delavske federacije. Murphy je rekel: — Ameriška delavska fedc-rac ja mora delo pri obrambnih k<»ntraktih v Monmouth okraju bolj pravilno razdeliti. <'e tega ne bo storilo, se bo CIO boril proti nji v vsaki industriji, katero kontrolira. Delavcu, ki pride vprašat za Protest je poslal tudi ,oji:<-delo, pravijo, tla mora prist o- mu tajniku Stimsonu, delavci piti k Ameriški del. federaciji, tajnici Perkinsovi in drugim Pristopnina znaša petdeset «lo- wa-hingtonskim uradnikom. .Hancock je zaposlenih 17' > 'mož, pri Fort Monniauth pa : L'000. I Murphy je proti zgoraj umi -njenemu raketirstvu protestiral že pri armadnih častnikih, pa protest ni nič zaletel. Re-kli so mu, da ne morejo v tem t pogledu ničesar storili. Avstralska infanterija je včeraj (»opoldne vkorakala v Tobruk ter s tem uspešno končala bitko za močno i.bijsko trdnjavo. Že dopoldne so skupine tankov razbile vnanje in notranje utrdbe, nato pa je 1 infanterija naskočila mesto iu ga zavzela. Pri zavzetju trdnjave je bilo v jet ih več tisoč Italjanov ; njih število še ni znano. General sir v reel Lahe iz Archibald Wavell (v sredi), ki je poveljnik angleške vojske v Kgipta daleč v Libijo, nadzira »protizračno baterijo na grški Afriki in ki j« bojni fronti. ŠPANSKA BO DOBILA KANAD. PŠENICO Pogodba je bila podpisana v angleškem poslaništvu v Madridu, kar pomeni, da so se odno-šaji med Anglijo in Špansko znatno izboljšali, j Angleški poslanik v Madri- Murray pred preizkušnjo kot „ ppll^ilr Od pogodbe, ki jo bo sklenil z U. S. Steel Ilu vClllIlV Corp., bodo odvisni njegovi bodoči uspehi. | ■ Italjanov, ki se iz mesta nista ;Bf> ej ravnatelj mogli umakniti dalje proti za- i jev pri tinted States Steel Corporation, sta mogli umakniti dalje proti padu, kajti z morja so angleške bojne ladje obstreljevale mesto in cesto, ki pelje iz mesta proti zapadu. Pri naskoku na trdnjavo je bilo tudi nekaj vojakov "svobodne Franci-je." Obleganje in zavzetje To-bruka je bilo skoro isto kot v slučaju Bardije. Angleži so obkolili Tobruk v razdalji ^>0 milj, Bardijo pa na razdaljo 25 milj. Tanki so zapeljali v jarke, ki so jih Italjani izkopali okoli trdnjave, ter zopet na drugi strani iz jarkov; luito ?o raztrgali žično omrežje, infanterija pa je takoj vdrla skozi odprtino z nasajenimi bajoneti. Lahi se umikajo v Vzhodni Afriki se se stala in zagovarjata vsak svoje stališče. V tem slučaju ne gre toliko za plače in delavske razmere 240 tisoč U. S. Steel delavcev, pač pa za splošne koncesije, ki jih bo skušal dobiti Murray od United States Steel Od tega njegovega uspeha bo -sta odvisna njegova sila in vpliv v vodstvu CIO. Dasi spada k SWOC nad delavcev, nima "ANGLIJA LAHKO PLAČA,' Marshall j pisala pogodbo, ki določa, da j bo Anglija dovolila odpeljati j na Špansko kanadsko pšenico, j nahaja jočo se v ameriških skladiščili. Pšenico bodo prepeljali v Baltimore, kjer jo bodo naložili na španske ladje. Pogodba je znamenje izboljšanih od noša je v med Anglijo j Španska *e sicer precej na-J giba na stran Nemčije in Italije, toda Anglija jo skuša pridobiti zase že vsaj v zadevi pravi V Bostonu, Mass., je rekvl Anglija samo v Združenih dr-j. . - .. Verne Marshall, predsednik; žavah 7 tisoč milijonov do- l Jl Španijo. "No Foreign War" o« 1 bora, da larjev, po drugih deželah pa so vse govorice o finančnem iz- predstavljajo njene vloge in črpanju Anglije gola izmišljo- krediti V.i tisoč milijonov do-tina. ^H* jlarjev. Verne Marshall, ki je po po-1 — Roosevelt ova administra-klieu časnikar iz Cedar Rapids, cija namerava prisiliti aineri-la., je povedal članicam Ame- | ške davkoplačevalce, da bi pla-rican Mothers Nevtral i t y čali stroške angleške imperija-League" naslednje: — Anglija| listične vojne. To bi nas pog:ia-ima v tej deželi dovolj kredi- j lo v gospodarski in finančni j V Camden, N. J., so v sta-tov, da lahko plača cash vse, | propad. V neprestanih vojnah i ri hiši na Friends Ave., živele kar kupi. Zanesljivi gospodar- starega sveta ni šlo nikdar z i tri sestre: Rebecca, Margaret stveniki so mnenja, da ima demokracijo. ki so jo Spanci zasedli. Po mnenju Angležev je treba vprašanje Tangerja že vsaj za čas vojne izči*titi oziroma leš.ti. Angležem gre zato, da H Spanci zaenkrat ne uvajal: v Tangeru nobenih novih odredb ter da bi odškodovali Angleže, ki so vsled okupacije iziru 1 n i svojo tamkajšnjo lastnimi. V Ameriki je dosti kanadske pšenice. Čimbolj bo«!-) Španci popustljivi napram Angliji, temveč je bedo dobili. Pojasnjena skrivnost stare hiše v New Jersey United Mine Workers, v č^jih izvršilnem uradu ima Murray dobro plačano podpredsedniško val closed shop, višje plače ter Industriji manjka zdravnikov in bolničark V Chicagu se vrši kongres za izboljšanje zdravstvenih razmer v ameriški iudustriji. in Jennie. Stare so bile nad! sedemdeset let ter niso hotele ;Xast°Pi!i so razni govorniki, imeti z vnanjim svetom nobe- j najpomembnejši govor je pa i-nega opravka. Le Margaret je mela Ruth H°lton, ki je rekla, check-off sistem, ki bo dosti u- !g[a lia kupit nekaj ^i ameriška industrija po- spešnejši od sedanjega sistema I živeža. Tudi prejšnji teden pol milijona delavcev nuna | služl>o DokJer ne dokaže, I prostovoljnih prispevkov.Dru- je odpraviIa na tr vracajo organizacija take un.jske silej^ njegova oblast dvomljiva, I žba bo namreč odtrgala dela v-ge t[ d je -ila kot jo imajo napnmer Lnited^ ^ b(jdo vedno .smatrali za cu od plače unijske prispevke ,Jlišo Trka,a • , ® k Mine Workers s svojimi G20 tisoč člani ali pa celo Amalgamated Clothing Workers z 230 tisoč člani. Ob istem času je angleško vrhovno |>oveljstvo naznanilo, da se Lahi v Vzhodni Afriki umikajo na vseh frontah, Angleži pa jim sledijo tesno za petami. Na tem kraju so Angleži pričeli svojo ofenzivo iz Sudana ter so najprej zavzeli Kas-salo,-od koder se Italjani naglo umikajo in so Angleži že prodrli nad 40 milj v Eritrejo. Italjani se umikajo v dvo.i- oprodo Johna L. Lewisa, predsednika United Mine Workers. Če bo pa Murravu uspelo za jamčiti SWOC potom pogodbe z United Steel moč iu veljavo ter izposlovati delavcem closed shop ali nekaj sli-čnega, bo lahko stopil Blagajna predstavlja p r i vsaki organizaciji največjo moč, SWOC pa nima te moči, kajti prispevki njenih članov so večinoma le prostovoljni, j svoje članstvo kot voditelj, ka-Murray mora prej ali slej teremu ne more nihče ničesar dokazati, da je organizacija je-j oporekati. klarjev povsem neodvisna od' Murray bo nedvomno zahte- prav gotovo zadušilo. bo zadeti veliko skalo, ki s*e d u joči mi Angleži morali uma- odlomila in se zvalila na vojaštvom "vstajo ni smeri in so »e pred zašle 300 trukov v osrednji Albani-.Tepelenija so Grki dosegli ne-ji. Bombniki so tudi bombar-1 kaj uspehov. » dirali in s strojnicami obstreljevali la&ke čete. Truki so vozili po ozki soteski visoko v gorah. Nekemu letalcu se je posreč.lo z bom- in jih izročila unijski blagajni. Medtem ko se Murray stopila povsem nova unija jeklarjev, ki bo pri splošnih volitvah bodisi potrdila sedanje uradnike ali jih pa zamenjala z no\iini. trebovala v tovarnah trikrat toliko bolničark kot jih ima sedaj zaposlenih. V ameriških tovarnah je to-slične hiše v sosednjem bloku, časno nameščenih A27\ bolni-Stanovalci so poklicali polici- čark, kar je dosti premalo z sta in ga prosili, naj jo spre- oziroma na veliko število no-lni domov. Policist jo je res vih delavcev ter na vedno spremil in jo medpotom mar-'mnozwe se nezgode in poško- sikaj vprašal. Odprla jima je Rebecca. — pa Jennie? — je vpra- dbe. kniti dalje, kot pa so spočetka nameravali. Grki so razbili 100 Ako je ▼ Vaši naselbini za utopnik 41G lasa Naroda", lah- laskih trukov ko dobit« pri njem Slovensko-1 Tretji hud vdarec Amerikanski Koledar za 1941. v enem dnevn pa to Lahi doživeli v ozko cesto. Karavana trukov je bila v pasti, iz katere se ni mogla rešiti. Nato so grški bombniki uničili vse truke. V tem predelu je tudi grška infanterija prodrla dovolj daleč, da se je mogla artilerija postaviti na nove postojanke General Cavallero v Albaniji Kot pravi neko poročilo Wil!lcie odpotoval V posebnih tečajih bi bilo mogoče kaj kmalu izvežbati za šal policist. Sestri sta se spo-' strežnice ženske, ki imajo ko-gledah, nato je pa rekla Mar- ličkaj pojma o negi bolnikov, garet: — V prvem nastropju j ])r. Robert T. Legge v Cali-spi. Že večkrat sva je skušali fornijske univerze je konštati-zbuditi, pa je ne moreva. Mo-jIai? ja v ameriških industri-goče je tudi, da ne spi, ampak ja|, manjka zdravnikov. Rekel mrtva. ! je: — V industrijah je toliko j J" ■ ' ■MMMOll IJUII JC Policist je odprl spalnico, iz nesreč, da je zdravniška pomoč i -i.il • v katere nm je bušil tak duh, da n«v.ad«»tna. \ ceraj dopoldne je z Yankee , J , , , ... r . . , . „ i ga je skoro vrglo.Med razbitini' C lipperjem odpotoval v An-;° . ^ ,. . iz Igli jo preko Bennude in Lizbo-i l*,l'lstv1°m J? J«- -------- Beograda, je novi italjamki jIl0 poraženi republikanski pred!"1*1 °,k^a"u. pa trup.10 !nrtve' poveljnik general Ugo Caval- sedniški kandidat Wendell J««""*- k.°t je pozneje^dognal Willkie ki je rekel, da potuje eoroner' ^ n,orala b,tl 1,,rtva Banket v Moskvi t Albaniji, kjer so grški bomb- Na nekem kraju je bilo vje-niki popolnoma uničili nad tih 200 Italjanov. Tudi okoli lero dospel v Albanijo po varni poti skozi Jugoslavijo, s potnim listom glaseč i m se na ogleda vojno, ime inžinirja. General Cavallero si je izbral to pot, da se je izognil napadom iz zraka iu z morja. General je pri Suša k u stopil na jugoslovansko zemljo ter se od tam dalje odpeljal proti jugu v Albanijo. v f , . - {'Vy^! že najmanj šest mesecev. Umr-1 Amer^i poslanik Lawrence v Lvropo zato, da si oil blizu, . J J Steinhardt je priredil svečan la je pa nedvomno naravne . , Jr F1"««** s\tcau |SIIir*j i banket sovjetskemu trgovin- Predsetlnik Roosevellt je; * 'skemu komisarju A. J. Miko- Willkieju izročil priporočilno. Margaret in Rebeceo so po- van u in podkomisarju za vna-pismo na angleškega ministr? slali v bolnišnico na opazo i nje zadeve S. A. Lozovskemu. sitega predsednika Churchilla,| valni oddelek. Sestre so dobi- j Banketa to se udeleži/K tudi ki je Willkieja že brzojavno j \-aIe nekakšno državno pod-J angleški poslanik Sir Staffard povabil, da ga obišče, 1 1------- y 1 '' * ' 1 v 1 dospe v London. ucnonoiiu «'4UMiu pvu-! an^iesR.1 pwiauiK oir oianara kadar,j>oro, četudi so imele naloženih,Cripps, mehiški poslanik ia 'v banki več tisoč dolarjev. I poslanik nevtralnih dežel. ■i -i t - . t ..• ; L-. •., • ti TJ L A 8 H A n 013 A" - New YorS Thursday, January 23, 1941 VSlAKDtliJEN L. ll GLAS NAHODA (VOICE OP YhI FBO^tl) 99 by fleT«k PaMhfcln Capnr, (▲ Corporation). Frank Stkier, President; J. Lopati«. Sac. — Place of business of the wqwwtloi and addraoaaa of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T. 48th Year "Glaa Naroda" la teaaed ererj daj except Saturday«, Sunday! and Holidays. Subscription Tearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list aa Ameriko In Kanado $6.—; aa pol leta 93.—; aa Četrt leta $1.00. — Za New York aa celo leto $7.--; aa pol leta $3.50. Za lnoaeautto aa celo leto 17.—; aa pol leta $3JSO. **G!as Naroda** Izhaja vsaki dan IcvsemSl sobot, nedelj tn praznikov. OGLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. CHelaea 1—1242 N. Y. Iz slovenski^ paselbin j ll..- 2ENITOVANjfe V NEW YORKU Pretočeno soboto, 18. j a no- mi gosti so bili: Rev. Gabrenja, arja, som bil navtzoč pri poroki iz Ghicaga, 111.; Air. in Mrs. Al-kakor na svatbi rojaka Jerry fied Aritonini, sledriji je direk-Kopriviška. 'Poroka se je vrši- tor velikega tukajšnjega radio SMRT RQJA1KA. Dne 16. januarja je v Collins-burg, Pa., umrl John Svetek, po domače Sore-ncev Janez iz Slapa, občina Dev. Marija v Po!'ju. Star je bii G2 l<-t in u-mrl je za rakom. Bil je dober godec in izvrsten pevee tor je prizadejala njegova smrt težko rzgubo po v skemu društvu "Savici". m s V/ M I ll I Peter * c._tsti MUSSOLINI IN BADOGLIO Laški narod je dolgo molčal, boječ se Mussolinija. Zdaj Za-1 je začel šepetati, kmalu bo pa la z slovensko sv. mašo ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Bri-gite na St. Nicholas Ave. and Linden St., v Brooklynu. Poročne obrede je opravil Mi-gr. C. York, pastor omenjene cerkve, kjer je Jerrv /.o nekaj mesecev za oitganista. Pri n*aši so bili navzoči polog več drugih duhovnikov tudi dva naša slovenska duhovnika in sicer Rov. Gabronja, bitvs-i župnik naše slovenske cerkve sv. Cirila v New Yorku, kateri jo pri-•sp^l iz daljnega mosta Chicago. 111., da so udeleži poročnih ceremonij, ter naš -sedanji župnik Rev. Potrič iz cerkve sv. Cirila. (Krasna je bila povorka poročno skupine, bodisi v cerkev kaltor ven iz cerkve, ker namreč v tej .povorki je bilo zastopanih poleg ženina in neveste nič manj nego 6 parov tovarišev in tovarišic kakor tudi dve mali deklici s krasnimi šopki sta vzbudili splošno pozornost vseh navzočih. Mod poročninvi ceremonijami je pol svetovno znano pe-em "Ave Maria" naš priiznani pevea Mr. Oharles Guardia. Miss Maria Archul ni narrtreč pola. kakor jo bilo poprej poroča no, to pa zaradi tega, ker je bila vključena v skupino tovarišic. Med sv. ma orkestra, nadalje jo bil navzoč sta (lva sjnova nacš priznani pevec in učitelj vljj;]i šolah. ^ pušča & otrok, izmed katerih na glas spregovoril. Ko so bo prof;-.-orja na petja, sin naše sobratske Hi vattfke Mr. Emil Blazevich. Navzoči so bili tudi člani in članice našega slovenskega Tanibu-raškega zbora rz Brooklvna, kateri so pozneje tudi igrali za ples, pol^g orkestra. Krog 8. ure'zvečer pa je sto R. Kreč, Collinsburg. Pa. SIMFONIČNI KONCERTI. že skoro s prstom kazati tistega, ki jih je zakrivil. In tako je prišlo med s\ marsikaj, o čemer je bil Mt pa to zgodilo, ne bo več Mu*- solini trdno tivorjen, tla jo 1 sonca tega, kar je solini niti danes. Kadar začno o nasilniku krožiti razne govorice, čijiii namen je zmanjšati njegov vpFiv in ngled, ni več daleč čas, ko postane ljudem v za -smeh in zaničevanje, kar je mogočen korak k njegovemu padcu. Ljudje šepečejo o njegovih ni v dnetu dva izborna pevca irske narodnosti. Poipoldne pa sem. se nato u-deležil z boljšo polovico svatbe, ki se jo vršila v cerkveni dvorani na Osmi v New Yorku. Ko do>pemo tja, je bilo že zbranih veliko število prijateljev NEMČIJA UNIČUJE PODJARMLJENE NARODE V vsaki vojni so armadam kužne bolezni tik za petami. Voda jo nezdrava, hrane manjka, manjka pa tudi primernih zavetišč, gorkote, zdravnikov in zdravil. ('e si napadalec prizadeva izboljšati razmere, še gre nekako, ('e pa napadalec položaj namenoma slabša, utegnejo biti i1 niče ni celi narodi. In baš to se dogaja to zimo v deželah, ki so jih zavzeli in zasedli Nemci. V Nemčiji ter v zasedenem ozemlju severne in zapa-dne Evrope stiska še ni »prikipela do viška, toda na Poljskem in v vzhodni Evropi uničujeta lakota in bolezni cele okraje. Tudi zapadna Evropa ne bo ušla svoji usodi. Po Nemčiji divja gripa, iz Belgije poročajo o slučajih tifusa, v Franciji se je strahovito razširil sifilis. Znanost bi mogla vse to preprečiti, če bi imela dovolj časa, denarja in zdravnikov. Tega pa nima. In če »poleg tega napadalec niti z mezincem ne gane, da bi pomagal, je vse izgubljeno. Naciji so večkrat jasno povedali, da drugi narodi nimajo pravice do tako ugodnega življenja kakor Nemci. V zasedenih deželah so zaplenili vso odvisno živino in živež, do-Čiin skušajo na Poljskem s pomočjo stradanja, prezebanja in bolezni uničiti poljski narod. iZnačilno je, kako se je vse vršilo po načrtih. Naciji so paralizirali svoje žrtve še predno so poslali armade proti njim. Za primer naj navedemo nemško politiko napram Celio&lovaski in Poljski. Prav do odločilnega trenutka so zatrejevali obema narodoma svoje prijateljstvo in naklonjenost. Pri tem so pa netili notranje nezadovoljstvo ter ščuvali deželo proti de-jjn sorodnikov novoporočencev, želi. Čehoslovaško so oropali njenih prijateljev in zaveznikov. Med Poljake ter Angleže in Francoze so zase j ali seme sovraštva. Napad in napadu sledeči poraz sta pa povsem pa-ralizirala prebivalstvo zasedenega ozemlja. Uničevanja se je pa pravzaprav začelo šele po okupacjii. Armadi sledi v zavzeto ozemlje nacijska stranka. Naloga je poverjena štirim skupinam agentov: gestapu (tajni policiji), uradnikom, ki uvedejo civilno upravo, propagandnim agentom in'"nakupnim komisijam." Te agenture so se v osmih letih naučile, kako je mogoče doseči najvišje uspehe brez najmanjšega odpora. V mestu, ki ni zadovoljno z nacijsko vlado, tajna policija ne aretira velikega števila prebivalstva, pač pa le nekaj ducatov najvplivnejših meščanov. Aretacije se završe v zgodnjih jutranjih urah. Imena aretirancev niso uradno objavljena. Vse je zavito v nekakšno skrivnost, kar da povod najrazličnejšim govoricam. Uradniki, ki uvajajo civilno upravo, so navidez dobre duše. Ljudem se skušajo prikupiti in običajno dosežejo svoj cilj. Propagandni uradniki skušajo pridobiti nacijem čimveč pristašev. Pravijo, da je Nemčija resnična prijateljica za-vojevanega naroda, njegovi sovražniki so pa Angleži, Francozi, Amerikanci in Židje. Nemčija bo storila za podjarmlje-no prebivalstvo vse, kar je v njeni moči. Ce toga ne more naenkrat doseči, so krivi zavezniki, predvsem pa angleška |na e nevesti venec vzame; k tej proceduri prilitemo pesem pa sta zapeli v duetu naši priznani pevki Mo-s. Pepca Konchan in Mhs. Marv Kdbilca. Za tem je nevesta raz rezal a * wedding cake* ter ga razdelila meni navzoče. dil ples in drugo zabavo. Pjiliodnjo nedeljo 2G. jami njegovih skokih preko zakonskega plot n in pom i'l u je jo nje- disi pozabljeno ali da bo \ dno med štirimi stenami osti lo. Zelo zanimiva je govori o vzrokih odtujitve med I škim diktatorjem in maršal o Badoglijem. Podrobnosti tem prihajajo iz laških voj škili krogov. Najbrž jih je m ral sam Badoglio komu zai pati, da so iprišle med javno in svet. Ko je Anglija nie»eca se len i bra leta Ifti!) napove« In }* o krepostno ženo, kajti I- Nemčiji vojno, je Hitler zap hlijani dajo še vedno dosti n:i|vedal Mussolini ju, naj se tak« svetost zakona in na zvestobo j postavi na stran Nemčije ; v njem. |J14lj napove Angliji vojno. Govorice gredo od ust do Svetovna jafnost je bila pr. ust, in danes s«, v Rimu, Na-jpr.Čana, da se bo to zgodil« polju in drugih laških mestih že povsem javno šepeče o stva- arja bo za zopet redni nedelj- rc*h 1,1 dogodkih, ki bi se jih ski koncert v Carnegie Hall l)ro*1 nekaJ »noseči človek ne pod vodstvom kapelnika Otto- jj;yM1 non." | "Na tem koncertu bo zastopa-j na večinoma glasba Richarda način oprati, zato j«- pa začel "Wagnerja in orkester bo igral razne točke iz njegovih oper: "Lohengrin," "Die Moister-sincer." in "Siegfried" tor Si-beliusovo 4. simfonijo. Temu koncertu bodo sledili koncerti v Carnegie Hall ob nedeljah 2, 9, lf>. in 23. februarja. 'Začetek teh koncertov ob 8.4-T) zvečer. Ceno sodožf-v so od 28 centov do $1.10. kajti Mussolini in Hitler st. bila že <»d nekdaj kot hlače i srajca. Hitler j<» sprejel anglešk izziv, i/. Kima pa ni bilo uobe nega glasu. Italija je ostali nevtralna, njene ladje so plu le po vseh sedmih oceanih te* dovažale v Italijo ogromne množine vsakovrstnih potreb ščin. — Hitler noče Mussolinija za svojega vojaškega partner ja, ampak mu je poveril vlogo) trgovskega agenta — Tako je razsodil svet, sodba pa ni bila pravilna. Baš nasprotno je bilo tos: Če bi Hitlerjeva obveljala, bi bila Italija že septembra 1939 v vojni z Angli- skupina in se na ta čas ureja pravilnik za nemško manjšino. Zakonski ukaz pravi, da bo'jo in Francijo. Pa ni obvelja- stra, njegovi starši in teta. Kot znano, imtfijo njegovi starši lopo urejeno domačijo v prijaznem mestecu Bethlehem, Pa., kjer je Jorrvjev oče tudi organist tamošnje cerkve. . * Krog pete ure popoldne so prišli novoporočencev pozdravit korporativno tudi člani slovenskega pov. društva "Slovan" s pevovodjem Mr. Ign. Hudetom na čelu. katerega sem član tudi podpisani. Najprvo so člani pozdravili ženina in nevesto visa'k posebej, v imenu društva "Slovan" pa jima jo častital predsednik Mihael Pir-nat, nato smo se zbrali v krojni Begunci «e vračajo Ko to se Nemci približali prejšnje poletje (Maginotovi črti, se je 90 tisoč francoskim vojakom posrečilo pobegniti v Švico. Po pogodbi, ki jo je sklenila francoska Petainova vlada a švicarsko vlado, se bodo ti be-gunci vrnili v Francijo. Za- čenši s prihodnjim tednom jih bosta vsak dan pripeljala dva švicarska vlaka do francoske meje. Tam jih bodo sprejele francoske vojaške oMasti, jih demobilizirale in jih poslale v domače kraje. Težava bo s tistimi, ki se nočejo vrniti v okupirano ozemlje. nu" lepo zahvalil. Nato smo se skupaj prav po čenča zelo priljubljena med nami nowyor.skimi Slovenci, kakor tudi je temiu dokaz, da ima-sta veliko prijateljev in prijateljic, zakar jima vsa čast. IZ rodoljubnim "pozdravom Anthonv Svet. I PLES TA« A MIRE. Ameriškemu občinstvu dobro znana hrvatska plesalka Tašannira bo v petek zvečer 7. februarja vprizorila ples z obsežnim programom v Carnegie Chamber Music Hall, 154 West 57th St., New York, N. Y. 'Plesala bo na jugoslovanske, pa tudi na razne tuje, največ •slovanske melodije. . Pričetek bo ob 8.40 zvečer; domače zabavali pozno v noč.[vstopnina pa je 83 centov, $1 .(>5 (Naj omenim, da med odlični-1in $2.20. SLOVENSKO SAMOSTOJNp BOLNIŠKO PODPORNO DRBSTYQ Greater Kew York in Okolica, Ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še nI elan tega društva naj vpraša tvojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov V nesreči m šele «po»na, kaj pwrwl biti tlan To drnštvo je sicer najmlajše, toda najmošnejšo bodisi v ienjn ali članstvu. Društvo je v tem kratkem k" svojca Izplačalo ie flkaro 14 tiooi bolniške in nad šest tiso« ter Ima v blagajni skoro S17.0M.M ODBOR ZA LETO 1941 Predsednik: MIHAEL UREK H Welrfield St., Brooklyn, N. T. Podpredsednik: ANREJ IVANŠEK 290 Harmon St, Brookiyn. N. T. Tajnik: J08EPH POOACHNIK 680 Liberty Avenue Willis ton Park. L. L Blazajnttc: ANTHONT CVETKOVICH 983 Seneca Avenue Brooklyn, N. T. Zapisnikar: FRANK I1EKINC U9»5 Greene Avenue Brooklyn, N. T. • Nadzorniki: 1. FRED VELKPBC ll. VINKO ZALOKAR 722S — 67th Place 71-0» — 69th street Glendale, L. I. Glendalt, L. L m. ALFRED JUDEŠ 8865 — 238 St., Bellroee, L. L, N. T. Arhivar: JOSEPH POOACHNIK, 680 Liberty Ave., WllHston Park, L. X. Prutve sOsrtije vsake Četrto sobote v svojih društvenih preetorlk « American Steveniaa AuSttoHum, m Irving Ave., Brooklyn, N. V. POLOŽAJ NEMCEV * V RUMUNIJI. Upravitelj države general Antoniseu je podpisal zakonski irkaz. s katerim >e ustanavlja v Romuniji nenLŠka narodna BOLEČINE V KITAH NAGLO ODSTRANJENE Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih S priprostim drgnjenjem s Pain-Ezpeller- jem. To nenavadno zdravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite Pain-Ezpeller. Zahtevajte Pain-Expeller s sidrom na steklenici. SLOVENIAN 124 nemška narodna •skupina v Komuni ji pravna oseba, ki ho nosila ime 4Nemška narodna skupina v Romuniji.' 6 tem stopa v javno pravo. Gibalo narodne volje narodne s-kupine v Ko- la, kajti laški maršal Badoglio je Hitlerju in Mi»&*oliniju prekrižal načrte. Mussolini ima v Italiji — laliko se rei'e — v so oblast, I o ene praviee nima. Vojne nani- oialistirna delavska stranka. X(in/šksi narodna skupina i;;i naroda. f S C E M Slovenko, srednje starosti, katero veseli gospodinjstvo na farmi. Za pojasnila se jo treba obrniti na: FARMER, e. of "Glas Naroda", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. 1—21, 22. '2X DARILNE POSIUATVE v JUGOSLAVIJO in ITALUO 100 DIN ................................$ 2.00 200 DIN................................$ 3.95 300 DIN_____________________$ 5.75 500 DIN........................$ 9.00 V DINARJIH 1000 DIN....................$17.50 2000 DIN. ____________________________$34.00 5000 DIN. ................$82.50 50 LIR .................. $ 2.85 100 LIR _________________ $ 4.85 200 LIR ----------------- $ 9J20 XT T T T? A XT 300 LIR ................. $13.50 V LIJtAll 500 LIR ____________________ $21.75 1000 LIR ________________ $43.00 2000 LIR ................... $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljate v vzame več časa. Zato pa onimt ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V sled razmer v Evropi ni aMgoCe v Jugoslavijo in Italijo nkasatl denarja v DOLARJIH, temi aanse V Oaarjfli «t. lirafc. Iste veljft tudi sn vse drugo Ev- ropske driave. 5LOVENIC PUBLISHING CO. tt t POTNIŠKI ODBVLIK t t: 216 Weft ldtb Street, New York * > t-. muiiiji j<* nemška narodno-so- j rov ne moro na svojo pest napovedati. To pravico ima iz-kljueno le laški kralj. Dne 4. septembra 1939 je torej šel Mussolini po Hitlerjevem naročilu h laškemu kralju, hoteo ga prisiliti, naj napove Angliji vojno. Kralj toga ni liotel »toriti in se je izgovarjal, da mora najprej vprašati za svet svojega starega prijatelja maršala Ba-doglija. ('e kdo pozna šibkost laške armade, jo pozna Badoglio, ki je za božjo voljo prosil hi rotil kralja, naj vojne ne napove, eeš, da bi z napovedjo podpisal sebi in Italiji smrtno obsodbo. Kralj se je dal pregovoriti. o. septembra je bil Mussolini že spet v kraljevi palači, kjer mu je kralj precej odločno povedal, da iz njegove moke ne bo kruha. Ker Mussolini ni vajen, da bi mu v Italiji kdo ugovarjal, jo začel divjati. Cele poi ure je orkal in malorkal in lcc je slednjič domneval, da je u-gnal kralja v kozji rogu, m;i je zapovedal, naj odstop', če noče podpisati vojne napovedi. Pretil mu je s črnosrajčui-ki in z državljansko vojno ter slednjič kralja tako daleč pripravil, da je že hotel podpisati, da bi, kot je rekel "preprečil prelivanje krvi v domovini. Takrat so se pa odprla vrata, in vstopil je maršal Badoglio. t Videč svojega kralja v zagati, je v vojaški službi osiveli Piaršal potegni revolver ter ga nastavil Mussolinijn na prsi rekoč: — "Ti ritlri o ti fieddo!*' (Poberi se, če ne tc ohladim!) Mussolini je prebledel in vztrepetal, stisnil rep med noge in jo odknril, da se je kar kadilo za njim. li1X8 HIRDDI" -New Torf !THtiiiB3ay, January 23, 1941 VBTiNDVL JIN L. 1858 Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker vso nafte ti ta tel je in m i njimi nafti rojaki tako-med teboj __ ZANIMIVOSTI IZ PENNSYLVANUE ne, n kože otroke, in starce, je pa prav gotovo po mednarodnem pravu. Z barbari je trelba ravnati po njih lastnih meto- V tovarni Steel Press Car Co. Iv bližnjem- MoKees Rocks, so [pričeli izdelovati jeklene naboje za topovtfke krogle s ^tro-ijem, ki ima zanimivo zgodovino.^ Ta atroj je iznajdba sloveče Skodove njunicijskc tovarne v Pfctni na < 'wkoni. Inženirji te tovarne so delali noč in dan na načrtidi in zgradili prvi stroj te vr*te, v onem razburkanem času, ko se je Nemčija pripravljala za vpad na ("eho-*!ova$ko. Izgotovljen je bil malo prej, kot so nemške čt te vdrle v deželo. Razumljivo je, da so Ne trte i hiteli na v-o moč, da so zasedli to tovarno. Pa tudi Cehi niso *pai. Baje so nničili ali odnesli mnogo dragocenih risb novih ali izboljšanih i/.najdb. S tem strojem je treba le dveh obratov za izdolben je (forjtfng) jeklenega strelskega naboja, mmicstc iw»t ali šest ob-latov po -t a rem načinu. Prvotni stroj v ft kodov i tovarni so f'ehi. predno so Ni mci zasedli tovarne, popolnoma uničili in trije češki inženirji so pobegnili t r i shan £ v Anglijo. Tam so ostali toliko časa. da so Angleži postavili nov stroj, potem so z ribami odpotovali v Ameriko, kjer so pravice za i zdelo-i sem videl, da sc vanje teh strojev v tej deželi| John Koarovšek. prodali Th Baldwin South-work Co. v Philadolphi ji. Prvi stroj, ki ga je ta družba izdelala, je kupila ameriška zvezna vlada in sra izročila prej imenovani družbi v McKees "Rocks v obratovflnio. Razumljivo je, da bo sledilo še Vec teh strojev, katere bo dobila ta in druge družbe. '"Nemčija. Italija in Japonska kriče, da Amerika krši mednarodno pravo s svojo pomočjo zaveznikom. Ko pa ti skrunil-ci civilizacije, kulture in Človeškega dostojanstva podjarm-lja jo draera mirna ljudstva, ropajo, kradejo. zapleniuiejo privatno lastnino, izganjajo ljudi vl njihovih domov v mraz, glad in »nirt. hladnokrvno more že- New Yorkn že drugič premagal črnca Henry Armstronga, je jugoslovanskega pokolenja. Njegov oče je Hrvat, mati Slovenka in je najmlajši izmed petih bratov, ki so se svoječasno vsi dali in se naj kar pripravijo, kolikor toliko proslavili na tem da, kadar pride do obračuna, polju. Toda šele najnvlajšentfu tudi njih žrtive pri tem ne bodo j se je posrečilo >se po vzpet i do indole rokavic na rokah. Vidi-j svetovnega prvenstva. Zadnji jo pisanje na steni in strah jih pretep mu je donesel kakih 20 tisoč dolarjev. Njegov nasprotnik Henry Armstrong je l il pred par leti pravi dinamit, in je bil takrat istočasno po-setnik kar treh prvenstev v tem' športu. Slava in sreča na tem polju pa le malo časa traja in navadno tudi pri tem pridobljen denar. Ko to pišem, je dan prt d vstolieenjem pred-ednika Roosevelt a tretji termin. Časopisje poroča, «ln radi neugodnega letnega časa ne pričakujejo toliko obiskovalcev kot ob drugih prilikah. fV> je ta okolica kako merilo, bo ravno nasprotno. Se nikoli nj odšlo od itnkai k vstolieenju toliko po-setnikov, ko se jih odpravlja letos. Med njimi je tudi vec Slovencev. V. P. Oak da le, Pa. navdaja. Z Anglijo so se zmotili in še bolj temeljito so >e varali z Ameriko in še se varajo. Niso pričakovali, da bi ni ogel ta pomehkužen narod, za kar so nas smatrali — pravočasno pregledati njih pogu-bonosne nakane. Se sedaj računajo. da nas bodo s kričanjem, zavijanjem in pretiijami preplašili. Se bodo še zmotili. Sicer bodo povzročili človeštvu še neizmernega gorja, toda njih končna propast je neizogibna. Ivan Bukovinski je. kakor oni vsdel iz njegovega poročila, zopet uslužben. To je prav. bo več korajže in v« č zanimi vih 'v »oči I. Frank Kerže se je nil tudi o-glasil, pa zopet utihnil. Ko bi on vedel. :kako čitatelji "Glasa Naroda" pogrešajo njegovih razprav, bi se gotovo omehčal ter kot nekdaj, stalno oglašal. V dopisu iz Export a, Pa., jo tam obesil Bil je doma nekje od flotederšiee nad Logatcem. Prej je dolgo delal' v tej okolici. Bil je mirnega in dobrohotnega značaja. Radi poslabšanih razmer v premo-garski industriji, je bilo že več podofbnih -mrti, posebno med našimi ljudmi. Mi sm«o menda preponosen narod in kadar pridemo v potežkoče, ne moremo prenesti ponižanja in zato nagel sklep in konec vsega. Toda zakaj ravno vrv? To je postalo že naravnost mučno in poniževalno. Torej, kdor se v bodoče naveliča življenja, naj se posluži ka'kcga bolj dostojnega načina smrti. Fritaie (Leopold) Zivie iz Pitt Iburgha. Pa. featherweight champion, ki je zadnji petek v S POTA (Po več letih obljube se napo- narejenih iz ilovice. Pred kotiva z utajo soprogo, da obiAu?- čo imajo pa zgrajeno majhno vu sorodnike, znance in pri jate-jkočo, ki izgleda kot pasja uta lje po širni Ameriki, in tako se in v njej pečejo kruh/ odpeljeva po New York Central Od tu -e pripeljemo v Ari-| železnici proti zapadu in da izono. Ta država je sama pu-!sploh vidiva kaj zanimivega vjščava; goli griči in skalovje, tu | tej širni bogati deželi. Po ne-[pa tam se vidi mala kočiea, v kako osem urni vožnji se pripe- (kateri živijo Indijanci ali Me-Ijeva v Detroit, Mich. Tam jhikanci. oibrščeva obče znanega rojaka j lOd ti? pridemo v Californijo. ( harle< in Ivano Gaber. Po Sprvega je sama puščava; tu par urnem pogovoru si odpe- pa tam kakšno malo mestece, Ijeino v Eloise, Mich., kjer smo potem smo se peljali navzdol iu obiskali moje soproge sestro po ovinkih m kako 20 milj in Ivano Gaber, katera -e nahaja v tem mestu že sedem let. Po prišli smo na planjavo in tu smo videli vsakovrstna dreive- i par urah razgovora sem previ-jsa, lepe cvetlice, lefia polja, ' 1. da se ima dobro in da jejmesta -o bila bolj pogostonvn in 2. VITKOST je po- \ trebna v filmih, »i-^ t.i filmske zvezdnica pijo sveže mleko, d^ obdrte živahrmft gori. funte ]>a doli. 3. ALI DOBRO SPITE? V<>sku*ite mr-z e 1 kozarec svežega mleka ali pa Ra po- ■ nku«ite vroče- j I pa. v skodeli- g «-i. FV»mapH g mn<>tfo! B i a s ! 4. KUHAJTE Z MLEKOM—Pošlji- \ te kupon za nove V mlečne recepte, ki^ - LETNO PREISKUŠNJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in avoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti OBISK Včeraj je obiskal naše uredništvo MY. Bojda li Radiea, ki ga prištevajo med največje jugoslovansko časnikarji in je že prehodil vso evropske dežele i ter po roe al o najvažnejših dogodkih v svetovni politiki. ?Mr. Radiea je prideljen jugoslovanskemu poslaništvu v "Wa^fliingtonu kot ravnatelj časnikarskega urada. »Kot poznavalec položaja v Evropi in zlasti v Jugoslaviji, je uverjen, da se bo Jugoslavi-j ja n>ogla vzdržati nevtralno saj do poootfca marca, nato pa bo skoro gotovo prisiljena stopiti v vojno. Po mnenju Mr. Radice bo Hitler --pomladi vda-ril na Jugoslavijo, da pomaga svojem^ tovarišu • Mussolini ju v vojni z Grško. Po njegovem mnenju bi bilo tudi za Jugoslavijo boljše, da se Hitlerju ne bi postavila po robu, kajti v tem slučaju bi bila dežela opu-stošena, temveč bi bilo boljše, da se mm ne upira in bo vsled tega obvarovana nred opustošenjem. •Vsi sedanji dogodki kažejo, da bo spomladi prišlo na Balkanu do še mnogo važnejših dogodkov, v katere bo potegnjena tudi Jugoslarriia. Nikdo pa -sedaj ne more vedeti, kaj se bo še zgodilo. . ' Mr. Radiea nam je obljubil, da nam bo stalno pošiljal poročila o najnovejših političnih dogodkih v Jugoslaviji, ki jih amerski listi ne prinašajo. Zato uslugo mu izrekamo iskreno zahvalo. 'Mr. Radici želimo srečen po-vratek v Washington ter mu želimo mnogo uspeha v njegovem delokrogu. . so tečni — in ne dragi! tudi Bureau of Milk Publicity, Albany. X. T.. Dept. 1-1. Prosim, pošljite mi knjižico "Ofttinp More Out of Life— with MILK", BREZPLAČNO In predDlaeana: Ime --— NHSIov - Mesto - Država Prosimo, napišite razločno dobro ]»ost reSena, pa vseeno, kakor >e je izjavila, bi bila zopet rada svobodna in uživala svoje življenje s svojim možem in sinom. Kakor sem previdel. je ona či-to normalna in ker sama ni nič kriva svoje prt te-klosti, želimo vsi sorodniki, da so zopet vrne k mo se malo pogovorili. «mo si da bo njen nio žustregel naši in njeni želji. Torej lepa hvala za gostoljubnost In obilo po-trežbo Oharlesn Gaber in njegovi so-proiii. Tz Kloise. Mich., se odpeljeva ogledali me>to. Fontana je r s piijazno mesto. Tu živi nekako 2~> sloven-kill n; 31. de- proti Oliieagu in od tn proti za-|cembra so priredili veselico, padu skozi državo Missouri. Vjkatere -v« se tudi >iv(. in moja DRŽAVA NEW YORK PRAVI: IZGLEDAJTE LEPŠE, POLLUTE SE BOLJŠE, PIJTE SVEŽE MLEKO CENENA H K A N A il SLOVANOVE" PRIREDITVE IS tem prav vljudno sporočam naši slovenski javnosti, da je bil na "Slovanovi" letni seji z dne 19. januarja 1941 izvoljen sledeči odbor za eto 1941 in sicer: Predsednik: Mihale Pirnat. ■Pod-preds.: Frank Genelli, Tajnik: Charles Majdič, Blagajnik: Ignac Zaje, Zapisnikar: Viktor Kobilca, Nadzornika: Anthony Svet in Tjovrenc Giovanelli. Arhivarja: Frank Košir Marko Stekar. Pevovodja: Tirnac Hude. Nadalje priredi "Slovan" tudi zabavo na "Silvestrov ve-(Vr," dne 31. decembra 1941. Naša -lovenska lokalna društva se tem potom naprošajo, da blagovolijo oimuijene datume vpoštevati ter ne prirejati svojrh zabav na istih, kar bo tudi "Slovan" radevolje vpo-števa'l ob priliki njihovih žaba'v. Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni □rad, Ely, Minnesota. BLAZNIKOVA ^Nadalje se je na tej seji odločilo. da "Slovan'* priredi v tem letu sledeče prireditve: fV nedeljo dne 23. marca iirro v dvora ni Slov. Nar. Doma na 253 Irving Ave. Brooklyn, N.Y. V nedeljo dne 1. junija "pi'k-nik" v znanem Charle's Garden Parku. . V nedeljo dne 16. novemtbra "Martinovanje" v dvorani SI. Nar. Donta. Podrobnosti glede zgoraj o-značenili "Slovanovih" prire-iniditev. bodo*pozneje ob pravem času natančneje poročane v tem listu. Toliko za sedaj. Naslov sedanjega '\Slovano- vega" tajnika se glasi: Mr. Charles Majdič, 1723 Madison St., Brooklyn, N. Y. S pov-kim in sobratskim po-zdratvom, Anthony Svet, nadzornik. Naznanilo! za leto 1941 Cena "T • poitmno vred. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 West 18th. StroH N®w York. H: T. r.....-T PLANINKA ZDRAVILNI ČAJ "BAHOVEC" iz Ljubljane, je Se vedno na razpolaga. Svetovno-slavno sredstvo zoper bolezni želodca, ledvic, Črevesja ali žolča. Tudi zoper zaprtje in za utrjevanje krvi. Cena sedaj: 1 škatlja 11.25, t šk. «2.40—3 Sk. $3.50. PRATIKE so tudi dospele. Blasni-kove in Družinske, zaloga pa Je majhna. Kdor Pratike želi, naj takoj naroči. Cena 25e komad. Španski žefran, Muškatov cvet ali Lorber jegode. Cena velike škatlje SMc. Tavientroie, Kamdiee, Enejan, Lapuh, Lipovo cvetje itd. v skatljah po Me. Mešani čaji Knajpovlh zdravil za želodce, ca pljuča, zoper prehlad, ledvic* treva itd. v škatljah pa 75e. tej državi se vidi lepo polje in tu pa tam se vidijo rafinerije. Potem se pripeljemo v Kansas City, kjer .-nio stali 4 ur< in si ogledamo ii*esto kakor: jmst office, library, Memorial, Po-wer and T^ight Co. poslopje, City Hall in več drugih znamenitih stvari. Poten< se pripeljemo v državo Kansas, kjer je jako rodovitna zoiiilja. na kateri se pridihi veliko žita in koruze. Tu se vidijo velike ranebe, na katerih redijo živino za meso, ki ^a razpošiljajo po coli Ameriki. Od tu :e pripeljemo v Colorado. Tu se vidijo visoke gore, v enem kraju >n|o so peljali navzgor nekako 15 milj. Bito je 17 voz v vlaku in so bili vpre-žene štiri lokomotive in v-p so delovale, kolikor je bilo mogoče, da so potegnilo vlak čez to iroro. . Potem smo se pripeljali v New Mexico. Tli je večinoma sama puščava, tu pa tam se vidi kakšno majhno cipreso. V tej državi živijo sami Indijanci; belih ljudi je tu bolj malo. Indijanci živijo v nizkih kočah. 2 vsakim naročilom od %IJS% ali več povijemo zastonj naš krasen VELIK STENSKI KOLEDAR. Steve Mohorko Co. 7#4 South 2nd Št., Milwaukee, Wis. VELIK JUGOSLO-. VANSKI KONCERT 'PiTvir v naAem narodnem življenju v Ameriki bo ob intern čanu toliko odličnih naših u-metni'kov priredilo velik koncert dne 9. februarja v Manhattan Center, 34. ulica in 8th Ave. v New Yorku. 1 Na tem koncertu bodo nastopili: Miss Zinka Milanov, prva sop ran ist in j a pri Metropolitan Operi v New Yorku, svetovno znani virtuoz na gosli Mr. Zlat-ko Balokovič in baritonist dunajske opere Mr. Piero Piero-tič. (Pri 'koncertu tudi sodeluje po Ameriki dobro znani tam-buraški zbor vseučilišča v Du-quesne, Ia. Na programu bodo večinoma jugoslovanske pesmi in sklabe. fTa koncert bo nudil velik glasbeni užitek, zato naj bi se ga naši rojakt vdeležili v obilnem številu. SZačetek bo ob 3. popoldne. soproira vdeležila. Zare> lepa sloga vlada med S.ovenci tu. in tako >ino se zabavali pozno do jutra. Opolnoči starega in novt ga leta je bil pa velik surprise, kakor je ž«* navada med Slovenci, tla si v roke segajo in poljubljajo in tako pozno proti jutru smo se zopet razšli. Na novega leta dan vmo se zabavali in obiskali več slovenskih družin. Tako smo se sešli z John .Torina, Kacjanovim Janezom iz Sinje Gorice. Z njim se že nisva videla 35 let. Zadnji«"' sva delala skupaj pri Je-lovškovi opekarni na Vrhniki. John si* f>oča s kokošjerejo, po-marančjuui. gia|N*fruiti in le-liionaiiii, ima tudi nekako .V) kanarčkov. Res, jako lopo, kadar pojejo. Po 40 1«-1 i li -Piti se sešol z Antonom Hočevarjem in njegovo soprogo. Po kratkem razgovoru sva prišla do zaključka, da sva bila sošolca v prvi državni arimnaziji leta 19(M). Torej lepa hvala za vožnjo iz Pontane do St. Borna rdi ne in želim, da se Še vidimo. (Nadaljevanje na 4. str.) KNJIGA v angleščini. NE ZAMUDITE TE PRILIKE po izvanredni ceni KUHARSKA KNJIGA: Recipes $f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— ■S^Knjiga je trdo vezama in ima 821 strani^^a Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so. tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri: KNJIGARNI SI OVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. r .v r! n •T ,, .-/ VAŽA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRV USPEHU. DRUŠTVA POTRfcBU J|EJO SODELOVANJA I^E $AMP SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE J A VNOSTL "•I LAB HIBODI" - New Toil HT- TKureday, January 23, 1941 VfiTANOVL JEN L. 1Č ROMAN : Spisal: FRAN GOVEKAR. "==41=" 1 Tepkar jo ponižno izginil, gospa Elza pa je pozvonila ?lu-gi, da jo odne»el knjige po pisarnah na njih prostor. Nato je vzela iz spodnjega predala več zavojev pisem, našla nekaj ženskih fotografij, suhih šopkov in v kuverti prevezani z li-iafitim svilonim trakom, je bilo celo več. ženskih kodrov, zliito-la^ih, črnih, rjavili, celo rjasto rdečih. ! Hladon jo ostal njen obraz, ko jo pregledovala vso te zarme nele in {»obledele opomine moževe ljubezni bogate preteklosti; >amo crtcoli ustnic ji je zaigral zanLčljiv nasmeh. Iz vsega kupa si je vnzela le Olgino sliko in poslednje »pismo iz TrstenLka ter od-nisane z imenom Ma**ta. Vso drugo je zmetala tako brez reda kakor jo bilo prej, zopet nazaj v predal, ga zaklenila in odklenila glavni prodal spredaj. Tam je našla pole? drugih pogodb tudi kopijo jK>godbe s Tribnikon*, dvojo Tribnikovi-h pisem ter par anuiterskih fotografij Kromarjevi'h hiš in lesne trgovine v Selili ter gradiča v Trsovem. Pazno vso prcčitala, nato položila na prejšnji prostor in predal zak'onila Iz slovenskih naselbin S pota — (Nadaljevanje s 3. strani.I V Fontani smo videli največ- Eisinore in Lake Elsinore. drugih mest na sto milj na daljavo. In tako se zopet pripeljemo na drugem kraju navzdol v ravnino v lepo mesto Sherman Oaks. Tu ima John Selak en streljaj daleč od Beth Vista ceste moderno opremljeno hišo, v kateri seJ.aj živijo. Tu sva bila z mojo •soprogo tri dni in v tem času je nama izkazal gospod Selak vse, kar je najbolj znamenitega v Los Angeles in okolici, kakor tudi me jo vinarno, katera obsega 5 ti- tem irnstu in okolici je jako ro-soč afcrovv Tam smo videli tu- dovitna, nekako črnikasta zem-di največjo prašičjo raneho, vjlja. Z vrha gore, nekako 4000 kateri imajo 59,000 vsakovrst-! čevljev visoke, je jako lep raznih piašičev. V tej ranehi je'gled. Jezero se vidi kakor ne- delovodja Slovenec Ant. Blat-kako ogledalo in ravnina je". „ „ vtt------ nik. Torej lepa hvala za gosto- obraščena z zeleno travo in se'*t° Ho,l>^1 m jezero, obra-lju«bnost in postrežbo gospoduj vidi kakor zelena preproga. Na!'Z vsakovrstn»"» Palma-in gospej Blatnik. J vrhu hriba je velik daljnogled,' IPo novem letu naju odpelje s katerim se vidi na 100 milj vnuk Joseph Rihtar, da amo par odraslih osob. Som si mislil, da so ljudje tu na sedečem štrajkn. Od tu se polji mo na March Field, kjer smo videli vsakovrstne aeroplane in bonghnike. Leti- iBilo jo pol šestih zvečer, ko so je vrnila v stanovanje. Inp° tisoč akrov in je Kakor zjutraj ob po! sedmih je sedla za zastor v sobi. ki iožala v prvem nadstropju nad g'a v ni m vhodom tovarne. In opazovala ji, kd:ij odhajajo uradniki in uslužltonci. Zopet jo videla, da 'nihajajo orvečor prvi oni, ki prihajajo zjutraj pn pozno. «hi niti delavci ne ostajajo na delu do šestih, niti no začenjajo oh sedmih, skratka, da vlada mod osebjem svojevoljnost, ki jo ne kroti nobena disciplina. Kakor zjutraj prva, pa je videla tudi zdaj odhajati zadnjega starega knjigovodjo Tepkarja in za njim tajnico Marto že blizu pol sedmih. Ditsi se j<' že mračilo, je popila čašo čaja in se z avtom odpeljal« v Sola. Vso žarnice in obločnice je dala prižgati, ko Fe je vozila mimo vratarja. Oirkularne žago -so še sikale in rezalo, delavci so še zlagali piramido iz desk. valili hlode, od- Pa i™*nu Lake Matthews. Vo-važali -o krajnike. v pritlični pisarni ^o gorele lun-i nad miza-'^a v to jezero priteče iz reke ini in pulti, uradniki so še delali. Trop lovskih psov jo ra- Colorado, ki je oddnlj eno največjih v vzhodni Cali fo rn i ji. Na drugi strani ceste se pa vidijo Conscription Camps, katere pa še niso dodelane. Tam dola sedaj nekako tisoč mehanikov vsa'ko vrste. Kadar ho dodelano, bo prostora za 30 tisoč vojakov.. Od tu se odpeljemo na visoko goro, kjer je med dvema gorama velikansko umetno jezero clostno zalajal in začel je skakati okoli avta, se vzpenjati k Rlzi in se ji dobrikati. Poznala je vsakega, ga poklicala po božala, prijazno potapljala. Saj je bila njih krušna mati in rednica; mladiče je bila nakupila, vzredila, odgojila, poniožila m poženila ter skrbe a, da so bili lepo shranjeni in prehranjeni. O krbnik je pritekel in jo spremljal. 0*>šla najprej dolga hleva. Tudi žirvina jo je poznala, lirzala in mukala gospodinji v pozdrav. Zakaj gospa .Elza jo je ljubila in skrbe-'a, »da jeibil hlev vzoren in ravnanje z živino najboljše. Tu je bHo petnajst krav s sedmerimi telički, par te lic in juneev. šest parov volov in dva bika, v posebnem hlevu šestnajst kobil in konj, par žiebet in krasen žrebec. Vsako žival je poklicala z <'menom, jo ogledalr — odrejala, odobravala, grajala. — V mfiekarni sta di lala hlapec in dekla. Pregledala je >troj in posode ter šla dalje. lZadovoljnosti ni izražala z ničimer. In ko jo stopal? skozi skladišča, je opazila vsako izpre-membo, vsak prirastek, novo skladanico — vpraševala, presojala, odrejala. Nato šolo je odšla v pisarno, si dala predložiti .flareno k njigo, zapisnik, korespondence, zaslišala blagajnika in tajnika ter končno hladno pripomtnila: , "Inventar in bilanco vam prideta pomagat delati gospod Knjigovodja Tepkar in gospodična Smrekarjeva iz ljubljanske tovarne že jutri." , iKončno je odšla v prvo nadstropje. Tu sta stanovala rajni cče in brat. imela sta jietero sob; zdaj so bile zaklenjene. Na koncu hodnika so bile bivše tri sobe, vse še opremljene, kakor pred meseci, ko je odšla kot nevera k Sterpišniku. I |UPripravite jima v sobah za tujce stanovanje," je velela oskrbniku. 44Glejte, da bosta zadovoljna! Hrana, perilo in vse, česar si želita, naj jima bo na razpolago doma! Oba sta izvrstna uradnika <— zaupam jima." Nato SO je odpeljala zopet v Ljubljano. In odšla je mirno počivat. »Ko so jo dva dni nato zvečer Stepišnik vrnil iz Trsovega. knmor ga j<- bila Elza poslala, da po^trelja staia jelena in stare košute v zverinjaku- ga je sprejela prijazno se smehljajoč, kakor bi se ne bi o medtem prav nič zgodilo. Pustila je, da jo je objel in poljubil ter ie šla ž njim mimo večerjat. Ko sta bila sama in je služkinja popravila mizo,, pa jt Elza dejala: "Ako se ločiva sta tvoja mati in sestra skoraj brez imet-ka, a ti mrtev mož!" "Kaj govorih?" "4Ponavljam: ako se ločiva. To je odvisno le od,tebe. — •Jaz hočem moža znse, \Tsega. Vzela sem te, ker si mfi všeč — čeden, sposoben, rdrav. — Odklonita sem toliko snubcev — težko si je prislužil Tribnik svojo provizijo — in se odloči!* zate, ker mislim, da si zame pravi mož. Če namreč hočeš! Nisem pa prav nič -entiimentalka. Zgodaj mi je umrla mat: in odrasla srni v triem delu n*ed moami, ki -o bili značajni. Tudi zaibavali so se vedno le kot poštenjaki. Zato mi je nemogoče živeti daljo s teboj, ako nočeš in ne moreš »biti poštenjak. Potomra dobim. Moža mi ni treba voc ..." • 4 4Čemu vse to, Efca?" "Ker sem zdaj uverjena, da si bil doslej čisto navaden Suft!" *'Taka psovka! Zavračam jo. Le mjlad sem bil. — Kot devičnik vendar nisem mogel ži»veti!" J44 Ve«, da sem jaz živela tako! Ne priznavam, da bi smel močki kot samec živeti drugače, kakor dekle. Toda pravico imam zahtevati, da živiš od dneva poroke kot zakonski mož Čisto tako, kakor živi tvoja zakonska žena. ■ Ako ne, daješ s tem ženi pravico, da živi čisto tako, ka'kor ti. Toda jaz se te pravice ne pos.užim, nego se ločim e »hajali za časa prohiibicije gledališki igralci in igralko, dandanes je pa vse bolj mrtvo.. Ko smo si ogledali okolico Fontane, -smo se namenili, da si ogledamo Los Angeles in o-kolico. In tako nas potegne gospa Vidr^ar v to znamenito mesto. Ogledali 5mo si tudi mesto Rt. Monico ob Pacifiškem (morju in tako zopet nazaj v Los Angeles, da obiščemo Slovenca Johna Selaka in njegovo soprogo. Po kratkem poizvedovanju se pripeljemo na Jefferson Blvd. in kar naenkrat zagledamo napis John Selak Iron Works. Tu izstopimo in se snidemo iznenadeni, ker se že več let nismo vide-li. Potem nam John izkaže svojo novo mehanično opremljeno tovarno z 'vsakovrstnimi stroji, katere rabi v svojem rokodelstvu. Dela znamenite okraske, ograje, vrata za garaže, za 'botra t ase po Los Angelesu in okolici in ima toliko naročil, da ima do 15 delavcev-mehanikov, ki delajo zanj. Na potu proti njegovemu domu se ustaivi in nam izkaže tri moderne hiše, od katerih je dve ravno dovršil, in to vse on la-stuje. Potem pa se odpeljemo po mestu Los Angeles in potem čez Beverly Hall, kjer živijo sami bogatini. Ko se pripeljemo na vrli gore po vsakovrstnih ovinkih, se vidi Los Angrles in več M M M * H in si zato brezvestnejši, kakor najbolj zanikaren delavec. Ako bi bil poštenjak, bi bil vse to nleni pred poroko priznal in bi lul >voje razmerje do gospodične Trataijeve in aitvenenm zavodu. . mnogo sorodnikov, v Califomi--Popoldne v nedeljo se zopet ji dve sestrični: (Parvlo. por. snidemo pri Johnu Mrlaku. Miller in Kristino, por. Alyam. l am sem zopet videl več mo-| Naj počiva v miru ter lahka jih prijateljev ' starega lcraja, Hodnika, Franka Ogrina, Fr. Jesenovca, Ignaca Hodnika A. Celarja Jr. Jacka Leskovca. Seznanil sem se tudi z rojakom NOVO Jerebom. Možak je star 75 let in eden prvih naseljencev v Little Falls, N. Y. Qn je bil in sošolcev iz j^j mu bo jugoslovanska zem« kakor Franka ijaj Felicita Čermelj. 1 žalujoča sestra. PROTI ZDRAVILO MALARUI. 'Žena roabarja Ivana Jerbiča iz Sremske Mitrovice je bila akrat je bila v hud0 malarična in ji zdravniki V v. . *J.tudi Korfetova'niso mogli pomagati. Zato -se dmzina m edini Slovenci, ki so je Jerbic sam začel ukvarjati z oj ™*tn- | mislijo, da bi iz naravnih zelišč 1\l se zabavno pogovarjamo in fe medicinskih praškov zmedo 9. ure zvečer in potem se žal zdravilo, ki bi pomagalo odpeljemo na dom Antona Ce-| proti malariji. Poskusi so se i area. Tam se zopet okrepča- n^u posrečili in žena je kmalu mo z raznovrstnimi jedili, se'travel a. To so ljudje kmalu poslovimo in zapet odpeljemo zvedeli dale« na okrog, in vabi-nazaj proti Ohicagm in od tu zo- fi Jerbiča, naj pride zdravit pet nažaj v TTtiea. N. Y. / *Za časa najinega potovanja se iskreno zahvaliva vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za gostojuibnost in obilo postredbo in za izkaz znameni- potrdilo. S "tem"potrdilom je SMRTONOSNI SKOK IZ ČETRTEGA NADSTROPJA. V Beogradu s=o nekako v modi samomori s skokom v globino. Nedavno se je ubil mlad zaljubljenec s skokom s Kali-megdana. Pretekli teden pa >e je ubil 55 letni dehi