t WUHHMMMlift ijvačji «W«uid dnevnik v Združenih državah V«Qcsa vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev r Ameriki, TELEFON: OHelsea 3—1242 Entered 11 Second Glass Matter September 21, 1308, at the Poet Offioe at Hew York, H. Y„ vnder Act of Oongrees of March 3. 1879. TELEFON: OHelaea i-1241 N. 141.— Stev. 141. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 17, 1937 —ČETRTEK, 17. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. ŽUPAN PROSI PREDSEDNIKA ZA POSREDOVANJE VSA PRIZADEVANJA, DA BI SPRAVILI ŠTRAJKARJE NAZAJ NA DELO, SO SE IZJALOVILA Pred jeklarno v Johnstownu sta bila zabodena dva piketa. — Tom Girdler obžaluje, da se ne more udeležiti konference, ki jo je sklical go-verner Dawey ter poudarja, da družba ne bo podpisala pogodbe. — Jeldarne v Youngstownu ostanejo zaprte. Mesto Bilbao še ni pa dlo JOHNSTOWN, Pa., 16 junija. — Tukajšnji župan Daniel J. Shields je rekel danes, da so organizatorji Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo (CIO) "morilni elementi, ki zastrupljajo naše mesto." Istočasno je poslal v Belo hišo nujen poziv, naj predsednik takoj začne posredovati, češ, da so postale razmere neznosne. ROOSEVELT ZA VIŠJE PLAČE Nižji tretini naroda mora biti pomagano. — Ostro obsoja bedne življenjske razmere. WASHINGTON, D. C., IG, Predsednik Roosevelt je rekel da je treba nekaj storiti za ono tretino naroda, ki je zaradi majhnih dohodkov slabo oblečena in živi v bedi. Predsednik je na časnikarski konferenci povdarjal, da Par ur na to, ko je označil organizatorje za "mo-Jmora biti kupna moč širokih rilne elemente", se je pa pred Cambria jeklarno Bethlehem Steel Company odigral dogodek, ki je jasno pokazal, katera stranka zasluži ime "morilni elementi". Pred omenjeno tovarno je namreč neki stavokaz iz zasede napedel dva piketa ter ju z nožem tako razmesaril, da bosta najbrž podlegla poškodbam. Kakor kaže, še ne bo tako kmalu miru. S. D. Rvans, eden vodilnih uradnikov Cambria jeklarje, ;e odločno zavrnil predlog Philipa Murraya, da bi delavci glasovali, kateri uniji naj se pridružijo . Evans je tudi rekel, da pod nobenim pogojem ne sklene z CIO kakšne pogodbe. Eden ranjenih stavkarjev se piše John Babich, drugega pa doslej še niso mogli identificirati. Možak je namreč nezavesten in nima pri sebi nobene DELAVSTVO JE IZGUBILO ZAGOVORNIKA Poslanec Connery iz države Mass. je nenadoma umrl. — Vedno se je zavzemal za izboljšanje delavskega položaja. ve legitimacije. Poziv župana Shieldsa, naj predsed-j sedmi k. nik posreduje v stavki, je ostal brez odmeva. Zvezno vlada je prosil za posredovanje tudi Philip Murray. Stavka se je razširila na sedem držav. Vsega skupaj stavka nad stotisoč delavcev. Murry bo jutri konferiral z delavsko tajnico Perkinsovo. Njegov cilj je, vprizoriti v stavkovnem okrožju glasovanje, ki naj bi se vršilo pod nadzorstvom National Labor Relations urada. V Youngstown, Ohio, se je večina delavcev že naveličala stavke. Uvedli so kampanjo z geslom: — Nazaj na delo! — Kampanja pa ne bo imela posebnega uspeha, kajti Frank Purnell, predsednik Youngstown Sheet & Tube noče odpreti tovarn, dokler mu civilne oblasti ne zajamčijo, da bodo mogli delavci neovirano delati. Ohijfki gverner Martin L. Davey je sklical konferenco, ki naj bi našla izhod iz naraščajoče krize, toda Tom Girdler, predsednik Republic Steel, je izjavil, da mu je žal, ker se konference ne more udeležiti. Istočasno je ponovno poudaril, da ne bo nikdar sklenil nobene pogodbe z Lewisovim odborom za industrijalno organizacijo. Clinton S. Golden organizator jeklarjev, je izjavil, da so edini morilni elementi, ki so v Johnstownu, nahajajo v županovi "meščanski brambi'*. — Ko je Shields oborožil svoje brambovce z jeklenimi čeladami, samokresi in krepelci, — je rekel Golden, jim je dalo vodsftvo jeklame seznam delavcev. Nato so začeli hoditi bra-mbovci od hiše do hiše ter nagovarjati stavkarje, naj se vrnejo na delo. — V našem spremstvu bofete varni, — so jih skušali prepričati. Toda le malokdo jim je sedel na lim. V Johnstownu je poleg redne policije še 220 državnik policistov, katerim pomaga 400 članov meščanske brambe. mas povedana m je zato potrebna pomoč vlade in trgovskega Mveta. Predsednik je pazilo poslu-šujočim časnikarjem podrobno razvijal svoje idejo o boljši razdelitvi narodnih dohodkov ter je rekel, da ho jeseni o tej zadevi govoril po radio. Po njegovem zatrdilu je živ-ljemski standard gotovega dela prebivalstva tako žaiosten, da je znatna pomoč neobhodno potrebna. K temu morejo največ pomagati javina dela. Konečno je predsednik izrazil upanje, da bo ^enat v kratkem glasoval o njegovi ju-s tie ni reformi. Narod zahteva, da so njegolvi predlogi v kongresu sprejeti, je rekel pred- Predseldnikove nove ideje so v to/ni zvezi s splošnim načrtom za uredbo delavskih razmer. Rekel je, da je nepristranska preiskava dognala, da tre-1ina naroda živi v bednih razmerah. Z izboljšan jem teh razmer ho t odi polvečana kupovalna moč naroda in s tem ne bo samo znižaaia brezposelnost, temveč bo tudi proračun izravnan. S tem problemem se posebno peča odbor, v katerem so zvezni zakladničar Morgenthau. poljedelski tajnik Wallace, delavska tajnica Miss Perkins, WASHINGTON, D. C., 36. junija — Po kratki bolezni ur je v starosti 48 let umrl demokratski poslanec William P. Conner}' v bolnišnici za za-Btrupijeiijem v želodcu. Connery je bil vojak, gledališki i-gralec in tovarnar in je veljal za naj od ločne j šega moža v kon gresu. V kongresu se je posebno potegofval za soeijaline načrte predsetdaiika Roonevelta. V po- BO ODSTOPIL LEO BLUM___ Komunisti ne bodo glasovali z a polnomoč sdede financ. PARIZ, Francija, 15. junija. — Ptfvič, odkar je prišel Blumov kabinet pred enim letom na krmilo francoske vlade, je zašel v inevarnost, da bo padel. Kaibinet pri glasovanju v poslanski zbornici mogoče ne bo poražen, toda v ljudski lronti, katero tvorijo tri stranke, je nastal razkol. Položaj ob 4 zjutraj je bil naslednji: Komunistična stranka, katero ivodi otsredtnji odbor, ki je v tesni zvezi z Moskvo, je naznanila, da ne bo glasovala za vladno zahtevo, da ji je podeljena polnamoč za uravnavo finančnih in denarnih tež- sianski zbonnci je bil predsed ; ^ yIa(]a ne da daJY nik odbora za delavske zadeve ki ne ,boilo p0višani. in je bil neumorno delaven. Radikah|li gocijalisti v isena Njegov življenjski cilj je bil, fu in posian^ki zbornic* tega postava o najvišjih urah m i ultimatuma ne bodo sprejeli najnižjih plačah in odpraha o-]iu tluH me finančni minister Iraškega dela. Ravno sedaj i-jVincent Auriol, čegar pogla-ma skupni delavski odbor vitna ski% je dobiti več dohod -nata in poslanske zbornice v\ j,QV ^ kredita-pretresu tozadevno predlogo] Nastop komunistov je posta-Connervja in senatorja Blacka.|v}1 Blumov kabinet na zelo te-Wagtnerjevo delavsko posta-1 žavno stališče in Blum bo mo-vo je ravno Connery najbolj | ral zastaviti vse svoje sile, da se izvleče iz zagate. Blum bo skušal komuniste zagovarjal v poslaniki zbornici. Predsedinik Roosevelt ga je pogosto poklical na posvetovanje glede delavskih postav. Connery je bil vedno prepričan, da more samo 30 ur dela na teden odpraviti brezposelnost- KRALJICA . VILJEMI-NA KOT TAŠČA LONDON, Anglija, 15. junija. — Najsrečnejši kraljevski par v Evropi ima že nad-ravnateU WPA urada Hop-1 loge s taščo. To Tf/\.»4i,n r> imnti rv*n hmn \/ ,_ je število brez|>oselnih lansko leto padlo od 5,100,000 na 3,700,000. PREISKAVA KARDINALA VEGADRADA KOLIN OB RENI, Nemčija, 15. junija. — Tajna policija je v četrtek preiskala kardinalov urad, toda ni znano, ako je našla in zaplenila kake listine. FRANCO NAMERAVA NAJPREJ ZAVZETI VSO PROVINCO VISCAY0 SAN SEBASTIAN, Španska, 16. junija. — Po nadziranju baskiške fronte je general Francisco Franco naznanil, da njegova armada ne bo vkorakala prej v Bilbao, dokler ne bo osvojena cela provinca Viscaya. Sedaj so največje vojne operacije jugozapadno od Bilbaa, kjer se fašisti se niso ta- KRVAVI IZGREDI V MEHIKI MEXICO CITY, Mehika, 16. junija- — List "Universal" poroča, da je bilo v Zo-mevucfiumi v državi Mexico u-bitrh 6 oseb, 20 pa ranjenih te kom izgredov zaradi zemlje. že /nevestina mati kraljica Vi-Ijemina pričela iposezati v nujno zakonsko življenje. % Julijana, ki je bila (vzgojena zela strogo, je morala nositi preprosto dbleko in je bila zelo ti«'e: V zadnjem času je baskovska prestolnica Bilbao središče vsega zanimanja za španske dogodke. Mesto BUT) a o leži v slikoviti dolini na ob*11]! straneh roke Nervion. ki se razliva S milj t d tu v morje. Na desnem lire-in Nervioma, med gorskim pobi^jem in reko, sloni stari Bil bao s svojimi ozkimi, starinskimi ulicami. Pet mostov vodi preko reke na levi breg v novi Bilbao z lepimi, širokimi cestami, ki je nastal šele po I. 1K7(J. Že v davnih časih se je Bilbao razvil v metropolo trgovine, ploivbe in dela. Njegovo trgovinsko pravo je postalo vzor za trgovinski zakonik »Španije in cele vrste juamo-ameriškili republik. Ladjedelnice ob kantaibrijski nihali so bile v Sredozemskem morju prav tako slavne kakor kovaške delavmice »v do-lini Nerviona. kjer izkoriščajo že stoletja izredno bogata ležišča železne rude. Ozemlje okrog Bilbaa so nazvali "špansko Porurje" in od osemdesetih let preteklega stoletja, ko so >se nekdanji dru-žirnski obrati spremenitLi v modelne topilnice in tovarne, sc vrstijo v dolirni Nerviona med Bilibaom in morjem plavži drug za drugim, železarne kn jeklarne, tovarne lokomotiv in strojev, živa podoba industrijske delavnosti, kakršne v drugih delili Apainije ne vidiš. Nervion so regulirali tako, da morejo največji tovorni parniki mimo kadečUi se dimnikov Lamjaca, l)esiert-a, Lu-chane, Burceme, Zorroze, Olaveage in Basurta dospeti (io mostnega gradišča. Največje špansko trgovin ko (brodovje ima svojo domo-vinsko luko /v Bilbau. Iz vsega tega j«' lahko nmljivo, zakaj si nacionalisti tako ])ri zadevaj o, da bi spravili (baiskovsko prestolnnco pod svojo oblast in zakaj menijo, da bi zavzetje tega mosta pomenilo pralv tako kakor zavzetje Madrida konec državljanske vojne, \fi sicer v njihovo 'korist. Če drugo ne, bi jim ol>la«t nad neštevilnimi velikimi im (lustiijskimi delavnicami tega kraja in njegove okolice na vteak način olajšala ©adaljevanje vojne. Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneti ji' vo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO ta | 155 _ Din. IM 9 5.00 _ Din. m f 7.20 _ Din. Mt $11.79 _ Din. 5M KSJi _Din. UM _ Din. MM ? ITALIJO I 6 M • 1tM % M.M I 57 JI S1UM 91I7JR Ur 1M Lir tm lir m Ur MM Ur MM Lir MM ttjI BM OENE 9EDAJ B1TEO MEWJAJO BO EAYEDEEE CENE VODTEŠEEE BPEEMEME1 GOBI ALI DOLI vaško lipo, Piše kakor misli FRANK KERŽE ./ Se nekaj vtisov in spominov iz slovenske metropole. Par dni po prihodu v Cleveland mi izroči delegat iz Waukegaira zavitek s pismom. Ko pridem zvečer domov, od-preni pismo in čitam: "Dragi Mr. Kerže: Ob zaključku prohibicije sem napravil dve steklenici iz umetnega lubja. Eno sem poslal (ime odličnega državnika), drugo pa sem sedaj, ko odpotujem v našo 10730 domovino, namenil Vam za Vaše neutrudljivo delo za slovenski narod. Njemu (ime državnika) scan poslal drugo v priznanje njegovih zaslug za ameriški narod v splošnem. Razlika je le fa, da njegova je bila prazna, v Vaši pa je dobra kapljica, ki naj Vam poživi Vaše navdušeno slovensko srce. Do svidenja Vas pozdravlja Jože Zelene." Ko odvijem zaivojček, se prikaže steklenica, kakoršne sploli se nisem videl. Je, kakor drevo, z gladko odrezanimi grčami od vseh strani. Znotraj pa je pravo steklo. Vsa je tako u-liiftno in tako naravno, da še danes hodim uganjevat, kje na pvotu je rasti a taka steklenica. kih ljudi nimamo preveč in pozna se vrzel za vsakim, kateri gre od nas. Tako vrzel sem za. čel opazovati kmalu potem, ko so bile zaprte meje prostega naseljevanja. Izdajal sem tedaj Čas in mesec za mesecom sem prejemal poročila: preminul je ta — odšel je oni. In bili so ljudje, ki jih ni bilo mogoče nadomestiti, zakaj delo za izobrazbo svojega naroda vzame M a in leta. Lahko postaviš nekega na njegovo mesto, a čakal« t§ bo razočaranje. Delo, ki nastane iz lastnega nagiba in prepričanja, je vse nekaj drugega kakor auibstitut, ki je in ostane navadno to, kar pomen ja ta beseda. Stokrat sein se vprašal, zakaj izginja med nami tisto, kar je dobro, ostaja pa kupe plevela, ki more biti k večjem — gnoj za bodoča generacije. Vse tako mi je hodilo na misel, ko sem dan za dnem korakal po ulicah slovenske naselbine cle-?1andske in opazoval njeno živčen je. Toii ko je iz-premenjena, toliko drugačnega — ne na boljše, ampak na slab-šo. Prejšnji Clevelnd je bil nekako organiziran, v različnih centralah, ki so se pa iznašle pri vsalkem večjem skup- rod danes vsakega gloda z nezaupljivimi očmi in ne posluša nikogar več. Drug drugemu so kopali jame in danes je srečno — vsak v svoji. Ta raw Irapanost je imela dokaj usodno posledico na konvenciji sami. Cleveland, ki je imel okoli dva ducata in pol odbornikov }n delegatov, je izšel iz konvencije absolutno poražen. Mof^to da bi bili delali združeno, so vničevali d mg drugega in ljudje, ki so bili včeraj se nekaki voditelji v naselbini, so danes generali brez armade. Kako vse drugače je nastopalo Chicago, ki je sicer tudi razdvojeno — ampak samo doma. Zato je odneslo vse. kar je kaj vrednega. Kako bo to vplivalo na bodočnost, se danes Še ne more povedati. Da se .bo zastran tega obrnilo kaj na boljše, skoro ... , , dvomim, ker ni Cleveland tudi j^^ktT.se mi z!h\ da v .preteklosti znal porabiti in,se uveljaviti svoje moči. Ni je primernejše slike Cleveland, kakor je največji Narodni dom. PEKLENSKE MUKE Naj bo za danes nekoliko odmora v mojem potopisu, kajti čitatelji ljubijo pestrost 111 se kmalu nasitijo večnega po navijanja. Se vedno je namreč dovolj časa, da pisnmno zaključim svoje romanje 'po newyorski državi im opišem svoj fpovratek v ameriški Babilon. Za spremembo naj torej 0-pišem }>ekleiiske muke, ki jih je pretrpela neka dojemat in ja pozno med našim narodom v Amerikii. Da sem videl tudi br. Moleka — kolikor s< i?a Tr ... , ... , , nem delu. Da se no motim, po-V sred, ima nekoliko odprtine,kIi&m v ln ]e dva fakta. m tam je zika našega rajskega Narof)ni {lom na St, Clair|u _ velikanska zgrarfba, ki velja do Blodni. Vseh vrst steklenico sem že narajmal na svetu, kaj takega pa še no. Posnemam iz pisma, da je to ročno delo prijatelja Zelenca in če sem v pravem, potem je on umetnik posebne vrste, ki nima konku-mice. Kaj je v nji, je za en- kar jmajo dimcs krat se skrivnost. danes blizu pol milijona dolarjev in pa — Kulturni vrt. Pri Narodnem domu so delali leta in leta vsi — katoliški in nekatoliški, in le skupnim silam se je posrečilo postaviti to, Tisti trenutek sem se čutil tako bogatega, da jo bil še pokojni Janez Rockefefljer navaden revež napram meni. Bogatega zato, kar sem dobil v lepem spominu priznanje za svoje de'lo, priznanje, ki ga toliko bolj cenim, ker prihaja iz roke slovenskega delavca. Zanjo delam, njim posvečam svojo darove, ž njimi živim in trpim, zakaj vsi skupaj smo eno telo. Tn tak le spomin mi je dragocen dokaz, da me razumejo, da cenijo moj trtnd, da moja beseda gre iz srca v srce. Neizmerno bogat — ne dolarjev, kj se jih na vse zadnje pri- A pri Kulturnem vrtu, ki je v svojem pomenu enak če ne višji, ko Narodni dom, smo videli razkol, ki traja še danes. Ideja se je točila skoro lota v večnem krogu — in se kar ni mogla vdomačiti. Nazadnje so jo prijeli in izpeljali katoliški ljudje. Ustvarili so načrt, s katerim so upali pridobiti podporo ljudstva in t/udi uspeli. Takrat se je tudi začelo tisto žoganjo s Cankarjem in njegovim spomenikom. Olovek, ki ve, kakšne duševne hrane se drži naš narod v Ameriki, se nehote smeje temu. Zakaj tistega Cankarja, ki je bil vsak dan v kdlonah našega časo- četnii načrt je bil brez vsakega okusa, da ne govorim sploh o kaki umetnosti. Potem so do-zidavali in prerlelavali primeroma tako. kakor starokrajski posestnik, ki si postavi najprej skromno hišico, potem pa prideluje, kakor nanese potreba. Kupi kravo — potegne pri oni strani streho in hlev je tukaj. Na drugi je zopet pripravno za Tiujska, na tretji listnica in pa šupa za vozove. V nekaj letih .ie slika, kakor je danes mudi Narodni dom. Vse je v hodnikih, zunaj in znotraj in po šti-rinajstih dneh stalnega bitvanja v tem poslopju nisem bil nikdar gotov, kam pridem skozi ta ali ona vrata. Dvorišča, kar jih je ostalo, so posebnost svoje vr.4e. Lahko je, da prideš ven, kamor si namenjen, lahko pa zopet, da prideš čisto drugam — največkrat do kakšne bare. . Ko sem študiral to čudovite plane, je pristopil neki domačin in mi rekel: "Kaj nimamo res vse fajn? dobi na vse mogoče> načne,,am- ^ pozna komaj dn pak priznanja, tistega ljudi. Kot pisatelj ima svo- nja, za katerega mora delati vsak človek sam. V velikem New Yorkn je vse na prodaj — tako neverjetne stvari, da strmiš. Grew pa lahko z milijoni od prodajalne do prodajalne z namenom, da si kupiš nekaj tiste notranje sile, ki jo človeku vlije priznalno pismo in spomin od slovenskega delavca. Povsod ti bodo rekli: nimamo. To je nekaj, za kar moraš delati sam, kar moraš zaslužiti sam. Ali ni to bogastvo, katerega si želi toliko milijonov in .tako malo ljudi doseže? Ali ni človek ponosen, da trud njegovega življenja le rodi tukaj in tam dobre sadove, da. beseda, stokrat prezrta, nazadnje le po-kaiže znake življenja in postaja nAje doma? Ameriški milijonaiji mečejo kupe zlata v svet z enim samim namenom: da kupijo zase to, kar ni nikjer na prodaj. Toda zlatih milijonov se drži pot, kri, smrt — izkoriščanje; zato ne morejo dati niti stotinko tega, kar je dal meni priprdst slovenski delavec za delo, ki ga vršim med svojim narodom, Kakor privoščim prijatelju Zelenou — imenujem ga prijatelj, četudi sva se videla menda enikrat aamkrat v življenju — vsega v politi meri, kar iradi naša lepa domovina na oni strani oceana, mi je vendarle žal, da odhaja izmed na. Ta- ka r vidno suši in tudi biv-l I šega urednika Enakopravnosti, [Mr. Jonteza. Srečal sem-tudi za mladega in jako navdušenega njegov Milana Medvedška. Primero-Že za- 111a taki srno bili vsi, ko smo začeli z duševnim delom nied našim narodom v novi domovini. A nehvaležnost dela in medsebojno klanje je polagoma spravilo v pokoj vse in skoro da tudi mene. (V bi ne bil premenil mesta, bi bil najbrž še danes tih. Zdaj boste razumeli, zakaj gre človek z enim srcem in vtisi v Cleveland, toda z dragim in drugačnimi iz Clevelanda. Vem, kako umira naše narodno življenje po manjših naselbinah, ponekod ga pa sploh več ni. Pa mi pride na misel: veliki Cleveland z deset tisoči naših ljudi, ta bi lahko nadomestil vso. Vzdržal bi lahko naše življenje jn tradicije vedno. če bi se zavedal svojih narodnih in kulturnih nalog. Iz vseh krajev Združenih držav bi hodili tje ljudje in se okrepčani vračali v svoja stalna do-movja. Kako lepo in potrebno •bi bilo, ko bi Cleveland vsako leto priredil kulturni teden za va«i naš narod v Ameriki. Koncerti, drame, opere, razne na- Zdaj bo tudi pod starim poslop- rodne prireditve — vse to bi jem čisto vse prenovljeno." se zlilo lahko v eno celoto. In . "Za-baro, kajne?" prepričan sem, da bi imeli od "To se razume. Kakor na- leta do leta več obiskovalcev, lašč je za lialinarje, da jim ne Tako bi se začela resnična kul-bo trelba tako daleč hoditi do turna centrala ameriških Slo- prvi dan konvencije SNPJ. v j OleveflamdiL Ker sem baje precej dober opazovalec in ker sem sedel v dvorami Slovenskega Narodnega Doma skoro v njeni neposredni bližini, podam par vtisov, ki mi bodo vedno v spominu. Poveri Ani odbor je »vršil svoje naporno delo. Treba je bilo pregledati poveri klice vsakega posameznega delegata. Zdi .se mi. da so bili vsi odoibreni in vsi pripuŠeeni; ena sama delegatka je bila na vagi. — 0 Vašem (slučaju, cenjena sestra — se bo poaneje razpravljalo, —- ji je rekel predsednik. Prosim umaknite se »v ozadje dvorane. Vstala je kn v zadregi začela i'skati sedež med nedelegati. Sedla je skoro tik mene. Poznala me seveda ni. Pol nre na to je bila na vrsti njena zadeva: če je bila pravi Ino izvoljena ali ne? Do takrat se je prisiljeno smehljala, smeh jo je pa takoj minil, ko je /vstal 'mlad delegat in začel dokazovati, da ni bila pravilno izvoljena, da ob času volitev ni imelo društvo voljnega števila člarnov, da so bili neki "čudni elementi" na delu in tako dalje Takrat jo je navdala sveta jeza. Planila je kvišku, in iz grla se ji je izmotal proto-t; — Ni res! — Mir! — jo je prekinil predsednik m udaril s kladivom po mizi — Dokler se vaš slučaj ne razjasni, -nimate be sede. Prebledela je. sedla in vztre-petala kot bi ji kdo z ivodo po lil. Ustnice so ji drgetale, okušala se je malomarno in za ničljivo nasmehniti, pa ni šlo. Vzeli žuuski besedo se pravi vojaku vzeti puško ali izd roti kači zobe. Njen nasprotnik, mlad delegat, postavno in pravilno izvoljen. je pa kar naprej mirno dokazoival, da cenjena društvena .sestra nima pravice sesti med delegate, kajti društvo je Štelo ob času volitev le tolik.) toliko članov iin da nič ne pijače. "Menri se zdi vse tako skrito in ne mesto v slovenski literaturi, dlvomim pa, če bo kdaj u«pel s svojimi doli kot narodni svetnik.. Njegova dela so jako lokalnega značaja, ne da bi kdaj posegla globlje v to, kar je res naše. V splošnem predstavljajo boj tistih, ki nimajo proti tistim,, ki imajo — ne v zmislu mmerišlkih bogatinov, ampak v zmislu razmer naše stare domovine. Mal trgovec, gostilničar, višji uradnik ali profesor, posestnik, ki nekako shaja kljub vsem težavam — to so tisti« veliki "nasprotniki", ki so — če že no škodljivi, pa vsaj odveč mlademu študentu s polno glavo misli in načrtov, a s praznim žepom in ne posebnim upanjem na bodočnost. Zato je in ostane vsa Cankarjeva zadeva v Ameriki čisto ponesrečena poteza, importirana in vsiljena ameriškim Slovencem, od katere nima nikdo koristi, pač pa dovolj škode. Meni kar ne more iz glave, kako je danes Cleveland raztrgan in napet, kako se urnika vse življenje iz skupine v javnosti za domačo mizo. Zato se ne čudim, da je edina prireditev, katera še vleče "sunprajz parti." Včasih 90 bili vsaj gotovi ljudje, ki so bili bolj vidni med narodom. Danes ne najdem nikogar več. Toliko časa so glodali drog ob drugega, da na "To je pa ravno dobro," mi seže v besedo domačin. "Ljudje pridejo notri pa se jih tako ne vidi, ker je vse bolj unrakne-110." Rad som mu verjel, da se jih ne Vidi, ampak zastavilo se mi je vprašanje, kako pridejo ven, posebno če se ga kdo malo nabere. Kako smo trpeli v dvorani pni vsaki debati, se skoro ne da popisati. Jaz nisem baš tih človek, kadar kaj govorim, ker vem, da je beseda namenjena drugim. Če me ne slišijo, je trud zastonj. Bil sem tako prepričan, da me sliši cela dvorana, kadar govorim, da som sko- ameriMrim Slovencem. Bil bi, .pravim", ker ima vse pogoje za to. Manjka le enega: dobrega vencev, kar bi imelo nodogled-en posledice za ves naš živelj. Kar je Ljubljana naši Sloveniji, to bi lahko Cleveland namiguje, da društvena sestra m velja, če ima danes, ko je konvencija že *v toku. toliko članov, da bi bila lahko sestra pravilno izvoljena, sploh pa, da je vse skupaj tako zapleteno in komplici ramo, da je najbolje, če sJavna delegacija tako ro omedlel, ko vstane po mojem j — čakati se ne sme. Z vsakim govoru delegat iz prednjih dnom razpada Cleveland bolj vrat, malo bolj ob strani in'in bolj. In kadar bo v ljudeh 'Pravi: ugasnila zadnja želja po lepem, "/elim, da se malo glasneje velikem in potrebnem, bo Cle- vodstva in potrebne organizacije. Vso to bi se doseglo, če hi bila dobra volja in resen namen. Vse to, pravim, in še mnogo več, ampak ne na način, kot je Cleveland danes. Že stari Rimljani so rekli, da v boju Utihnejo Muze — torej vse, kar jc lopega, umetnega in vzviš- ji" tresle, ustnioce so ji trrpc Male, ko je nekaj polglasno sa-Ne rečem, da je za vse tojma pri ^bi mrmrala. Tenko prepozno. Nikakor ne. Z do-' bro voljo in pametnim delom se vse lahiko popravi. Toda nima na konvenciji nobene besede Nad dvesto parov oči je bilo uprtih v ubogo revo. S svojim >trapeinim pogledom je skušala paiiati zdaj tega zdaj onega, slednjič se ji je pa pogled zameglil, in ji je začelo iti na jok. S tem jokom bi pa ne Izrazila žalosti, pač pa nepopisno ogorčenje, ki se je zbralo v njeni notrainjosti. Roke so se govori, ker mi tukaj nič ne sli šimo." Zato se prav nič ne Sodim, da sem razvil drugi teden konvencije dobro hripavost, še boljši prehlad, na zunaj pa sem bil odlikovan s precejšnjim turom na vratu. Vse to me je o-viralo, da nisem izpeljal tistih načrtov, ki sem jih imel v programu. Rekel sem, postavim, da bom enkrat obiskal vse liste in urednike. Bil nisem nikjer. Pozdravili 9ino se na konvenciji z nekaterimi, kot: Mr. Pire od Ameriške Domovine, Mr. Zupan od Glasik KBKJ, Mr. Ter-bovec od NbVe Dobe in Mr. Grill od Napredka. Srečal sem nadalje tudi Mr. Vitkoviča od Naprej, ki orje dokaj trdo celino malo veland z vsemi tisoči vred le on velik grob živih. 'Tisti, ki ste razdirali, poŠtojte malo in poglejte na "u-spehe" svojega dela. Če se vam zdi vse prav, pojdite naprej in dodelajte, ker je boljše kratko trpljenje kot dolg, mučen konec. Če pa vidite, da ste delali napake se združite in pripravite dovolj veliko jamo za vse malenkostne osebne spore. Potem začnite z novim, težkim delom, da postavite na pogorišču nov hram bodočnosti. Ne čakajte, kar je vsak dan velika in nevarna izgbiiba in vsak dan bližji tistega, ko bo vsak tepen b svojim lastnim koifoačem. Zakaj kar človek seje, to zanje. To pravilo je večno za vse ease, vise narode in vse posameznike. ;-em poslušal; pa nisem mogel drugega ujeti kot čudno sikanje, ki se je končevalo na "ič". Se dames ne vem, če je klela po angleško ali naše, kajti najhujša angleška in naša najhujša kletvica se končuje na "ič". V skrajni onemoglosti je >0 parkrat odprla usta in skušala navzlic vjsem pravilom, predpisom, regulacijam in konvon-čnenra rodu bruhniti iz sebe protest, pa se je predsednik tako spretno in grozeče .igral z močnim lesenim kladivom, da je retva onemela. Še par minut maj bi trajalo besedlno trpinčenji, pa bi jo odnesli nezavestno iz dvorane. Takrat pa vstane kavalirski Frapk Kerže ter užene s par preudarnimi besedami njenega zopernika v kozji rog. Keržetov predlog je bil z veliko večino sprejet. Vstala je, šla po (ivorani in sedla med delegate. Sedela je tako ponosno in samozavestno kot ni še mdben kralj r°ki "T*? dmg. Njegov brat Nace je bil starešina ter je več značilnih in let, ki iščejo pomoči pri prijatelj iih in sorodnikih T Kdo ve, koliko ljudi dela in obenem dobiva podporo od vlade, ter naravnost trga mleko in kruh iz ust podhranjenim m raztrganim otrdkom, ter vleče denar iz žepa davko-plače-valca? Nekatere cenitve giede nezaposlenih se glase na deset, druge pa na tri milijone in so približno toliko vredne, kot oglas na cerkvi Sv. Primoža v kamniških planinah, ki bi oglašal slovenski piknik v Emerald Parku na Long M'andu. Dcflrier ne bo ta temeljna pomota popravljena, dokler ne bo uveljavljeno štetje nemposlanih tedensko in dokler ne bodo nezaposleni v tem štetjn razdeljeni po strokah, spolu, starosti, zmožnostih wi zdravstvenem stanju, toKko časa vlada ne more dati jasne slike žalostnega položaja, ne more določiti dolgosti delavskih nr, tei ne more dati kapitalu zadostnih dokazov in udušiti upora proti reformam. šaljivili povedal. Dne 30. maja je bila v Mo-žinovem parku odhodnica zastopnika Glasa Naroda, Jožefa Zelenca, ki se bo te dni s svojo ženo in sinčkom vkrcal na par-nik ter se podal v staro domovino. Ob teh prilikah sem se sestal z mnogimi starimi prijatelji Zlasti sem se zanimal za slovenske prvake. Stritarjeva maima, doma od Sv. Križa pri Kostanjevici, je stara 82 let. Jerina jih ima že oseminsedem-deset na plečih, Remžgar, ki ima Idrijčanko za ženo ter je že 39 let naročen na Glas Naroda, ima pa tudi že sedem kri-žev. Hvala vsem za prijaznost in za vesele ure, ki sem jih preživel v Waukeganu in v No. Chicagu. Prihodnjič bom objavil par zgodovinskih podatkov o teh dveii slovenskih naselbinah. Matija Pogorele. ZLATA POROKA. POROČILO IZ PUEBLO, COLO. Te dni sta ofbbaja v Chaca- Dne 3. junija je huda toča svojo zlato poroko Mr. Aloj- napravi'la do $100,000 škode po ZJ m Mrs- MariJa Mr- farmah in tukaj je prizadetih Sknhlc Je podom 12 Črnomlja un veliko slovenskih farmarjev. Pnšel v Ameriko leta 1883. Louis Germ je že šest tednov Po P°kllcu & bl1 izurien v bolnišnici. Pri delu se je bil.delec in -ie P«magal graditi le-pobil v nogo in le počasi se mu! ta 1893 dunajski avstrijski pa- Rek, Mrs. Helen Gradišar, Mrs. Mary Sporich in Louis Klaus. Sestrama Miss Ani in Eli Dolgan, ki sta bolničarki v Clevelandu, se zahvaljujeva za lepo posteljno odejo. Družine Anton Dolgan, Anton Srebrot in Joe Malečkar iz Clevelanda so nam darovale lepo posteljno odejo in lepe preproge. Hvala Mr. Vinko Habichu, Mr. J. Miklušu, Mrs. Marv Rek, Miss Margaret. Racher in Miss Josephine Racher ter vsem, ki so tudi v denarju prispevali. Za okusno pecivo se lepo zahvaljujem Mrs. Antoniji Dol-sran, Mrs. Rosie Racher, Mrs. St. Lukašič, Mrs. Frances Je-ryn in Miss Karolini Corsich. Da ni manjkalo dobrih cle-velandskih klobas, sta poskrbeli Mrs. A. Dolgan in Mrs. R. Radher. Peli so tako lepo, da so me drugi dan sosedje spraševat odkod so bili ti pevci. Pozabiti ne smem Mr. Louisa Klausa, ki je tako spretno komand iral avtomdbile ter se s dobila težke poškodbe Karolina tem Ukazal, da je nekaj več, Evkovič, dočim je njen mož 110 Pa samo društveni prfdsed- NESREČA V WEST ALLISU, WIS. Na železniškem križišču na So. 60th St., blizu Beloit Road, se je pripetila težka avtomobilska nesreča, v 'kateri je zdravi. Tudi Lustik je že precej časa v bolnišnici in iscer zaradi za-strupljenja krvi. Anton Meglen je tudi imel zastrupi jen je krvi in je bil v bolnišnici, pa imu sedaj gre na bolje. Mrs. Mary Peterlin je bila na Columbia razstavi v Chicagu. Njegova soproga je doma iz Metlike. Par ima tri sinove in dve hčeri. AVTOMOBILSKA NESREČA. John, voznik avtomobila, dobil k sreči le manjše praske po glavi in obrazu. Avtomobil je na križišču zadel tovorni vlak v sredino in ga vlekel kakih 40 čevljev daleč, predno se je strojevodji posrečilo vlak ustaviti. Mrs. Evkovič je bila pri tem prebita lobanja in dobila tudi težke notranje poškodbe. Prepeljana je bila v generalno o-krajno bolnišnico, kjer njeno stanje .smatrajo za kritično. Evkovič pripoveduje, da se je nesreča zgcfdila, ker ni videl v vzhodno smer prihajajočega vlaka, potem ko je pustil mimo vlak odhajajoč v zapadno smer. 6. junija ob dveh ponoči se operirana in je operacijo srečno' ^ pripetila blizu Bedforda av-preStala. tomobilska nesreča, ki je zahte- Operirana je bila tudi Miss vala življenje mladenke Amalie Silvija Tekavec, ki je operaci-lBaSelj> stara «ele 24 let- Bili jo srečno prestala in se ji obra- 80 na Poti Proti daniu> ko se ^ ča na bolje. na ovi^u avto prevrnil, pri če- Joe Bregar je tudi bolan in mer Je d(>billa Amelia tako liu-sicer ga boli roka. |de Poškodbe, da je par minut Hndo se je pobil na glavi zatMn preminila v bolnišnici v Ludvik Peček in se zdravi v Bedfordn. Zapušča žaltajoče Corvin bolnišnici. | starše, doma iz Trefbinje, Zgor- nja Dobrava. Ranjka je bila rojena v vasi Teiibeneč, fara ADVERTISE in "GLAS NARODA" Mirna na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. nik. Torej še enkrat iskrena hvala vsem! Anton in Ivana Šajn, Warren, O. POPRAVEK. (Pred kratkim sem obiskal Mr. Frank Nagela, kateremu je pred mesecem brat Anton Nagel umrl v Clevelandu. To je bilo porocano tudi v Glasu Naroda. Pomotoma je pa bil pri-občen njegov rojstni kraj Što-piče pri Novem mestu. Pravilno bi se moralo glasiti: Anton Nagel, umrl v Clevelandu, rojen v Smoleni vasi, fara &mi-hel pri Novem mestu. SMRTNA KOSA V Clevelandu je v Charity bolnišnici preminul Frank Šinkovec, samec, star 50 let. Rajni je bil doma iz vasi Dobrave, fara Škocjan na Dolenjskem. V Ameriki zapušča sestro. * 6. junija zjutraj je umrl v Clevelandu John Pucelj, star 45 let. Bil je še samski in nima sorodnike v Ameriki. Doma je bil iz Dečje vasi, fara Trebnje na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Po domače so ga Micali Pungereki. * 6. junija dopoldne je preminila v Olenville bolnišnici V Clevelandu, kjer se je nahajala od 3. junija, Mrs. Mary Klausar, soproga Joseph Klau-sarja. Ranjka je bila stara 49 let, doma iz Solkana pri Gorici. Po očetu se je pisala Sre-brnič in je v sorodu z rodbino škofa Srebrniča. Pri hm se je reklo pri Štefanovih. .V Ame- Louis Plamkar, Detroit, Mie«. riko je dospela leta 1914. "0L2S N'ARVWA" 5= New York, Thursday, June 17, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S.'A. POUČNE KNJIGE RXZNE P O V E S TI IN ROMANI PESMI IN POEZUE illl[l!lll!limilll!lll[l!!!IPn "GLAS NARODA" 216 WEST 18thSTREET NEW YORK, N. Y. ROMANI-SPISI-POVESTI ■gugmiiy;;*; ii . xm^utiih.r^im^r.imtiMini^tt'iiiiuuiu.iiJiH ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karika- tura iz minulosti BEATIN DNEVNIK, spirala Loiza Pesjakova. — 1C4 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline rajkove je Lulza Pesjakova Ukorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo Čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ .60 Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Concourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Concourtova dela so polna fines ln zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čl jih nekateri so mojstrsko i>odani in ima (lovk med branjem vtis, da [Kisaiuezne osebe sodijo sraj nJega in kramljajo t njim. DON KIHOT apiswl Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To Je satira na vltefttvo, ki Je Be veil-no hotelo ohraniti svoj ponos ln veličluo, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Klbot" apada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Mesko. 193 strani Cena .68 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstersko završeni, kot jih more zavrniti edlnole naš nežno-Čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ JO Kdor ne i>ozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mn bo odprl i»o-vsem nov svet, poln neslutenlb dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena JO Koiuau znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezaubniv In odkriva člgto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA, (Kari Klgdon) ...... AO GOZDOVNIK, »pisal Karl May. Dva zvezka. 208 ln 136 strani. Cena ............................... .79 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padlšabovl senci", "Vlaetov", "Žut" Itd. Dejanje "Goadovnlka" se vr?* na nekoč divjem ameriškem Zai>adu. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo Jo do nedavna pognali komaj po imenu. To je pesem ljubezni ln zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 BUDO BREZNO in drog® povesti, spisal Frane Erjavec. 7t strani. Cena ----------------------------- Naš 1 zboren pripovednik In poznavatelj narave nudi čltatelju lepoto nafilh krsiev ln ■animivostl ta življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. Štiri knjige, cena ..... 3.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj* nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. .78 81avnl ruski pisatelj Je v tej povesti klasično opisal igralsko strast Igralec Izgublja In dobiva, po«knSa na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja In pozablja, tod« strast do Igranja ga nikdar ne mine. JERNAČ ZMAGOVAČ, m spisal a Slenklewitt, M Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plasovl". Obe sta zaalmlvl in vredni, da Jih človek čl ta. JUTRL spisal Andrej Strug, 85 straH. Cena trdu vcane .75 Knjiga je posve&na onim, ki so HI skozi bol ln pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu JanaStvu. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale tov«. TU knjfee po 150, 180 lo 114 strani. .... A0 vsak zvezek. Vsi trije..—L50 KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ............" .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničilje. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa _75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen man bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli (tolovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1« svetovno znano del«. LISTKI, (Ks. Meško\, 144 Btrani MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .............................. Globoko zasnovana poves^ o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rail k med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. • MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht 120 strani. Cena Stlrl zanimive črtice našega priznanega pisatelja. Iiimmiiii^ fllHIlllllllltl^ : ZEMLJEVIDI : i MOUTVENKi IGRE s g g JO MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena _____________- JO Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 strani. Cena .................75 Do skrajnosti najiet roman iz modernega življenja. Oppenbeim Je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena....... .60 MIMO ŽIVLJENJA, C'W :Van Cankar. 238 stf. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. rl. »rek), 188 str....... JO MOŽJE, spisal Emerson flngh. 200 Strani. CenalJO Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu člta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen*......... J5 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a Bredi pola omagajo. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani — Cena vez..............70 BroS............ JO Kujlga vsebuje dvnnajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4< Zanimiva povest lz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ................................„. .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v Človeku v prvih letih svetovne vojne''. PESMI V PROZI, spisai Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena .................................................. M Verna slika pestrega vellkomestnega življenja ln spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatoie France. 282 strani. Cena _______________________________________ JO To Je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drsen In brezobziren v svoji aabavljlcL PLAT Z1 ONA, spisal Leonid Andrejev, 181 str. Cena M Poleg naslovne povesti slavnega roškega pisatelja vsebuje knjiga še dve, natotoč "Misel v megli" in "Brezdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 it.)___L25 POPOTNIKL spisal MIlan PngeBJ. 05 PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Ceca JO Kakor vse Defelov .* povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal GangL 111 strani ........ JO PRODANE DUŠE, spiss! Joža Llkovlč. 160 str. Cena JO Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, nal nrečlta to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rablndranat Tagore. Trda ves. 84 atraoL Cena _________________________________________ .75 Prgeovori, eseji In misli slavnegp indijske« ga pisatelja. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. 19« strani. Cena .70 V širokem Siliti zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito finem, da mora člta-telj nehote s napetim pričakuvanjem Citati do konca. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena __________________________________________________ .60 SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .......................................... J5 SUKA DORIAN A GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv i>o svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 sirčal. Cena.... .60 Osem iiovesti, ki znslužijo, da jib sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena JO Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveh svojih dellb obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner. S28 strani. Cena ______________________________________________ JO To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku Btud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 Naš Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jib je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani ..........1.2* TUNEL, spisal Bernhard Kellennann. 295 str. Cena IA Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena______________________________ .71 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega sjrea, o ljubezn*. ~ sorodnih dušah. V tej knjigi je Zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic lz na&^a domačega življenja. Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetakega fanta, ki so ga Starlit poslali v Bole, kjer se je vadrževal a lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel •d Isle do lote ter ti slednji« priboril v llvlje-o, po katerem je stremel. KcJIm ap •valu* Ob atanin se bc moral Sta- POVESTI IN SLIKE, 79 strani. Cena .. spisal Ksaver Mefiko. — Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanja. Njegov slog je Izrazit njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRED NEVIHTO, spisal L Tnrgenjev. M sir. Cen J5 Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelja. ____ PRAVICA KLADIVA, spisal Vlatia* Levstik. 144 stranL Cena _________________ JI Povest is vojhe dobe, k* se Je v srcih varil nafilh razsodnih ljudi porajala misel ta edinstveno Jugoslavija Levstik je to klasično optaaL Z osvobojen jem domovin* tMesto tudi povest svoj višek. . VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merim ee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta Iz našega kmetskega Življenja. JO V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 stranL Cena ___________________________ LSI To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi a nefitetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega Cltatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAmOTJU, spisal Anton Koder. 190 stranL Cera ____________________________________ JO Zanimiva povesi la prejšnjega stoletja, t VRTNAR, spisal Rahindranat Tagore. 105 str. Trdo ves........ .75 Mehko ves. ........ .60 V knjigi je vsebovana globoka mlrp« modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-jevski. I. DEL 2(50 strani, II. DEL 212 str. 2.-Velikl Dostojevski je podal v tem svstov-noznanem romanu 6liko življenja ruskih Jetnikov takozvanlh katorgah, utrjealn Jetnl-fikih taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu DostojevskL ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... JO Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko člta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov buzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"': Kako ga je hudič skušal, Itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (II. zvezek). Cena 2JO V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač ua Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. TomU. 229 strani. Cena ......................-........................- .75 Roman iz krvave bose^ske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rasumljiv tudi preprostemu ČItatelju. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI nuiMNKiim^ PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. — VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI «HIB!IWaK!3BlMBIBRBIBBii!aifiBMHffi£inS!BI!Sn:^^ "HXini!?!!!!® ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ ANDREJ HOFER ...............-...................................50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BELGBAJSKI BISER ...........................................35c BOŽIČNI DAROVI .................................................35c BOJ IN ZMAGA ....................................-..................20c CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25c DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________35c FRAN BARON TRENK ............................................35c FRA DIAVOLO ......................................................50c GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-činski, veselomodre humoreske, 72 strani .35 JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (Črtice o misijonarjih v Koreji) ____________________________________________________30c KRALJEVIČ IN BERAČ ___________________________________30e KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO _______________________25c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c MARON, krščanski deček iz Libanona ..........— 25c MUSOLINO, ropar Kalabrije __________________________40e MRTVI GOSTAČ .................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _______________70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meika) ------------------------------------------------25e NA RAZLIČNIH POTIH ___________________________________40e NA INDIJSKIH OTOKIH _______________________________5Qe PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONAR- JEV. Spisal Jos. SpiUman. Cena ........ JO PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest lz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............80 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest Izza Časa odkritja Amerike. Cena ................... JO V ROBSTVU, spisal Ivan Matifii. 255 stranL Trda ves. Cena ..........1J5 Ivan MatIClC je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne ln njenih grozot ter posledic, ampak ana tad: vse pretresljivo opisa tL VOJNIMIR, spisal Jerip Ogrinee. M str. Cena JO Zanimiva povest lz časov prekrieevanja ko* fošklh Slovencev. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 stranL Cen--.78 Zvezek vsebuje povesti Milanskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčla-skega "Mladih zanikernežev fenol življenj* pIM". .. . ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Senoa, poslovenil L. J. aa Ljudsko knjižico, obsega •78 strani, to Jo Jako zanimivo pisana povesi CilM sessaassees«MasttO*e»sseeetlsessOsss|i e?S PABERKI IZ ROŽA ____________________ PARIŠKI ZLATAR _________________________________ POŽIGALEC ___________________________________________________ PRSTI BOŽJI________________________________________________ PRAPREČANOVE ZGODBE _________________ POVODENJ (spisal Krištof Šmit) _______________ PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. ves.___ PIRHI (spisal Krištof Šmit) _____ ______25e ______35e .....25e ......80c _______35c ______30c L— -----30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L ...........-.......40e n. iv.............40« PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani Iz prostega naroda. Oena ..................... .40 PRIGODBE ČEBEiJCE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena .......................... .70 PRAŠKI JUDEK _______________- -. '. , , ______....25c PATRIA (povest h Irske zgodovine)____80s POSLEDNJI MOHIKANEC________________30c RDEČA IN BELA VRTNICA_____________________________Sto REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM _________30e ROBINZON KOŠUTNK___________________ JO SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji kroti telj, nevarnosti ln nezgode a potovanja - dveh mornarjev. Oena ............................ .00 SUEŠKI INVALID_________*5e SISTO IN SIESTO ( SVETA NOTBURGA SVITA NOČ SOe 85e Z TISOČ IN ENA NOČ, s slikami, velika izdaja. Bros. 3 knjigo. Cena......->.-5 TURKI PRED DUNAJEM ..................................30c VOJSKA NA BALKANU s slikami, več zvezkov po ............................ JO VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Me&ko; s slikami) ......................................................fl.OO Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ...................................................50c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del ............ 40e II. del ............40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku.......50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl .............. JO 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ JO 13 POVESTI. (III. zv.). t-ungl .............. ZNANSTVENI « POUČNI SFISI (Nadaljevanje. 1 RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, J56. strani. Cena ............................ .90 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .{allnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 7'J8 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. C«>na .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jožo Lavtižar.) strani. Cena......1.50 V tej knjsi n»>uja naš znani pntoplsec župnik Lavtižar spomine ua svojn brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE LN VRTOVE Cena broš..........................r,0 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 79!) ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Feliclta KiiliuSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. -Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvnžucjšib kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spis.il Franc Povse. Cena broš......................... JO UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... JO Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. - 100 strani. Cena ........................ jg VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... 25 V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, governika, glasbenika in Časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cen«.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena.....80 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod i« suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. J5 Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaporošklb kozakov. ZDRAVILNA ŽEUŠČA. 02 strani. Ceca.......40 V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš ln po^.^viš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... 1J0 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........UB Higijena doma ln v šolL Opis bolezni pri mlatjlnl. SL0VENIC PUBLISHING COMPANY m WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. mVL25 VABVVJ" New York, Thursday, June 17, 1937 THE LIRGE8T 'BUOVWE DAILY W BOBHRT E. BRAUNER: SAMOMOR Fjodor Nikolaj Dergačov je .vedno ni pritekla. Iz cevi mfu da, ki je bila iztekla iz pipe, 6tal prod vodovodom iu držal v eni roki prazno čašo, v drugi l)a cevko z dvanajstimi strupeni tabletami. Tedaj je stvar res prišla tako daleč! Kdo bi si bil mislil kaj takega? "Danes boni obračunal s svojim življenjem," je dejal Liza veti Prokofjevni, "saj vidiš da ne morem da'lje prenašati teh razmer! Tvoja n^mjasnost ubija v meni vse dobro. Zastrupil se bom!" Ona pa mu je odgovorila: "Kar pojdi in se zastrupi! Ne bo te škoda! Veš, kaj bo potem! En pijanec manj bo na svetu!" Tako ga je odpravila in je za njim še zaloputnila vrata. Ah, dobra Lrzaveta! Saj bi bila gotovo ubrala milejše strune, če hi brla vtdela, da si je že preslkrbel strup in da je napra- iflej, zdaj je prišlo z njim žp ta vil konČnoveljaven sklep, da si ko daleč, da pije vodo namesto je odmevalo samo nekakšno po- j je stala do gležnjev visoko v žviigavanje, parkrat je tudi kuhinji. Sredi vode pa je ležal zakru'lilo in hrknilo — a voda ni pritekla. Niti kapljica ni kanila iz cevi. Dergačov je vrtel pipo naprej in nazaj, a nje grlo je ostalo neizprosno s>uho. Stavkala je, čepnrv so stavke v Rusiji prepovedane. Fjodor Nikolajevič Dergačov se je zamislil. Ali naj zaradi tega smešnega vmesnega incidenta opustil svoj načrt? Nemogoče! Kaj naj torej stori? Ali naj pogoltne dvajset tablet brez vode? Takisto nemogoče! Strup lic bi niti zdrknil po suhem grlu in kdo ve, če ')i se sploh razkrojil. Ali naj torej gre s čašo v skupno kn-'linjo in si tam natoči vode? Se celo ne! Rngali bi se mu in e mu smejali, češ: "Glej. pa vzame življenje. To ŽFVljenje ni bilo za Dor-gačeva vredno niti počene pa- vodke!" Smešili bi ga. da pije vodo zato, ker se boji pesti Li-zavete. i\Te, to se ne sme zgo- re. Lizaveta je ravnala z njimjditi! Ali pa naj odgodi samo slabše kakor z najzadnjim hlap-1 mor isa;\o. — Hlastno je odprl pismo in bral: Na postaji My si ice pri Kato-vicah je bil za namestnika postajnega načelnika 28-letni Kazimir Polagh. Mladi mož je izhajal iz revne družine. V deških letih je bil za pastirja. Z veliko pridnostjo in železno voljo je študiral in ie dosegel i r i,- • • , i ,, v . v .. , n zvedeli, kje je m kako gre vasi H votlosti. Ker svojo zeljo, to namree, da so ga , . . . . v . , , eprejeli v železniško službi,. ^ p0J0 *jetel,m' smein ^ ,ia bod() Kot zelo aposojben in vesten u-!te vrst,ee na*le Svetlost »a Hubertovem. Zal rudnik je naglo napredoval in'1,10,31,1 lovsko veselje vaše Svetlosti motiti ?. "Grad Eggeherg, l>0. aprilM. Spoštovana Svetlost! Že osem tednov nismo več užili veselja, da bi Človek s3 v enem dnevu lahko; tuemisli. In kdo sploh ve, slov,k' kolajn Dergačovu v glavo jas-] »ti«. — Za podrobnosti pišite na, odrešilna misel. Ali mu na J "a : JANEZ JTRECIC, NE-ključje samo ne ponuja prilož-j^lACOLIN, PA. nosti, da uime tako, kakor sej pnnM, rpvji cir spodobi njegovemu ponosu UUwIJiNl v-LiM I jL Tako, tako . . . Glej, posvetilo I PRODA se mu je v glavi . . . Kako je;na Viču pri Ljubljani, ob T.r-mogel sploh misliti na to. da |:;a.šfc[ cesti. 30 korakov odre jmib drulter In Iteje nad 2D.0M flanov v obeh oddelkili. Za rtUnovHer notesa druitva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pilite za pojasnila na GLAVNI URAD J. & K. J- LLY, MINNESOTA Važno za potovanje. Kdor »e namenjen potoratl t stari kraj ali dobili koga od tun. Je potrebno, da je pouien » vwb stvareh. V »led nafte dolgoletne flkuAnje Vam zamormo dati najboijia pojasnila io tudi vse potrebno preskrtieti, da je potovanje udobno in bitic. ** » opno Obrnite na nas ta vsa pojasnila. 51 i preskrbimo vse, bodisi proftnje za povratn« dovoljenja, potni tinte, »Izeje In sploh vse, kbr je xa potovanje ^lotrebno V itaJliltrrjSnu času, in kar je glavno, za najmanjše strosk- Nedrftavljanl naj ne odlatejo Ao zadnjega trenutka, ker ptedhsa se dobi h Washington povratno dovoljenje. RE ENTRY PKRMIT, trpi najmanj en mesec. Vlflfte torej tako) za braplatea navodila In zagoUvijasM Vam, da boste poceni In udobno potovali. SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West V 8th Street New York. N. Y. tu Hta se uiu brala z obraza. Nagubanega re i a -e je z dolgimi koraki sprehodil okoli mize. Pred oknom je ostal in^. pri jed za glavo, kakor bi ga bolelo v zatilniku. "Vboga moja mala kiršuti--i*a. ('e (wlpotnjem jutri zjutraj isem tk>jutrišnjem pri njej." S prsti se je segel v brado in e obrnil proti loven- "Odkdaj, praviš, letata spet oba orla?" "()d p red včeraj, gospod grof.'' "Pottail >o se mladiči že izlegli. In hi utegni-i biti godili prej, preden se vrnem.'" Premišljajoč je zagledal grof Kgge ."kozi okno proti goram in odmajal z glavo. "Ne gre. Xe gre pri najboljši volji.'' Stopil je k ni'zi, iztrgal iz GiHulinega pisnu; prazen list in iiiacečkal nanj svine.nikom brzojavko: ''Guildi Kleesberg. grad Eggeberg. — i'rivolimiv vse, ker sem zelo vt-krbeh za ubogo kosutico. Odpotujte lakoj in poročajte natančno vsak teden. Pozdrav in poljub Kiti. Prišel hi sam, vendar, žal. nujno zadržani. Denar za pot nakažem brzojavno — Kgge. Preiidamio je ntmisano še unkrat prebral, prečrtal nepotrebne besede in napisal brzojavko za banko. " Ihrnegger! Odnesi obe brzojavki na pošto. Žniri se! Ko se vrneš, bom pripravljen '/.a pot v gore. Tn ko bom gori. bomo gnetlo kmalu na>li. Zasuči se!"' France je od hitel. Ko je tekel po brestnem drevoredu, je srreal lestvičen voz, naložen s sedmimi ogromnimi losovimi rogovji in štirimi velikimi zaboji. V teh zadnjih »~o bile medvedje kože in ptičji mehovi, ki jih je uplenil grof Kgge na svojem zinwkem potovanju. Poleg voznika je sedel na prečni deski čez lestve Sehipper. Njegovi slnžbeui lovski obleki puškonosea se je poznalo, da je prestala dolgo pot, čez kolena mu je v usnjem toku ležala najljubša puška grofa Kgge j a. Ko je ugledal lrtvea. je priprl svojo sive oči in zattcg.-il usta. Ko plamen je udarilo Francetu v obraz, nato je pobledel. Obotavljajoč se je prijel za klobuk in sel mimo Ko je stal na posti pred oknom, za katerim je mladi uradnik štel besede m obeh brzojavkah, je prišel v H Ž U T 1 4 knjige, s VUkaml. 597 strani Vsebina: Boj i medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib, in njegova poslednja pot Cena _____________________1.M Naročite jih lahko-pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West t$th Stfeet Is ____ New York, N. Y. New York, Thursday, June 17, 1937 fBV I3BWWBT WW VMM WXILY H UM2. IT bog II ROMAM IZ Ž1 a mala fl/eša □ roman iz Življenja o^o u "6us naroda" priredil: i. h. =334E C Zadnjič sem vital v Glasu Narocfti dopis iz Toronta, ku ko g, Ruei-gyj ivabi nas sever-In še je živela! njake na piknik, katerega bo- Alfo je slučaj ne hi prinesel mimo cirkusa, bi sedaj že do toront.ski rojaki priredili •davno ležala v vodi in biki bi mrtva in ne bi vedela ničesar, i^a farmi aiekje blizu Beams "Sedaj pa mi povej, dekle, kalko se pišeš in kje so tvoji ville, kjer je že precej naših sorodniki--" rojakov, ki so se i-z majnerjev NVzaupno ]>ogleo šla skrivaj k stricu in teti? Prišli bi po njo in jo za-j Zares mamljiva stvar, '•kol prli v zavrni! 'poje ipesem — Pridi, Gorenje VELIK PIKNIK V KANADI "Zakaj ne odgovoriš, Deša?'' 4\NV povem rada — saj še seklaj «t —" odvrne plalio, tod« odločno. Gospa Arabella vzame Pesin obraz med svoji roki in irle-fia v solzne otrokove oči. Mala neuumica, vem, kaj misliš: misliš namreč, da te zelo malo. z mrzle planine, vabi Dolenje itd. Samo to je razlika, da tukaj lias va'bi pristni Gorenjec, vse Notrajnjce in Dolenjce, ker pravili Gorenjcev je tukaj lom i'zdala tvojim sorodnikom. Ali ni tako! No, za to i »od i brez skiff>i!" t4Kwdar bomo že daleč proč, bom povedala — danes pa še ne!" Gospa Arabella nič več ne sili v njo. Vidi, da je otrok še VvS zbegan. In pravi si, da je tudi za njo boljše, ako ne ve, od kod je prišla. Kadar bodo enkrat v kakem drugem mestu, bo bolj varno! Proti volji ni hotela izročiti sorodnikom ubogega, predanjanjega otroka. To zadevo bo že znala zakriti. 11. POGLAVJE. Ko bi Deša vedela, v kako velik obup je pripravila strica svojim begom, bi mogoče v svoji ljulbezni in naklonjenosti do niega vseeno vse vzela nase. i Šele naslednje jutro, ko Deša ni prišla točno k zajtrku, so opazili njen beg. 44To je nesramno, kar si ti otrok dovoli," pravi gospa Otilija jezno. "Poglej, Frida, ako je V*<ša sploh že vstala. Zdi seimi, da hoče oba binkoštna praznika pošteno izkoristiti." iS škodoželjnim, zmagoslavnim občutkom gre Frida v De-šino so1k>, toda še ne po treh minutah se prestrašena vrne. "Veše sploh ni, mama!" "Kaj—? Je sploh ni!" Ludvik Aschenbach prestrašen skoči pokonci. "Deše ni? To je neumnost!" za-kliče in hiti iz sobe. V Dešini sobi najde sobarico. 44Kje je Deša?" vpraša razburjeni. 44Ne vem, gospod doktor," odgovori dekle prestrašeno, 44ik"0 sem jo hotela zbuditi, je ravno prišla gospica Frida, je že ni bilo več. Sinoči, predno sem šla spat, sem še enkrat pogledala pri njenih vratih. Bi/la je že v postelji in je spala. Me ni iprav nič slišala." 44In danes zjutraj!" 44Ne morem razumeti, gospod doktor. Vstala sem kot su. vedno, in veriga je še bila na vežnili vratih. Vem, da sem jo] S pozdravom! sinoči prav gotovo zaklenila, fcer gospoda ni šla ven." -4Kdaj ste šli spat, Tea?" 44Bilo je okoli pol enajstih." 44Ali ste bili vos čas v hiši?" Tea za trenutek pomisli, predno odgovori. 44Samio pol ure sem se nizgovarjala z Roko iz tretjega nadstropja, ko sem bila gotova s svojim delom. celo nogavice gospieie Fride sem z^ila," doda. da se je izognite očitku gospe O tU i je. S svojimi večernimi urami je pač smela napraviti, kar je hotela, četudi milostljiva ni imela raa v Bremen Vnkania v Trst 11. avgusta: 14. julija: Queen Mary v Cherbourg Noruiandie r Havre 14. avgusta: Aquitania v Cherbourg Vulcania v Trst Manhattan r Harre Cbamidain v Havre 1" Hex r rienoa 18. avgusta : Bremen v Bremen Normandie v na vre Aquitania v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen Za vsa pojasnila glede potnih li- 21. avgusta*. stov. cen in drugih podrobnosti se Taris v Havre "brnite na Conte d i Savola r Genoa POTM&KI ODDELEH Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta: "GLAS NARODA" Roma v Genoa 216 W. 18th St.. New York 25. avgusta: Poselino naj hite oni, ki namera- Queen Mary v Cherbourg 20. avgusta: lie de France v Havre Europn v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnia v Trst vajo potovati mesera junija ali julija, kajti za ta dva meseca t»o na vseh parnikih skoro ie vse kabine oddane. "'Le še eno uro dodajte, Tea. Recimo med osmimi in desetia nam prihrani.«? U' :H*tri'buega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate narofinl* no piaročasuc poravnati. Pošljite naročnino ua ravnost nam ali jo ua i.luf-ajte nuAemu zastopniku v Vašem kraju ail pa kateremu izmed zastopikov, kojili imeua su tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskat! tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSib rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN . RATIK«!; ČE NE Jlil PA ZA VAS NAROČE. - ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE '"ALIFOHNJ 4: San Francisco, Jacob Lusldn 'OLORADO: Pueblo, Peter CuIIg, A. 8aftU Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. LLINOIS: Chicago, J. Berčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, CI< -xc ln Illinois) Joliet, Mary Bamblch La SaUe, J. SpeUch Mascoutab. Frank Augustlo North Chicago in Waukegan, Ma-thias Warsek MARYLAND: Kitzmilier, Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit, L Plankar MINNESOTA: Chlshoim, Frank Gouie Ely, Jos. J. Pesbel Breleth, Louis Gouie Gilbert, Lbnla Vessel Hibblng, JoL.i Povile Vlrgina, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa VEBRA8KA: Omaha, P. Broderlck VBW YORK: Gowanda. RaH Mrnlsha uuio rain. Tvmk uml§ OHIO: Barberton, Frank Troon Cleveland, Anton Bobek, Chna. Kart-linger. Jacob ResnU Jobn tUapnlk Glrard, Anton Nagodo Lorain, Louis Balant, John Knw*t Youngstown, Anton Klkelj »REGON: Oregon City. Ore« J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, Jobn JeraikaJ Broughton, Anton I pa vee Conemaugb, J. Bresovee Coverdale ln okolica, Mrs. Ivana Kapnik Export, Louis SupančM Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant TaulelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, Jobn 2ust Pittsburgh In okolica, Philip Progar Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, ft. Bcklfrar West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Pr. ft* Sheboygan, liisph Kakei VYOMING: Rock Springs, Lento Dtomondvllle, Joe RoUeh Vsak 'o, katero je prejel. im&Ti *fli| NAMUA" ■ r'- cm i* •