M - - ---*— s ▼ fOVOvSo Leto XM št« 46 Ljubljana, ponedeljek lj. novembra 19)9 Cena 2 Din Upravmstvo. ujuoijana, Knafljeva 0 — Telefon tt. 8122. 8123, 8124, 8126. 3126. Cnseratni oddelek: LJubljana, Selen* Ourgova UL — TeL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon tt. 8486. Podružnica Celje Kocenova oBea 2 — Telefon it 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru tt. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hlH dr. Baum-srar+norla. PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva oL 6. Telefon it 3122. 3123 3124. 3125 tn 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsa* ponedeljek zjutraj. — Na* roča se posebej tn velja po pošti prejemana Din 4^ po rasiaSal* db dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg tt. 7. Telefon tt. 2466. Del j«, 8trossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Haaški mirovni poskus brez uspeha Odgovora angleškega kralja in francoskega prezidenta na posredovalno ponudbo vladarjev Belgije in Nizo zemske — Nemški odgovor še ni objavljen Berlin zavrača vesti o nameravanem vpadu na Nizozemsko ali v Belgijo Haag, 12. nov. br. Pred petimi dnevi sta belgijski kralj Leopold in nizozemska kraljica Viljemina po nočnem sestanku, ki je presenetil ves svet brzojavno pozvala kralja Velike Britanije predsednika francoske republike tei nemšekga kancelarja, naj v zadnjem trenutku, preden bi se v resnici pričela z vso silo vojna med obema vojskujočima se taboroma, pristanejo na pogajanja za obnovo miru, za katera ponujata svoje posredovanje. Pozvala sta vse tri državne poglavarje, naj jima sporoče svoje predloge, da bi se omogočila nova mirovna pogajanja. Med tem so prav na belgijski in nizozemski meji nastale kritične okoliščine. Koncentracija nemške vojske na mejah obeh nevtralnih držav, incident pri Venloju, mrzlični obrambni ukrepi nizozemskega in belgijskega vrhovnega poveljstva, vpoklici rezervistov obeh nevtralnih držav, umetne poplave v obmejnih pokrajinah Nizozemske, evakuacija prebivalstva iz obmejnih krajev in še cela vrsta drugih dejstev je pričela, da se je kriza v nekai dneh stopnjevala malone do izbruha katastrofe. Včeraj se je celo razširila vest, da sta Belgija in Nizozemska sklenili vojaško defenzivno zvezo. Ne glede na to, ali je bila ta vest utemeljena ali ne, je vendar napetost popustila. Snoči so se iz nemških virov že razširili ogorčeni demantiji. da Nemčija nikakor ne ograža Nizozemske in Belgije, da spoštuje njuno nevtralnost, in današnji »Algemeene Handelbatt« ugotavlja, da tolmačijo nemški odgovorni politični krogi koncentracijo nem- ških čet v severozapadni Nemčiji le kot tehnični ukrep, ki naj služi zgolj za to, da bi se koncentrirane nemške čete z manevri vseh vrst izpopolnilne v vojaški izobrazbi. Tuje vesti, da bi Nemčija imela namen preko Nizozemske in Belgije vdreti v Francijo in za Maginotovo črto, naj bi bili le manevri angleške propagande, ki hoče odvrniti pozornost sveta od atentata na Hitlerja. Vsekakor ie bila akcija belgijskega kralja in nizozemske kraljice, čeprav so jo podprli suvereni severnih držav in celo rumunski kralj Karol, proglašena za neuspešna. Med tem so takoj po objavi posredovalnih brzojavk kraljice Viljemine in kralja Leopolda v Londonu, Parizu, kakor v Berlinu izjavili, da bodo sicer proučili mirovni poziv, da pa je glede na razvoj mednarodnih dogodkov malo upanja, da bo mogoče sploh ugoditi željam obeh nev';j;lnih suverenov. V Angliji je bilo usodno objavljeno, da bo morala vlada nr^ovrii poziv iz Haaga proučiti z vladami dommionov. Francije in Poljske, da pa so v ostalem mirovni pogoii zaveznikov že znani in da bi Anglija takoj pristala na mirovna pogajanja, čim bi jih Nemčija »prejela. Danes so prispel; v Haas odgovori vseh treh poglavarjev vojskujočih se držav. Angleški krali je odgovoril z brzojavko, prav tako je odgovoril tudi prezident Lebrun. nemški odgovor pa je sporočil nemški poslanik v Haagu državnemu pod tajniku nizozemskega zunanjega ministrstva Odgovor angleškega kralja Jurija V svojem odgovoru pravi kralj Jurij VI.: Z največjo- pozornostjo sem proučil s svojo vlado in z vladami Zedinjenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Južnoafriške zveze poziv, ki sta mi ga Vaši Veličanstvi poslali 7. novembra. Spominjam se poziva, ki sta ga Vaši Veličanstvi naslovili 23. avgusta v imenu državnih poglavarjev oslske skupine in v katerem ste zahtevali, naj se vsi spori in zahteve rešujejo s pogajanji, ki naj bi se vodila v duhu tovari-škega sodelovanja. Moja vlada in francoska vlada sta poslali zadovoljive odgovore na ta poziv. Spominjam se prav tako, da sta Vaši Veličanstvi ponudili dne 28. avgusta svoje dobre usluge moji vladi in vladam Francije, Nemčije, Italije in Poljske. To ponudbo so ugodno sprejele moja vlada, kakor tudi vlada Francije, Italije in Poljske. Nekaj dni kasneje je nemška vlada začela neizzvani napad na Poljsko. Moje vlade globoke cenijo duha, ki je vodil Vaši Veličanstvi, in so vedno pripravljene proučevati in razmotriva-ti razumne in sigurne temelje pravičnega miru. Vedno je bila in ostaja moja želja, da bi vojna ne trajala niti en dan več, kakor je brezpogojno potrebno. V zvezi s tem morem takoj odgovoriti na poziv Vaših Veličanstev, v katerem izjavljate, da želite olajšati pripravljanje elementov za morebitni sporazum. Bistveni pogoji, ki smo jih sklenili postaviti za zagotovitev častnega mini, so bili že večkrat jasno prikazani in povedani. Dokumenti, ki so bili objavljeni, odkar je vojna nastala, jasno dokazujejo njen izvor in ugotavljajo, kdo je odgovoren za izbruh vojne. Moji narodi so zgrabili orožje šele potem, ko so bili podvzeti vsi napori, da se reši mir. Neposredni povod za naš vstop v vojno, je bil napad Nemčije na Poljsko. Toda ta napad pomeni samo nov primer nemške politike proti njenim sosedom, glavni cilj, zaradi katerega se bore danes moji narodi, pa je v tem, da zagotovimo Evropi, kakor je to že večkrat izjavil moj ministrski predsednik Zedinjenega kraljestva, da bo svoboda lahko prosta stalnega strahu pred ponovnim napadom od strani Nemčije. Drugi cilj je, da bi narodi Evrope mogli ohraniti neodvisnost in svobodo in da bi se v bodoče preprečilo zlorabljanje sile namestu uporabljanja mirnih sredstev za reševanje mednarodnih sporov. Ti naši cilji so bili prikazani in poudarjeni večkrat, zlasti pa je to poudaril ministrski predsednik 12. oktobra v spodnji zbornici, kakor tudi moj zunanji minister 2. novembra v lordski zbornici. Elementi, ki morajo biti po prepričanju mojib vlad glavni del vsakega mirnega urejanja, se vidijo jasno in točno iz omenjenih političnih izjav in veljajo tudi za primer, ako bi Vaši Veličanstvi imeli možnost, da mi sporočita predloge Nemčije, ki bi bili takega značaja, da bi nudili stvarne temelje za dosego cilja, ki sem jih poudaril. Lahko rečem, da bodo moje vlade takim predlogom najhitreje in takoj posvetile največjo pozornost. Odgovor predsednika francoske republike Odgovor predsednika francoske republike Alberta Lebruna se glasi: Vlada francoske republike in francoski narod izražata soglasno priznanje čustvom, s katerimi je prežeta poslanica, ki ste mi jo poslali. Francoska vlada in francoski narod upoštevata velikodušnost in plemenita sporočila suverenov obeh nevtralnih držav. Noben narod ni doprinesel večjih žrtev za stvar miru kakor francoski. Francija to poudarja in tudi danes naglasa, da je bila in da ostaja trdno odločena, sprejeti vsako možnost, ki bi mogla zagotoviti pravičen in trajen mir med vsemi narodi. Mir, ki sloni na pravici, je dejansko edini in trajni mir. Francija je prijela za orožje, da bi enkrat za vselej naredila konec uporabi sita, ki je bila v teku zadnjih dveh let vedno v Škodo posameznih narodov v Evropi in ki ograža sodaj varnost vseh narodov. Trajen mir pa se more vzpostaviti na ta način, Se m popravijo kri- vice, povzročene Avstriji, Češkoslovaški in Poljski. Do takega miru ne more priti razen v primeru, če se dobe jamstva političnega in gospodarskega značaja, ki bodo za bodočnost zagotovila spoštovanje svobode vseh narodov. Človeštvo ne bo rešeno nemirov in strahu, če ne bo sigurno dejstva, da se sila ne bo več uporabljala. Rešitev, ki bi pomenila zmago krivice, ne bi pripeljala do želenega miru, zlasti pa ne do stalnega miru, za katerim stremita Vaši Veličanstvi. Sedaj se mora izjaviti Nemčija in ne Francija za tak mir ali pa proti njemu, kajti tako čutijo vse države, ki se boje za svojo varnost in neodvisnost. Nemški odgovor Nemški poslanik je dopoldne v zunanjem ministrstvu sporočil, da bo nemška vlada skrbno proučila ponudeno posredovanje, kakor st« ga ji brzojav- no sporočila nizozemska kraljica in bel gijski kralj. Istočasno je formalno potrdil, da je nemška vlada brzojavko obeh suverenov prejela. Enaka odgovora iz Francije in Velike Britanije sta po vesteh iz Bruslja istočasno prispela tudi na belgijski dvor. Tudi nemški poslanik v Bruslju je sporočil belgijskemu zunanjemu ministru Spaaku odgovor nemške vlade v enakem smislu Poljska vlada obveščena o odgovorih Pariz, 12. nov. AA. (Havas) O današnjih . odgovorih kralja Jurija in predsednika Le-i bruna na poslanico belgijskega kralja in i nizozemske kraljice, poudarjajo v dobro poučenih krogih, da sta različna po obliki, toda identična po svojem bistvu ter izpolnjujeta drug drugega. Pristavljajo, da je bila poljska vlada obveščena o teh odgovorih Angleži o položaju London, 12. nov. br »Sunday Times« razpravljajo v svojem današnjem uvodniku o položaju, ki je v zadnjih dneh nastal v odnosu med Nemčijo ter Nizozem- sko in Belgijo. List ugotavlja, da je včeraj napetost znatno popustila, mnenja pa je, da nevarnost za obe zapadni nevtralni državi še vedno ni odstranjena. Belgija in Nizozemska si na vse načine prizadevata, da bi ostali res strogo nevtralni. Svoje ceste in mostove sta podminirali. Nizazem-ska vlada je pripravila vse. da bi preplavila svoje ozemlje, čim bi ga vzhodna soseda napadla. Obe državi sta mobilizirani, čeprav splošna mobilizacija formalno ni bila niti v Belgiji, niti v Nizozemski proglašena, vendar pa ni niti ena niti druga ukrenila ničesar, kar bi moglo v Londonu, Parizu ali v Berlinu zbuditi le najmanjši sum, da ti obrambni ukrepi niso v skladu z nevtralnostjo. Ce bi se kljub temu Nemčija i zpo zabila in prekršila nevtralnost obeh držav, bi bila reakcija po vsem svetu taka. kakor si je Nemci nikoli ne bi želeli. Tudi »Sunday Temps« izraža slično mnenje, ko pravi, da bi bil učinek nemškega napada na Nizozemsko ta. da bi se zbudila najgloblja človeška zavest vsega sveta in bi se vsi narodi uprl: nemški invaziji. Celo Nizozemci v Južni Afriki, ki jih vodi general Hertzog. bi morali do dobra spoznati in priznati, da se Anglija ne bori proti nemškemu narodu, nego za stvar, ki spada tudi med njihove ideale. »Observer« vprašuje, ali bosta Velika Britanija in Francija čakali, da bosta Bel- gija ln Nizozemska okupirani. Nasprotno, angleškim letalom bi v primeru nemškega napada na obe zapadni nevtralni državi. ne bilo treba vsakokrat delati ovinke po 250 km okrog njiju, da bi prodrli do Porurja. Razen tega bi lahko Velika Britanija zožila svojo blokado okrog Rotter-dama, kakor je v poslednji vojni, ko se je pokazalo, da je Nemčija baš preko te luke uvažala 60 odstotkov vsega blaga, ki ga je tedaj sploh še mogla dobiti iz dežel na drugi strani morja. Amsterdamski »De Maasbode« priznava v svojem današnjem uvodniku napetost, ki je nastala v severozapadni Evropi, izraža pa mnenje, da bi bila sleherna invazija v Nizozemsko najhujša politična in vojaška pogreška, ki bi jo bil mogel napraviti kak narod. Nemčija se ne more pritoževati nad nevtralnimi državami da so se morale postaviti na stran zaveznikov. Nemško svarilo Berlin, 12. nov. br. Nemška vlada do nocoj še ni zavzela svojega stališča glede na angleški in francoski odgovor na mirovni poziv iz Haaga, uradni krogi pa zatrjujejo, da bo kancelar Hitler v kratkem dokončno odgovoril na brzojavki belgijskega kralja in nizozemske kraljice. Tem večjo pozornost je zbudila objava agencije DNB. ki pravi, da smatrajo nemški uradni krogi, da sta Belgija in Nizozemska x nekaterimi vojaškimi ukrepi, ki sta jih podvzeli te dni, pokazali, da sta zapleteni v zadeve sovražnikov. Nemška vlada je ponovno izjavila in se zavezala, da bo spoštovala nevtralnost obeh držav, dokler ju bosta tudi oni striktno vzdrževali. Namesto, da bi se v trenutni nervomosti prehitevali z nesmiselnimi ukrepi, bi vladi Belgije m Nizozemske bolie storil?, če bi mirno upoštevali zgolj svoje lastne Interese. zemska je pripraviTena na vse čeprav je nastopilo delno pomirjen je, se vendar nadaljujejo po vsej državi obrambni ukrepi za primer nemškega napada London, 12. nov. s. Položaj na Nizozemskem je po zadnjih poročilih danes popolnoma normalen. Včeraj je bil delno ukinjen zasebni telefonski promet zaradi pre-meščenja vojaštva. V Amsterdamu je bila luka snoči zatemnjena, jutri pa bo imel Amsterdam svojo prvo zatemnitev. V ostalem poudarjajo nizozemski listi, da ni v položaju nobene resnične napetosti t$r navajajo tudi izjave odgovornih nemških državnikov, ki v poročilih iz Berlina ugotavljajo, da so nemškf čete ob nizozemski meji samo na manevrih. Poslanica predsednika nizozemske vlade Amsterdam, 12. nov. AA. (Havas). Telefonske zveze, ki so bile pretrgane z nekaterimi pokrajinami, so bile danes zopet uvedene, amsterdamsko pristanišče pa bo ostalo še naprej zaprto. Predsednik nizozemske vlade bo jutri objavil poslanico nizozemskemu narodu, v kateri bo razložil mednarodni položaj tn posebej še položaj Nizozemske. Popustitev napetosti London, 12. nov. AA (Havas). Po vesteh iz Nizozemske poudarjajo vsi nizozemski listi, da je napetost popustila. Kljub temu bo Nizozemska ostala pripravljena za vsak primer. Listi poudarjajo, da prevladuje prepričanje, da Nizozemska ne bo napadena. Nizozemski zunanji minister v Bruslju Bruselj, 12. nov. br. V pretekli noči je nenadoma prispel v Bruselj nizozemski zunanji minister van Kleffens. že ponoči se je sestal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom. O sestanku ni bil izdan nikak komunike. Sestanek je v političnih krogih obeh sosednjih držav zbudil znatno pozornost in zatrjujejo splošno, da sta razpravljala o nadaljnjem tesnem sodelovanju za ohranitev nevtralnosti obeh držav. Samo najvažnejši predeli poplavljeni Amsterdam, 12 nov. AA. (Reuter). Danes se je zvedelo, da je bilo poplavljenih samo nekaj važnih obrambnih postojank na Nizozemskem. Dva glavna jezova še nista odprta, niti se ukaz za izselitev prebivalstva iz obmejnih pokrajin ne tiče vseh. Mnenje nizozemskega tiska Haag, 12. nov. z Tudi danes je vladalo v vseh političnih krogih prepričanje, da je prvi vrhunec krize v odnošajih Nizozemske in Belgije nasproti Nemčiji prekoračen. Ta občutek je pripravil tudi nizozemski tisk do tega, da je opustil svojo rezer-viranost in je danes objavil kar celo vrsto inozemskih vesti o položaju, o katerem pa so bili Nizozemci itak že p./uCeni iz tujih radijskih postaj. Listi so si davi razlagali nemško tiskovno kampanjo proti obema zapadninta nevtralnima državama, nemške polete preko uizozemskega in belgijskega področja ter koncentracijo nemške vojske na nizozemskih tn belgijskih mejah zgolj kot činitelje, ki naj bi podprli in ojačili nemški pritisk za pridobitev obeh nevtralnih držav v borbi proti angleški blokadi Ne glede na to so listi utemeljevali nizozemske in belgijske vojaške ukrepe kot znamenje povsem razumljive čuječnosti odgovornih krogov obeh držav, ki Muna na sebi pač ni v nasprotju z nuj- no nevtralnostjo. Z zadoščenjem so tudi opozorili na snočnje objave nemškega tiska, ki ponovno zatrjujejo, da nemški uradni krogi nimajo namena na kakršenkoli način kršiti nevtralnost Beig je in Nizozemske. Nevarnost še ni minila Bruselj, 12. nov. z. Slej ko prej je Nizozemska nevralgična točka Evrope. Morda so hoteli Nemci koncentrirati le pozornost zaveznikov na nizozemske meje, da bi na drugI strani pričeli svojo že ponovno napovedano ofenzivo na francoski fronti. V tem smislu prihajajo danes lz Londona ln Pariza alarmantne vesti, ne glede na te kombinacije pa so tukajšnji politični krogi povsem na jasnem, da nevarnost za obe zapadni nevtralni državi Se vedno nI minila. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so nemški uradni krogi še snoči izjavili, da bodo re-spektirali nizozemsko nevtralnost, vendar pa ta izjava Se ni odpravila slehernega sumničenja. Sicer ni bila objavljena nobena belgijska uradna obveznost o pomoči Nizozemski za primer, če bi bila napadena, toda tukajšnji krogi so prepričani, da Belgija v lastnem interesu v takem primeru ne bo mirovala. Belgija sicer Se nI proklamirala, da ne bo ostala nevtralna, če bi kdo napadel Nizozemsko, jasno pa je vsakomur, da bi si z vztrajanjem prt nevtralnosti le sama sebi izkopala grob. Posledice belgijske solidarnosti z Nizozemsko London, 12. nov. z. V tukajšnjih političnih krogih je davi na osnovi včerajšnjih dogodkov zavladalo prepričanje, da je situacija v pogledu nizozemsko - belgijskih in nemških odnošajev rešena. Belgija je z nekaterimi važnimi vojaškimi in političnimi ukrepi pokazala Nemčiji, da je solidarna j drugega, kakor nujno z Nizozemsko in da jo bo bržkone branila, če bi bila napadena. Zaradi tega, računajo s tem, da je nemška ofenziva v smeri od severovzhoda proti jugozapadu preko Nizo- zemske In Belgije odgodena, da je odgodena zasnovana nemška letalska ofenziva proti Angliji ln odgoden tudi vdor v zaledje Maginotove črte. Nekateri politični krogi izražajo celo mnenje, da je bil nemški pritisk na Nizozemsko ln Belgijo v celoti le preračunan manever, ki naj bi Rusiji omogočil v senci zapadnoevropskih dogodkov prisiliti Finsko s kapitulaciji. Optimizem v Franciji Pariz, 12. nov. AA. (Havas) Večina francoskih listov poudarja prepričanje, da ne bo prišlo do napada na nizozemsko ozemlje Listi prinašajo obširna poročila o varnostnih ukrepih, ki sta jih podvzeli Nizo* zemska in Švica. Francoska sodba o strateškem položaju Pariz, 12. nov. z. Današnji »Tempsc je objavil zanimivo razmotrivanje o strateških vprašanjih v zvezi z nemškim pritiskom na Nizozemsko. Nemčija ima pri vsej stvari zgolj namen, čim bolj približati se Veliki Britaniji. S tega vidika bi bil njen eventualni vdor v Nizozemsko usmerjen na severu okrog Zuiderskega jezera proti Haarlemu, na jugu pa proti Berge-nu ob Zoomu ob vzhodni Šeldi V tem primeru bi morali Nemci izvršiti pohod v dolžini 150 do 200 km. Ce bi Belgija v smislu vesti o svoji solidarnosti z Nizozemsko res posegla vmes, bi mogla njena vojska z naglim sunkom vzdolž reke Moze proti severu nem&e vpadne čete odrezati od zaledja in nemški načrti bi se na lepem izjalovili Ker pa bi bilo vsako nemško oporišče, ki bi bilo še bolj pomaknjeno na sever Nizozemske, v borbi proti Angliji brez pomena, bi Nemčiji res ne kazalo započeti ofenzivo istočasno tudi proti Belgiji, da bi se iz-! ognila omenjeni nevarnosti. Zato je bel-! gijsko-nizozemska solidarnost z vojaškega vidika tudi povsem razumljiva. Kdo je atentator v monakovski pivnici Osumljen je delavec, ki je izvrševal pofRravila v meščanski pivnici London, 12. nov. s. Po podatkih nemške tajne policije pada sum za monakovski atentat na nekega delavca, ki je bil ponovno zaposlen s popravili v meščanski phmici. Baje je to 30 do 35 let stari molim, ki je nosil rumenkasto umazano obleko ter na glavi čepico Prve priprave za atentat so bile izvršene baje že v avgustu. Doslej je bilo zaradi atentata izvršenih v Nemčiji že okoli 100 aretacij, vendar je o tem prepovedana objava vsakršuih podatkov. Berlin, 12. nov. br. Propagandni minister dr. Gobbels je imel danes na zborovanju delavcev tovarne orožja v Berlinu govor, v katerem se je zelo ostro izrazil o intelektualnih krivcih monakovskega atentata. Z vso odločnostjo je zvracal odgovornost na Anglijo in menil, da bi bila Anglijs dosegla enega izmed svojih glavnih vojnih ciljev zelo poceni, če bi se atentat v Mo-nakovem posrečil, dosegla pa je baš nasproten učinek. Ves nemški narod se je kakor en mož postavil ob stran svojega voditelja. Nemčija je močna tudi na gospodarskem področju in gospodarska blokada proti njej ne bo uspela. Ni daleč dan, ko se bo položaj izpremenil in bo Anglija docela blokirana od svojega nasprotnika. Obletnica madžarske okupacije južne Slovaške Budimpešta, 12. nov. br. V Madžarski so danes z velikimi svečanostmi proslavili prvo obletnico priključitve nekaterih predelov južne Slovaške k Madžarski. Kakor znano, so bili prisojeni Madžarski lani na znani dunajski konferenci, ko sta grof Ciano ln Ribbentrop posredovala v sporu med Češkoslovaško in Madžarsko. Madžarski so tedaj prisodili pred vsem tako zvani žitni otok med Bratislavo in Ko-marnom in še nekatere druge rodovitne predele južne slovaške ravnine. Tedaj je prišlo pod madžarsko oblast nekaj nad 300.000 Slovakov; Rusija vztraja pri svojih zahtevah Glasilo ruske vojne mornarice o potrebi zavarovanja Leningrada London, 12 nov. s. Glasilo mornarice »Krasnij flot« formulira ruske zahteve napram Finski takole: 1. Dovolitev mornariškega oporišča na polotoku Hango, ki bi varoval vuod v Finski zaliv. 2. Dovolitev utrditve finske obale v vzhodnem delu Finskega zaliva, da se zaščiti dohod v rusko vojno luko Kronstat. 3. Utrditev štirih finskib otokov v Finskem zaliva. 4. Revizija meje v severnem deln ru-sko-finske meje. Ta naj obsega odstop dveh finskih polotokov ob norveški obali, ki bi lahko ogražali dohod do »furmanska, edine ruske luke, ki pozimi ne zamrzne. List pripominja dalje, da je po sedanjem položaju Leningrad, ki ima približno toliko prebivalstva kakor vsa Finska, ogrožen tako na kopnem in na morju kakor tudi v zraku. Zato se mora Leningrad za vsako ceno zavarovati. Stalin odklanja finske protipredloge Stockholm, 12 nov. AA. (Reuter) Iz Helsinkov javljajo, da je izginil vsak optimizem nad uspehom rusko-finskih pogajanj. kar potrjujejo tudi vesti iz Moskve Pravijo, da je Stalin izjavil, da ne more sprejeti finskih protipredlogov v njihovi sedanji obliki in da se ne more odreči zahtevam po pomorskih oporiščih na področju Finske. Ruski zastopniki so izjavili, da bodo predložili nove zahteve, ki bodo formulirane bržkone še jutri v posebni spomenici. Obenem so svetovali finskemu delegatu Paasikiviju, naj se nato vrne v Helsinke in se posvetuje s svojo vlado. Finska delegacija bo odpoklicana ? London, 12. nov. s. Finski zunanji minister Erkko je izjavil nocoj zastopnikom tiska, da bodo morali odpoklicati finsko delegacijo v Moskvi, če se kaj nepričakovanega ne zgodi. To sicer ne bi pomenilo prekinitve pogajanj, pač pa odgoditev za nedoločen čas. Rusija sicer pri pogajanjih ni odklonila finskih predlogov, pač pa je dala razumeti, da je pričakovala več, nego so Finci ponudili. Finska je bila vedno pripravljena na koncesije, ki se tičejo zagotovitve varnosti Rusije, ni pa mogla popustiti v onih točkah, ki bi ogražale finsko nevtralnost in neodvisnost Finski odgovor na ruske očitke Helsinki, 12. nov. s. V zvezi z obdolžit- vijo ruske agencije Tass, da zavzema Fin- i ska napram Rusiji v pogajanjih nesprav-ljivo stališče ie izjavil snoči zunanji minister Erkko. da ne ve, na kakšni osnovi je prišlo do te obdolžitve. Finska je v pogajanjih z Rusijo sprejela že dve tretjini ruskih zahtev, odklonila pa je one, ki niso v skladu s finsko nevtralnostjo in neodvisnostjo. Helsinki, 12. nov. AA. (Reuter). Kot odgovor na poročilo agencije Tass je objavilo finsko zunanje ministrstvo danes naslednji komunike; Sovjetska vlada ie predlagala, naj bi se začela pogajanja, in je predložila predloge finski vladi, ki so bili delno nevarni za neodvisnost in nevtralnost Finske. Finska vlada je pristala na široke koncesije glede vprašanj, ki se tičejo ruske varnosti, zlasti pa na koncesije v zvezi z Leningradom. toda zaradi sovjetskih zahtev je bila prisiljena podvzetd previdnostne in varnostne ukrepe. Finci za svojo obrambo Helsinki, 12. nov. z. Sovjeti so se očivi-dno odločili, da bodo izrabili trenutek nove napetosti v zapadni Evropi za svoje načrte proti Finski. Pogledi vsega sveta so koncentrirani na nizozemsko in belgijsko mejo in zanimanje za finsko usodo se je umaknilo nekoliko v ozadje. Le tako si je mogoče razlagati najnovejši sunek agencije Tas proti Fincem, ki je hkrati otvoril ogorčeno kampanjo ruskega tiska proti Finski, češ da se upira naiboljšim ruskim namenom in realizaciji ruskih življenjskih interesov. Rezultat je bil ta, da sta danes Rusija in Finska mnogo bolj oddaljeni od sporazuma, kakor sta bili ob pričetku pogajanj. Včeraj ki danes dopoldne . med rusko vlado in finsko delegacijo ni bilo nobenih stikov, z edino izjemo, da je finska delegacija poslala komisariatu za zunanje zadeve pismeno obvestilo, da bo finska delegacija lahko nadaljevala pogajanja šele, ko bo prejela nova navodila iz Helsinkov. Medtem prihajata požrtvovalnost in samozavest finskega naroda zmerom bolj do izraza Samo do včeraj so nabrali 64 milijonov finskih mark v gotovini kot prostovoljne prispevke za finsko vojsko. Poleg tega so Finci darovali za svoje oborožene sile za kakšnih 100 milijonov finskih mark raznovrstnega blaga. Tudi v ostalih skandinavskih državah so pričeli zbirati prostovoljne prispevke za Finsko. Silno je oja-čila finsko moralo okoliščina, da je bila Nobelova literarna nagrada tokrat dodeljena znanemu finskemu pesniku Silanu Pe-aru, znanemu zagovorniku nordijskih člove-čanskih idealov. ChtircMH po dcsetsfe , tednih vojne Angleški mornariški minister o resnosti položaja Belgije in Nizozemske London, 12. nov. s. Nocoj je govoril po radiu angleški mornariški minister Winston Churchill. Podal je pregled dosedanjega poteka vojne v prvih desetih tednih. Prav je, da pove, kako ugodno se je vojna doslej razvijala za Anglijo in Francijo. Anglija je bila kljub vsem mirovnim poskusom prisiljena iti v vojno, v kateri bo vztrajala, dokler ne bo imel nasprotnik dovolj. Sicer se nI vedno strinjal s Chamberlainom, čeprav sta bila vedno osebna prijatelja, sedaj pa lahko pove, da se bo Chamberlain boril, dokler ne bo dosežen pravi mir. Eno je gotovo, ali bosta Anglija in Francija poraženi ali pa bo uničen hitlerizem v Nemčiji. Druge možnosti ni. Ce bi besede nemške propagande mogle ubijati, bi bila Anglija že mrtva, mi pa v vojni ne grozimo. Ce bi bila potrebna kakšna ofenzivna akcija, ne bi o tem govorili, temveč bi nastopili z dejanji. Anglija je sedaj mnogo močnejša, nego pred desetimi tedni, ko je stopila v vojno. Mornarica je močnejša, obramba proti podmornicam trikrat močnejša, letalstvo se je ojačilo, armada je mnogo bolje izvežbana, protiletalski ukrepi so izpopolnjeni Nemške trgovinske ladje so se morale zateči v nevtralne luke, nasprotno pa je vsak dan 2500 angleških trgovinskih ladij na morju zavarovanih od vojne mornarice. Angleški piloti in letalski stroji so se izkazali premočne nad sovražnikom. Za Anglijo dela čas. Ce preživlmo zimo brez večjih dogodkov, bo prva faza vojne za Anglijo dobljena. Spomladi bo angleška vojska še mnogo močnejša in bolje organizirana. Nemčija se nahaja v kleščah gospodarske vojne. Diplomatski položaj je za Anglijo ugoden. Italija in Japonska sta se izrazili za mir in sta se odvrnili od pakta proti kominterni. Kaj bo rekla zgodovina o najnovejših dogodkih v zvezi z Rusijo, še nI popolnoma jasno, eno pa je jasno, da je Nemčija sedaj odrezana od vzhodne Evrope. Nemčija gleda sedaj z lačnimi očmi na male države na zapadu, da bi jih uničila, kakor je Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko. Sedaj sta, kakor vse kaže, ogroženi Nizozemska in Belgija. Nemčija ni po izkušnjah nad Firth of Forthom več poizkusila letalske napade na Anglijo, niti ni poizkusila napada na železno obrambo Maginotove linije, temveč se obrača proti Nizozemski ln Belgiji. Obema tema državama je dala nedavno svoje garancije. Toda položaj je težak. Nočem prerokovati, če bo Nemčija posegla po najtežjem zločinu, toda lahko rečem, da sta tako usoda Holandske in Belgije, kakor tudi Poljske, Češkoslovaške in Avstrije odvisni od usode Anglije in Francije. Ce bosta ti dve podjarmljenl,-bodo vse izgubljene. Ce pa Anglija in Francija ne bosta uničeni, bodo vse rešene in bodo imele možnost življenja in svobode. Resen je trenutek, v katerem govorim. Kot poveljnik angleške mornarice pred 35 leti nikakor nisem pretirano optimističen. Slabo vreme nas še čaka, če pa so 1918 Zedi-njene države, Anglija in Francija prisilile trdno zgradbo Nemčije, da je prosila za premirje, bo to še lažje s sedanjo Nemčija Skoro ves svet je v duhu na strani Anglije in Francije, ki delata pot za široko solidarnost vsega človeštva. Mst fronti le manjši hoji Obletnica premirja po svetovni vojni nI prinesla pričakovane nemške ofenzive Pariz. 12 nov AA. (Havas) Obletnica I premirja je v nasprotju s pričakovanji in ' napovedi potekla popolnoma mirno na vsem bojišču. Pričakovali so. da bodo Nemci za to obletnico premirja začeli ofenzivo bodisi proti Alzaciji in Loreni ali pa na drugih točkah, tem bolj. ker so ob Renu in v Porurju ugotovili veliko ojače-nje nemških čet toda samo na dveh toč kah. nekaj kilometrov zapadno od reke Saare, na obeh krilih poten?kega bojišča je prišlo do manjših akcij, katerih sredi šče je bilo med Forbachom in Saarbrii cknom, kjer so nemške patrole izvršile manj še akcije. Včeraj zjutraj pa so bili zelo delovni letalski oddelki, vendar pa je tu di to delovanje popoldne prenehalo, ker ie bilo vreme slabo. Francoski vofni poročiti Pariz. 12 nov br. Vrhovno pove' francoske vojske je objavilo 139, vojno p V pretekli noči «0 IzvrV1 oddelki Sfce pehote "vanjši /<• > razn ! ksh zapadnt fronte ne froLte. Obiskali so 'udi vrhovnega po vet-ivka angleške ekspedtelj:ite vojske ge-ne/ald Gortha, ki j:h je povabil tu ga Je vprašal ta s strahom nepremično zrl v prazno očesno votlino, kakor da mu bo ta dala odgovor na vprašanje. cNe, Izgubil sem ga>, je bilo razumeti iz ihte. cNe morem ga najti, včeraj zvečer mi je iz rok padlo na tla.* Zdaj je Lojze razumel vse. Molče Je stal Ob njem. Potem je pogledal pod posteljo, ali ni morda padlo med raztrgane podnice, toda nI ga bilo nikjer. Na prijateljsko prigovarjanje se Je Ulrek začel počasi premikati z Lojzom dol v trgovino. Da, zdaj, ko je šel obupen, grdo c&nift ** fi° stopnicaH no, dostojno življenje. Stalno nameščeni delavci naj bi imeli najmanj štiri dinarje na uro. Sezonski pa po pet dinarjev, kajti treba je pomisliti, da ostajajo v zimskih mesecih navadno brez dela, živeti je treba pa prav tako. Oženjeni delavci bi morali prejemati pa najmanj sedem dinarjev na uro. Ali ta špasno, da brezposelni brezpravni delavec, kot sem na primer jaz, takole sanja o zlatih gradovih? Sanja ta načrte kuje pa človek menda že lahko... Med zemljo In tovarno — Ce dovolite, bom pa Se jaz nekaj povedal. Prišel sem z dežele. Delal sem že v fabrikah, na stavbah, pri kmetih, vsepovsod. Potlej me je zajela stiska, pobral sem jo v mesto, nemara se bo tod dalo kaj zaslužiti, sam sem na svetu, ne potrebujem dosti. Tri tedne čakam pred borzo, pa m nič, vraga, še teden dni bom čakal, potlej pa kakor bo, pa bo. Nemara me bodo vzeli v vojake, če ne, bom frental po deželi Vidim, da je v mestu še slabše ko kje drugje. Nekaj pa rečem: dosti je pripomoglo k brezposelnosti dejstvo, da kmečki sinovi kar v trumah rinejo v mest- Delo je užitek ln sreča Po tej široki, asfaltirani BleIweIsovi cesti gre življenje dneva neutrudljivo svojo pot, ljudje hite, venomer hite sem ta tja, v urad, v šolo, v fabriko. Avtomobili vozijo poslovne ljudi; vozovi prevažajo pohištvo, delovni material — vse, kar vidiš mimogrede, vse Je samo del neustavljivega tekočega traku, ki se mu pravi borba za obstanek, borba za biti ali ne biti, borba za kruh. Zraven borze dela polagajo delavci asfaltni pločnik ta stroj za mešanje asfalta bruha skozi dimnik oblake črnega dima... Zdaj pa pojdi ta stopi na pomenek h gručam brezposelnih, ki iz dneva v dan posedajo na zelenih klopeh onkraj borze dela. Ali ni prokleto žalostno ta hudo iz dneva v dan gledati, kako asfaltni stroj tam preko spušča oblake črnega dima skozi dimnik, kako se vrti kolesje in se gibljejo pridne roke tovarišev — ti pa sediš ure ta ure z rokami v žepih na zeleni klopi, buljiš predse ta ti v brezdelju in stradanju slabe mišice ta v žilah usiha delovna moč. Edino dobro bi še bilo, da kdaj pa kdaj komu lahko potožiš svoje brige in težave in si tako vsaj z besedami nekoliko olajšaš gorje. —' Nisem berač... — Po pravici povem, trikrat sit sem že tega prokletega čakanja. Redkokdaj dobiš kakšno priložnost; no, si mislim, če bi imel še družino, bi moral že davno obupati. Prej sem delal na stavbi, zdaj pa že tri mesece nič. Ali veste, kaj se to pravi? Prihraniti rt pač nisem mogel ničesar, toda imel sem stanovanje, svojo posteljo, redno hrano in za obleko je še zmerom ostalo. Komaj se privadiš na človeka vredno življenje, že se ti zasuče kolo, firma zmanjša obrat, ostanejo tam samo še starejši, dolgoletni delavci, ti pa ostaneš lepo na cesti. Zdaj rt pa pomagaj, če si moreš ta znaš. Spim pri dobrih znancih, ki me pa tudi ne bodo več dolgo takole gledali, vsake milosti Je enkrat konec. Jem pa kakor nanese. Ustanavljajo kuhinje za prvo pomoč. Jaz je nisem še obiskal, hudiča, za zdaj me je Se sram prosjačiti ta prejemati miloščino. Dela hočem, rad bi živel svobodno, po svoje, pravico Imam do življenja kakor vsak drug. Nisem berač, delavec sem ln sposoben s svojimi rokami služiti kruh. Naj nam dajo dela, ne pa pomožnih kuhinji — če bi bil hinavec in politikar — Ce bi bil hinavec in politikar, bi nemara zdajle ne prezebal in stradal z ženo ta dvema otrokoma. Tako pa, prekleto težko je riniti naprej nasedlo barko. Kar zaslužim, zaslužim pri strankah s sekanjem drv, s spravljanjem premoga ta takimi rečmi. Pa mi je rekla zadnjič neka stranka, da pri nas delavcev primanjkuje. O ja, naj gre kar semle vprašat. In zdaj smo pred zimo. Boste videli, kako se bodo s prvim snegom vsuli na cesto brezposelni sezonski delavci, zlasti tisti s stavb. Sicei pa pravim, sitemu je lahko govoriti človek brez hišne številke — Vidite, zima prihaja, jaz sem pa ravno včeraj suknjo prodal. Za dneve kongresa Kristusa kralja sem hodil bos po mestu, tele čjvlje so ml podarili ta so tudi vsi luknjasti in ra glave, nato pa je udaHil s tolkalom po bobnu, kajti pravkar je menda študiral novo umetnino, nato pa mi je dejal: »Človek! AH al ob pamet?« Prestrašeno sem m uodgovorfl: »Zakaj bi bil Ob pamet? Moja vest je čista in razum svež. Nekaj moram vendar početi!« Usmiljeno me je počehljafl po laseh, nato pa me je porinil ni svojo posteljo in ml dejal: »Ne! Se jaz ne bom ničesar dosegel, čeprav sem umetnik že zdaj. Pri nas to ne gre, dragi moj; kajti kakor hitro nekaj pomeniš, že udarijo po tebi in te stolčejo v prah,intriga sledi intrigi, dokler nisi uničen za vse dni, da, nekomu so celo od-jedli nekoč uprizoritev glasbenega dela v Berlinu, samo da ne bi... pa kaj bi to govoril, beri časni ke, beri kritike in polemike, govori z ljudmi! In tako sem odšel brez upanja. Hn ko jem tako hodil okrog, mi je vseeno prišlo na misel, zakaj ne bi ubogal svojega prijatelja muzikanta in bral in govoril z ljudmi. Brž sem sklenil, da si na vsak način natočim čistega vina o tej stvari in tako sem se odločil, da poišče m tega ali onega in se z njim pogovorim... H komu naj jo mahnem na jocej. sem se vprašal,.. a si nisem vedel odgovora, kajti kako naj koga poznam, jaz, Kapur, človek lz naroda. Nazadnje sem se odločil, da stvar natanko premislim; rečeno, storjeno — in ! že sem biil v gostilni. Tam sem sedel v kot, in naročil vina in se »topil sam vase. Izpil sem kozarec, tepil sem dva, potem | pa me je nekaj preblisknUo: Kapur, kaj neta, po domače Možino. gostilničarja, posestnika m izTOŠčk* oa Vidcnrdanski cesti št 24, se je z njim poslovil eden izmed petih fijakarjev ljubljanskih, ki pa ni živel zgolj od dohoefkov tega poklica, ampak je vozaril le ob slavnejših prilikah. Po takem iive v Ljubljani še poslednji štirje fijakarji. Ti že proti poldnevu zdehajo na kozlu svojega voza tn črtajo novme, a najrajši pripovedujejo o starih, dobrih časih, ko so vozili gospode v Zvonarsko uHco na št. 13 ali pa ko so prepeljavali porcelan po Večni poti in okrog Rožnika. Radi poudarjajo, da takrat niso poznali tarife m so lahko računali po človeku, kakor je izgledal in kamor se je peljaL Pri tem so zbijali šale in obujali vesele in žalostne spomine na čase, ki se ne vrnejo nikdar več. Počasi odhaja kos stare Ljubljane Mnogo okroglih je znal povedati pred leti umrli stari fijakar Marka, ki ga je poznala vsa Ljubljana, saj je vedel za vsakogar, ki ga je ogovoril, kako debelo, včasih celo preveč robato. Na svoj voz naslonjen si je mel "roke in s pristnim dolenjskim humorjem zabaval mimoidoče, ki so ga hoteli poslušati. 2e njegova govorica — vie-kel je pristno po »dolenjšče« — gs je napravila zanimivega. Člani fijakarske zadruge so mnogo let nosili v štepanjo vas na praznik sv. Štefana k svojemu priprošnjiku v podružnično cerkvico voščene konjičke m podobno povoščeno blago, ter goreče prosili patro-na, da bi odvrnil bolezni od njihovih živali Po cerkveni slovesnosti so napolnili krčme, kjer so krepili svojo stanovsko zavest, pri tem pa pridno zalivali svoja grla in nasičali želodce. Nekdanja zadruga kočijažev in fijakarjev, ki ji je še pred. leti načeloval pokojni Josip Turk, se je v zadnjih letih zaradi nezadostnega števila članov spojila z zadrugo izvoščkov, prevoznikov m avtomobili-stov, v kateri so včlanjeni tudi poslednji štirje ljubljanski fijakarji —mp— tribuna pečenju na odprtem žaru pri nas za zdaj še ni sledu, zato je pa toliko bolj čudno, da je naš »Grill« kljub temu tako krepko zadimljen, da ob vstopu vanj »zaman tam iščeš njega, ki kriv je megle te velike«. Ko srečno prestaneš uvodno krizo in si najdeš mesto, lahko izkoristiš čakanje za bližji ogled te naše najnovejše, velike nočne atrakcije. Če ti je znan izvirni pomen naslova lokala, si verjetno poželiš užitka, ko boš lahko z lastnimi očmi poželjivo zasledoval, kako se na žaru peče priboljšek, ki ga boš še »iz prve roke« dobil na mizo in — v miru žalil z dobro kapljico. Pa se motiš in še krepko. Pečenega ne zalivaš, ker ga ne dobiš, zato pa se lahko pripeti, da drugi polivajo to, kar imaš na mizi, kajti plesalci v svojem navdušenju ne izbirajo poti — ker je tudi ne morejo in zato poiščejo vsak prost prostorček, da postaja megla dima in prahu vse gostejša. Počutiš se nad vse simpatično, ker je tudi res prostor sila »simpatičen«, poln praznih sten, čudnih luči in vabljivih zvokov »jazza«. Ko takole uživaš zmes vseh teh dobrot, si pač zaželiš onega prijetnega nastrojenja, ki si ga verjetno že užil drugje v podobnih prilikah in si ga več ko upravičeno pričakoval tudi tu, ko je še vse novo, najmodernejše. najpopolnejše, naj ... itd Naenkrat morda celo uvidiš. da ni vse zlato, kar se sveti, pa jo popihaš drugam, kjer je že lo- pa filozofija? Moder človek je lahko slaven, slaven je Sokrates in slaven je Frend, Slaven je Kant in Nietuche — strela božja, to bo nekaj zame. In ko sem se tako motovilil okrog samega sebe, sem nenadoma imel v rokah svfočnfk, že je začela roka pisati. Pisal 9em pa tole: Ena je — stvamica, ki je dala svet in vse, kar Je na njem, in mene samega, Dve sta — pravica in resnica, ki zmagata zmeraj. — Tri je — Slovenec, Jugosloven, Slovan. Štiri so slovenske lastnosti: ne-voščljivost, pon žnost, upogljivost in prilagodljivost. Pet je naša zgodovina: podlož-nost, needinost, hinavščina, bratomornost in samoljuibje. Sest je današnjih vodnikov sveta: Daladier, Chamberlain, Hitler, Mus-soflini, Roosevelt, Stalin. Sedma je božja zapoved, ki je današnji svet ne pozna.— Nenadoma me je nekdo udaril po reum m že se mi je zasmejal v obraz človek drobne postave z rjavimi lasmi m sivimi očmfi, zasmejal se mi je in me vprašal: »Oj, brate Kapur, kaj pesmi delaš, odkar te je pustil samega Cis«? »Ne«, sem rekel in sem mu po pravici povedal, kaj sem bil sklenil, kaj sem iskal, kako sem šel k prijatelju muzikantu, kaj ml je ta svetoval, pa da nikogar ne poznam in sem se zato odločil, da postanem filozof. On pa se ml je nasmehnil, nato pa je sedel k meni, naročil je vina in mi razložil: »Kaj boš hodil okrog In izpraševal in bral, saj itak že veš vse, če te dobro poznam. Ne brigaj se za nikogar in delaj sam zase, pajč pa se ostro postavi v brk za pravico, saj to je edino prava dolžnost človeka, M U rad postal literat v današnjih dneh. Jaz sem se ze odloČi za to. In zdaj delam epigrame.« Potem pa je segel v žep in je začel brati tole: V teh urah žalostnih in dneh viharnih ki polni so duha tegob in mraka, bog, čuvaj vojnih ujm fin literarnih ocen nas urednika Debeljaka! e Pa če ti mar je, da najmlajši rod nam pesnikov prišel bo do razcveta, skrbno ohranil, dobri naš gospod, estetskih sodb ga Vodnika Franceta! Bral je kar naprej In jaz som ga poslušal. Prešel Je na naše litera-tov, politikov, gospodarsko kt leko mi je pokazal pravo pot. Kapur. kal bolj »privlačen«, kar ni brez pomena, kjer kljub plesu vendarle nisi v stalni nevarnosti in kjer — vsaj lahko dihaš, četudi nimajo najmodernejših ventilacij. Kar ža! je človeku, ki si žel: prijetne spremembe in jo išče na napačnem mestu, pa je ne najde. Za našega »Gnila« pa povrhu vsega samo še to lahko ugotoviš, da je ta na naša tla ponesrečeno presajena tuja cvetka v svoji lastni megli izgubila že koj v začetku svoj pravi vonj in revica hira, še preden je mogla pognati korenine. Mislimo pa, da bi se z dobro voljo da' tud: ta »prišlek« izboljšati, ali tako, kakor obeta v naslovu ali pa naj jo zakroži kar po domače in naj rajši obljublja klobase in guljaž, ki jih ima, oboje seveda z dobro postrežbo. po možnosti samu strokovno tn pa na čistejšem zraku, kar bi se pri da-rvaJnji stopnji tehnike »zelo verjetno« dalo napraviti. Dete pa, ki se kot »prikupno in simpatično« ni rodilo, bo pa seveda že težje popraviti v lepotca, četudi >ma znanost tudi za take reči že polno uporabnih pripomočkov — seveda pa ni nobeden od njih zastonj. To je pa tisto, kar imenujemo pri tarči »črno točko«. —ar Fetoamale? Fotografske montaže so deležne tudi v krogih naših amaterjev čedalje večje priljubljenosti. To je umljt-vo, saj nam področje našega dela znatno razširjajo. Z navadnim nač nam fotografiranja in povečanja nam je n. pr. le ob redkih prilikah mogoče izvršili popoln pokrajinski posnetek, ki bi kazal poleg drugih slikovnih elementov v nebu takšno oblačno razpoloženje, kakršnega si vsak najpndnejši amater v svojih pokrajinskih posnetkih želi Že marsikdaj smo se morali odpovedati posnetku lepe pokrajine samo zavoijo tega, ker bi nam ga pokvarilo prazno nebo. So pa tudi drugi primesi, v katerih bi kakšno sliko vsebinsko in v drugih ozirih izboljšali, če bi ji mogli pr .skrbeti primerno štafažo ali kaj drugega, kar nam v trenutku snemanja nž bilo na raspoftago. V vseh takšnih primerih nam pomagajo načini fotografske montaže, ki jih je več in jih hočemo nagim amaterjem navesti vsaj v glavnih obrisih kot pobudo za zanimivo delo v fotografsko bolj ali manj mrtvi sezoni Eden izmed načinov je tisti, ki so ga včasih zelo radi uporabljali za izdelavo dvojniških ki drugih trtkovnHi posnetkov: dvojni posnetek na isti fiim oziroma pto-ščo. Ta način zahteva kamere z zrcalno ali medično napravo in večkrat tudi kakšnih drugih pripomočkov, kakor karnpen-dijev, pred vsem pa moramo operirati z bolj ali manj enakomernim, temnim ozadjem vsaj v tistem delu slike, ki ga hočemo izpolniti z drugim posnetkom. Za začetnike ta metoda ni posebno primerna. Enostavnejši je drugi način: istočasno kopiranje oziroma poveča van je dveh ali več negativov, ki smo jih položili drugega na drugega, n. pr. negativa s pokrajinskim posnetkom, ki ima prazno nebo, in oblačnega negativa, ki iapolni s svojimi oblaki prazno nebo prvega negativa. V tem določenem primeru, ki prihaja pač najčešfie v poštev, maramo paziti na to, da je nebo prvega negativa tako prodorno (torej tako močno fLltrano), da bo pro-pudčalo oblačno risbo drugega negativa, oba negativa pa naj bosta tudi: čim mehke je razvita, kajti čim večja je njiju gostota tem daljše bodo tudi ekspozicije pri pcrvačavanju oziroma tem več finih odtenkov se bo v povečavi Izgubilo. Ni pa namen fotografske montaže, da bi ustvarjala trde, slabo izrisane povečave, ki se jih izogibamo že pri normalnem poveča-vanju. Včasih bo treba oblačni negativ v tistih delih, kjer naj stoji motiv s prvega negativa, oslabili s Farmerjevim sla-balcem, pogostoma bo treba povečavo na koncu še pošteno izretuširati, da se zabrišejo Oblaki, ki segajo v pokrajino. Samo Ob sebfi. je umevno, da mora prihajati svetloba tako v pokrajini kakor v oblakih lz iste smeri, kajti drugače bo »goljufijo «opaziti že na prvi pogled. Tretji naSln nam daje neprimerno več možnosti, zahteva pa tudi neprimerno več dela: na isti Est fotografskega papirja projiciramo zaporedno dele različnih negativov. V ta namen je potrebno, da pokrijemo z listom navadnega, absolutno ne-prosojnega papirja ali tenkega kartona vse dele povečahiega papirja, na katere hočemo povečati dele iz drugih negativov, ki trenutno niso v povečalniku. Postopek je ta, da položimo /pod povsčalnik najprvo navaden papir, določimo na njem format povečave in si narišemo v glavnem tudi poedine dele, v katere bomo povečali pozneje poedine negative. Nato ta papir z ostrim nožem razrežemo ob mejah teh poedUnih delov. Pod povečalnik damo nato na isto mesto fotografski papir ln ekspoaniramo nanj določeni izrez iz prvega negativa, pri čemer bomo fotografski papir pokrili z vsemi odrezki navadnega papirja, ki ustrezajo izrezom drugih negativov. Na isti način ekspaniramo v drug predel fotografskega papirja drug negativ, vse ostale predele pokrijemo z ustrezajočimi odrezki navadnega papirja, in tako dalje. Pred vsakim teh postopkov moramo skozi rdečo šipo pod povečevalnim objektivom prekontrolirati, ali sedi izrez novega negativa na pravem mestu in ali so vsi drugi deli fotografskega papirja natančno ln dobro pokriti. S tem postopkom je brez nadaljnjega mogoče v kopirati n. pr. najlepše oblake tudi v pokrajinski posnetek, ki ima prazno, toda gosto razvito nebo. Na kombinirani povečavi bo treba vzdolž mej poedinlh delov izvršiti skoraj v vsakem primeru nekaj retuše, da se te meje zabrišejo. Četrti, najzanimivejši to najhvaležnejši način, ld nam daje naravnost neomejene možnosti pa je lepilna montaža: iz poedi-nih različiih povočav izrežemo slikovne dele, ki jih hočemo združiti v enotno sliko, jih nalepimo na kartonsko podlago, reproduciramo na novo ploščo ali film in potem povečamo ta novi posnetek. Kakor vsi montažni načini zahteva tudi ta nekaj tehnične spretnosti, premisleka to pred vsem mnogo kompozicianalnega talenta ln okusa. O priliki se bomo s poediniml načini pobavili podrobneje. Dobre nasvete glede njih dobite v novembrski in pooiej-šfli številkah Knappove revije »Foto-Be-obachter«, ki priobčuje navzlic svojemu majhnemu formatu izredno mnogo koristni h člankov iz vseh področij amaterske fotografija. Pod lupo kazenskega paragrafa Paragraf ne ve za svobodo besede človek ne sme po mili volji raznašati resnice, a včasih je niti pred sodnikom ne sme izpričati Preprost človek, ki ga še ni do jeter okužila paragrafarska kultura, si preprosto misli, da sme svobodno govoriti tisto, kar je res. Da si bomo na jasnem: ne to, kar si on domišljaj da je res ampak tisto, kar je v resnici res. No, bog mu bodi milostljiv in prizanesi mu zle skušnje! Kajti z resnico ni tako. Resnica namreč ni samo nekaj, do česar se človek težko dokoplje, ampak je tudi nekaj, s čimer je treba previdno ravnati, da si človek ob njej ne polomi zobe. Kakor vsako dobrino, ki je vredna čuvanja, je tudi resnica neke posebne vrste dobrina, za katero se zakonodaja zanima in ji posveča svoje varuštvo v obliki kazenskega pai agrafa. Pa za ta paragraf ste gotovo že sami prišli na čisto, da ima lahko dva obraza: koristnega in škodljivega. Pač po osebi, ki se zanj skrije, če se obesi nanj falot, naj mu kar bo, a če krivični zamota njegovo zanko pravičnemu, ima pač slednji smolo. Ni namreč redka stvar, da pravičnega paragraf tepe, a daje potuho krivičnemu, še tega paragraf ne da pravičnemu, da bi se z resnico branil, kadar je v zagati. Takole n. pr. niti sam rodbinski član. ki je morda iz kakšnih plemenitih namenov v obrambo drugega rodbinskega člana pograbil za resnico in jo nekje izpovedal, da bi z opozorilom na njo napravil red, ne sme uporabiti te resnice v svojo obrambo, če ga je prizadeti prijel za. besedo. Če je n. pr. svak nabunkal sestro in jo ob uri duhov podil po dvorišču, spada to po zakonu v svakovo »rodbinsko življenje« in »zasebno poslovanje«, pa se tega — Četudi resničnega — življenja ln poslovanja brat ne bo smel poslužitl proti svaku, če ga bo pred sodnikom prijel, zakaj je o tem drugim govoril. če ne verjamete in da si boste bolje zapomnili, pa se po pameti tudi izognili, vam zapišem tale primer: V hiši ljubljanskega mesarskega mojstra živijo pod isto streho mojster kot nekak glavar rodu in priženjenih članov, mojstrova sestra s svojim možem, pa mlajši mojstrov brat. Prav ta mlajši brat kaže, da ni bil nič kaj zadovoljen z rodbinskim »poslovanjem« svojega svaka glede njegove sestre, kajti iz bratovega negodovanja nad njim se je izcimila pravda pred okrajnim kazenskim sodnikom. Tožil je svak mlajšega, češ, da je mojstru stalno tvezel, kako je tisto poslovanje zlasti ponoči nekam hrupno, pa da se zato boji za sestro in svoj nočni mir. »Jaz pošteno živim svojo družino, »je tožil svak sodniku,« pa hočem zato imeti mir pred tem smrkavcem! Vedno prenaša starejšemu svaku kakšne čenče. Celo to mu je nesel na nos, da sem ženo okrog polnoči podil po dvorišču! Da bi vsaj res bilo! Ampak jaz pošteno živim svojo družino, iz svojega, zato pa lahko zahtevam, da me bo pustil v miru!« «Gospod sodnik, dajte, da jaz povem!« je silil mlajši brat.« Vse je res, kar sem bratu pravil! Imam priče, ki bodo povedale, da je bilo vse res, kar sem mu povedal!« »Ne, tega ne morete. Dokazovanje z notranjimi rodbinskimi dejstvi ni možno. Zakon sam ga ne dopušča! Tudi jaz ga ne morem! »mu sodnik ni dal do besede«. Ali se čutite krivega? Obžalujete?« »Kako naj obžalujem?! Saj je vse res, kar sem govoril in storil sem zaradi sestre, ki se mi je smilila in zaradi miru, ki si ga ponoči želim, pa ga nimam!« »Bodite pametni, pa se poravnajte!« mu je svetoval sodnik. »Ste za to. da se poravnate?« je sodnik vprašal tudi svaka. »2e, toda samo obžalovanje nam ni dovolj Tudi preklicati mora in to pred vsemi, pred katerimi ie govoril!« je namesto svaka rekel odvetnik. »Ne, ne, tega pa ne. preklica pa tudi ne dopustim!« je razsodil sodnik. In ker mlajši brat tudi obžalovati ni hotel. je sodnik začel razpravo. Razpravo, v kateri se obtoženi ni mogel poslužiti svojega glavnega in tudi edinega razbremenilnega dokaza in v kateri je šlo le zato, ali je tisto, kar je svak trdil, da je govoril, tudi res govoril, nikakor pa ne za to, ali je tisto, kar je morda res govoril, bilo tudi resnično. In v tej razpravi, v katere smeri ni za obtoženega mlajšega brata manjkalo ne tragike ne komike, je nastopil tudi brat glavar kot glavna priča. Kakor je njegov drobni mlajši brat pokazal, da ni kaj prevejan tič, je mojster brat pokazal, da ž njim ne kaže zbijati šal. In da bi prav lahko že sam doma postavil razsodnika družinskega konflikta. Zalit v salo, je stopil pred sodnikovo mizo. Z drobnimi očesci je ošvignil levo stoječega svaka na levi in bratca na desni, še sodnik ga ni več mogel omečiti ln tudi s- Fotoklub Ljubljana: V torek ob 20. red- .. ni letni občni zbor, ki se ga naj udeleži čim večje število članstva. V petek predvajanje barvnih diapozitivov, ki je moralo zadnjič zavoljo različnih ovir odpasti. — Članstvo opozarjamo, da se prihodnji torek pričnejo redni večeri slikovne kritike po novem sistemu. Odbor je izdal v to svr-ho posebna navodila, ki naj jih vsak točno upošteva. — Prijave za začetniški tečaj se še sprejemajo vsak torek in petek zvečer, tečaj je namenjen zlasti nečlanom. V Debrecenu, enem izmed najbolj znanih središč slovite madžarske fotografije, so imeli naši amaterji na pravkar zaključeni mednarodni razstavi lep uspeh. Osrednja slikovna zbirka Zveze slovenskih foto-amaterskih društev je poslala tja iz svojega arhiva kolekcijo slik, ki je zbudila takšno pozornost, da ji je razstavna žirija priznala celo vrsto odlikovanj. Ante Kor-nič (Ljubljana) je prejel srebrno plaketo, Janez Marenčič (Kranj) bronasto plaketo, Fotoklub Ljubljana, matično društvo večine naših razstavljajočih avtorjev, je v konkurenci z najmočnejšimi fotoamater-skimi organizacijami sveta prejel drugo nagrado, srebrno plaketo, spominsko bronasto kolajno pa so prejeli poleg obeh prej imenovanih tudi vsi ostali, v kolekciji zastopani avtorji. Poudariti je posebno to, da je bila kolekcija sestavljena iz slovenskih del avtorjav iz raznih krajev, L, tbljane, Kranja, Celja, Hrastnika, Zagreba itd. Osrednja slikovna zol :xn ce zdaj trudi, da bi za bodoče iazsta/9 sestavka no« reprezentativne kolekcije s de!« vsei vidnejiih v dani h Zveze i'F ) ganizir u ama ttjtf prav nič izbezati iz njega, kako in kaj je bilo: »Nu, povej, al' s' mi kej reku?« se je v odgovor sodniku obračal k bratu. »Ne, nič ne vem, same čenče, gospod sodnik! Same čenče!« To je bilo vse, kar je povedal, česa določnega se ni vedel ali se morda ni hotel spomniti. Kakor bi ga sršeni pikali, mu očito niso bila povšeči sodnikova vztrajna vprašanja. In ko svoje jezice zaradi njih ni imel kam stresti — na sodnika se ni upal — se je zagledal v pojavo, I ki je v kotu z notezom in svinčnikom v ro- , ki pridno čečkala. Z iztegnjenim prstom je j sodniku pokazal nanjo in kakor da bi se le i Pet minut vzgoje nekako hotel sodniku maščevati, mu je za vsa vprašanja vrnil z vprašanjem: »Al' bo vse to prišlo v cajtnge?!« »Ja, ja, bržčas!« mu je-priznal sodnik. Kakor ta sodnikova prorokba, ki se je s temi vrsticami uresničila, naj bi se uresničila tudi mojstrova, ki jo je v svoji onemoglosti pred sodnikom in očmi javnosti pri priči stresel nad svaka in brata: »Tak dajta no že enkrat mir, mir naredita! če ne, vama bom vsakemu dal petindvajset na...!« »Le kar! Saj to bi bilo najbolj pametno!« mu je pritegnil sodnik prostodušno. Nina e In tanki — in škrati? Bliža se december, ž njim Miklavž in božič. Oba praznika prinašata v vzgoji zvrhan koš problemov. Eden teh problemov je izražen v otroški besedi: »Kaj mi bo prinesel Miklavž?« Gre torej za problem igrač. Spomladi, pred veliko nočjo, sam imel namen, posvetiti pet minut temu vprašanju, toda zamudil sem termin. Takrat sem si izmislil naslov: »Puške in tanki ali punčke in škrati?« Morda se spominjate, cenjeni bralci, da sem venomer ponavljal, da mora iti vzgoja s časom, da je vzgojitelj, ki s svojo vzgojo caplja za časom, slab vzgojitelj. Cas pa je v naših dneh vražji. Hiter ie, prekucuški v svoji naglici. Puške in tanki, se je zdelo, da so bili aktualno orožje tisti čas, ko sem skoval svoj naslov. Krstite me za slabega opazovalca, če ni res, da so otroci pred pol letom govorili o tem orožju in si ga zaželeli kot igrače. Cas pa je norel svojo pot. Polovico človeštva je zapletenega v vojni na vzhodu in zapadu. Povejte: ali danes v tei vojni res govore svojo besedo puške in tanki? Ce poslušam otroke, govore in vprašujejo o bombnikih, podmornicah, kri-žarkah. Otroci gredo s časom.. Poglejte v časopisje: spet bombniki, podmornice, križarke, matične ladje ... Puška pa, kakor da je postala zrela za muzej — čeprav vemo, da bo s pešakom imela zadnjo besedo. Vojna je. In otroci si žele za igrače: vojne ladje, bombnike, topove, puške- Zavedni starši se vprašujejo: »Ali naj damo otrokom takšne igrače?« Kdo bi jim naj odgovoril? Slišal sem ne enkrat opomin s katedra pedagogov na javnih predavanjih: »Varujte otroka pred blatom našega časa. Ne pustite, da bi podivjali. Ne dajte jim igrače, ki spominjajo na morilna orožja. Vzgajajte v miroljubnem duhu. Izolirajte mladino od pekla naših dni.« Povejte mi, kako pa naj neprodušno izoliram otroka od resnice — pa najsi ie ta resnica še tako opljuskana s krvjo? Ali ne bom govoril mimo resnice, mimo življenja, mimo otroka in njegovih želja, če bom zamolčal ubijanje, zabranil igrače, ki na ubijanje spominjajo? Platonični pacifizem se je preživel, je danes nestvaren in — jalov. V vzgoji ne gre več za vprašanje proti vojnim igračam, ampak za vprašanje: kako naj to DUŠAN DROLC: igračo, če si jo otrok želi. dam? Zastareli propovedniki, ki se skrivajo za prazno krinko idealizma me bodo seveda prekleli. Saj po njihovem blatim življenje in vse njegove ideale, če dam otroku igračo tank. Zagovarjam se, da grem le s časom in upoštevam vsako novo fazo v razvoju in da s tem mnogo bolj koristim otroku, narodu in človeštvu kakor pa tisti, ki vse življenje svojega otroka obvaruie pred vsem, kar je »grdo«, in na koncu postavi v življenje neodporno kreaturo, ki dogajanja okoli sebe ne more doumeti, ker Je živel v fantastičnem svetu ki so mu ga pripravili vzgojitelji — ki ga pa v resnici sploh ni Moj otrok Je hotel imeti tank In dobil je tank za osemnajst dinarjev Bil je imeniten tank: z gumijastimi gosenicami je premagal prav vse ovire. Spredaj je imel strojnico, ki je regljala in bruhala ogen' »Vse to za osemnajst dinarjev,« Je ponose-rekel trgovec. Toda za teh osemnajst d' narjev je fant dobil več: veliko veselje ob igrači. Se jaz sem užival, kadar ie bruhajoč ogenj, lezel čez drn in strn Kar more tehnika v velikem ustvariti, more tudi v malem. Le da v velikem stane milijon dinarjev, v malem pa nekaj kovačev. To sem otroku povedal. In povedal sem mu tudi. zakaj so ljudje take pošasti zgradili. In na koncu sva sklenila pakt: 1. S svojim tankom nikogar ne bova napadala, ker hočeva, da ljudie — vsi ljudje na svetu — v miru žive. 2. Ce bo kdorkoli lakomen po naši zemlji, prišel ubijat naše ljudi, bomo naš tank poslali v borbo — čez drn in strn bo lezel in bruhal bo neusmiljen ogenj. In ko se je tank pokvaril, je bil spet mir pri hiši. Vse za osemnajst dinarjev, s katerimi smo potolažili neusmiljeno željo po tanku. Ali pa bi naj pustil željo neutolaženo ln čebrnal le o človeški grdobiji, ki se za takim tankom skriva? Ali morda celo predlagal, naj vrže puško v koruzo, kadar pridejo tuji tanki? Ne, uporabil sem otrokovo željo za nazorni pouk Resnica se ne da prevpiti s tem, da je nočemo videti! Ali pa hočete tajiti deistvo, da so ljudje la-komni po naši deželi in izžemanlu naših žuljev? Narod, ki se noče dati vreči v klanje, ki si pa tudi noče pustiti vzeti niti pedi zemlje, mora biti za to pripravljen. Ne le možje, tudi žene! Ne le odrasli, tudi mladina, tudi otroci! V take namene je treba mobilizirati tudi vzgojno prizadevanje Ko o Miklavžu pridejo otrod s svojimi željami, torej ne gre več za vprašanje, ali naj otroku damo tudi vojne igrače aii ne. temveč zgoli še za vprašanje: kako mu te igrače damo? S tem sem odpravil glavno vprašanje, ki se nam ob igračah dandanes vsiljuje. Če pa otrok nima izrazite želje, odroma če morete na njegove želje vplivati, ostane vprašani e: kakšne igrače naj damo otroku? Dovolite, da posredujem nekoliko splošnih ugotovitev. Igrače so navadno iz pločevine, gumija alt lesa. Pločevina je za manjše otroke nevarna, zanje je kot material najboljši: gu- Zaton življenja i. Bila sva že prej sošolca, toda takrat se nisva družila V sedmem razredu gimnazije sem se z njim pobliže seznanil. Zbližala naju je neka debata, v kateri sva se oba živahno udejstvovala Razpravljali smo o gospodarskem položaju Slovencev v severnem obmejnem ozemlju. Spominjam se, s kakim navdušenjem je govoril Mirko! Svetli lasje so mu padali na čelo in včasih si jih je z nervozno kretnjo vrgel nazaj. Besede so kar vrele iz njega, dasi je bil po svoji naravi miren in tih fant. Strinjal sem se z njegovimi izvajanji. V odmoru sva sklenila, da se popoldan pri meni sestaneva in še kaj pomeniva. Kmalu po kosilu je prišel. Tak, kakršen je bil vedno: resen, skoraj otožen. Vsa vročičnost, ki ga je prevzemala pri dopoldanski debati, je izginila. Oči so izgubile oni čudni, odločni blesk, ki ga opaziš pri ljudeh, kadar napravijo kak usoden sklep. Mirko je sedel na posteljo, se naslonil z roko na stranico in molčal Nisem vedel, kako bi začel razgovor. Stavil sem mu nekaj vprašanj, ki so se tikala učenja in nalog za drugi dan, nato pa sem obstal. Zdelo se mi je, da je Mirko pozabil, zakaj sva se sestala. »Mirko, se ti ljubi šahirati?« »Ne.« »Si že čital današnje časopise?« »Ne.« Spet mi je odvrnil komaj slišno in žalostno. »Pa kaj ti je?« »Nič.« Zazrl sem se skozi okno. Dež je lahno rosil in prenašal nebesno sivino na zemljo. Tak dan je dan tiurobnostl. Nobeno veselo čuvstvo ne more v mračni naravni okvir. napol pripreš oči ki odtavaš 8 pogledom v daljine, v sanje ali — vase. Začul sem ihtenje. Mirko Je jokal. »Zakaj jočeš?« sem ga vprašal. Smilil se md je, čeprav nisem poznal vzroka njegove bolesti. Devetnajst let je bil star in fant v tej starosti ne joče zlepa pred mlajšim tovarišem. »Saj ni nič.« »Kaj mi prikrivaš? Ml ne zaupaš?« Tiho ihte je dejal: »Dobil sem od doma pismo.« Nato je sklonil glavo na blazino in mi jel pridušeno in obupano pripovedovati: »Skoraj čisto sam se vzdržujem. Na vseh koncih in krajih imam instrukedje. Ti ne veš, kako hudo je tekati ves popoldan sem in tja, učiti in vaditi druge, zvečer se pa še sam pripravljati. Stara povesi, kaj? Stara, da, a zame vendar tako težka. Rad bi se zanimal za druge stvari, rad bi se izpopolnjeval, pa nimam nikdar časa. Pogledam svoj urnik: ob dveh instrukcija, ob treh instrukcija, ob petih instrukcija. In kako živim? Kje za j trku jem? Danes so mi pisali, da mi ne bodo mogli pošiljati niti onih sto dinarjev več, ki so ml jih pošiljali doslej. Da naj sam poizkusim; da bo že Sla Ze dve leti poizkušam! Kak je ta poizkus... Pa kaj! Saj vem. da mi domači ne morejo pomagati, ne morejo. Sami komaj živijo. Ce bi Wl tudi Jaz doma, bi imel kaj jesti. A to je vse. Delal bi ves dan in slabo jedel. Ima to smisel? Zabiti se v delo, garati, prositi zemljo. Jaz nisem za to. Odslej se bom moral Se bolj naprezati. Se eno instrukcija A nihče mi ne bo oprostil, če se bom zanemaril Ce ne bom zmogel, če mi bo spodletela n. Mirku takrat ni spodletelo. Mučil se Je in gimnazijo v redu končal. Ves čas sva si bila dobra prijatelja, vendar sva bila zelo malo skupaj Ce sem ga slučajno mi in celuloid (ropotuljice za najmanjše). Najboljše je nepobarvana ali z .dobrimi barvami prepleskana igrača, ki se da umivati: otrok namreč rad nosi vse predmete v usta (pri dojenčku refleks sesanja, pozneje zobje). Za malčke in otroke tam do 7. leta gre navadno za vprašanje: ali pločevina ali les? Na primer avto. Ali naj kupimo pločevinasto kopijo osebnega avtomobila, ki se da navijati, ali lesen avto? Kupili bomo lesen tovorni avto. Pločevinasti avto namreč kmalu ne vzbuja več zanimanja. To je »gotov komad«. Nič več se ne da napraviti z njim. Se dela sam. Otrok pa potrebuje igračo, ob kateri se more nemoteno razvijati vsa njegova fantazija. Leseni veliki avto je močan, se ne kvari mnogo. Vanj more nakladati in iz-tovarjati blago po ves popoldan in zmerom si more še kaj novega izmisliti. Pločevinasti osebni avto pa njegovi fantaziji ne dovoljuje razmaha. Isto ie z izbiro med pločevinast m in lesenim vlakom. Vseh vrst motorji (avtomobili, aeroplani, tanki, vlaki, motorna kolesa itd.) so bolj primerni starejšim otrokom, ki se že znajo podrejati zakonitostim takega ^vozila — kolikor imajo sploh kak smisel Primerne, zelo primerne so kocke vseh vrst: tu so možnosti neizčrpne in take igrače imajo velik vzgojen pomen; razlikovanje barv in teles, predstavljivost in konstruktivne i žnosti se morejo ob takih igračah razvijati; tudi smisel za red in za smotrno stremljenje k cilju posredujejo. Na poznejši stopnji, vse do pubertete, so zelo primerne zbirke lesenih (tudi kovinskih!) sestavnih delov, iz katerih se dajo sestaviti najrazličnejši stroji, mostovi, bagari in drugo (Matador. Mecano in slične znamke) Vse navedene igrače so primerne tudi za deklice (tudi oae potrebujejo »trening« za poklic), čeprav bodo pri njih prevladovale punčke, kuhinje, žoga, kar ni prav nič napačno. Veliko veselje otroku boste naredili s knjigami, saj imamo že bogato mladinsko literaturo. Knjige so za njihov duševni razvoj potrebne. Prav tako s pripomočki za zimski šport, ki ga nai goje, ker je vsestransko zdrav. Pri tem pa ne pozabite, da je otroku potrebna tudi igrača Saj so — zlast: leseni domači proizvodi — prav poceni. Ce pa še tega denarja ni. vzemite žago in dve deski in zbijte igračo sami. Čeprav nisem v tem okviru izčrpal vseh problemov okoli igrač, upam. da sem dosegel vsaj to, da bomo po svoji vesti in možnostih izbirali za otroke taka darila, ki si jih žele. ki so koristna in ki nudijo možnosti za zaposlitev njihove fantazije. —ano Strašna je črna smrt »H še so bffle polne trupel In ulice napolnjene s pogrebnim, sprevodi; nobenemu spo lu in starosti ni bilo prizanešeno. Sužnji in plebejci so naglo umirali ob jadikovanju svoj h žena in otrok, ki so stregle bolnim in objokovale mrtve, bile same okužene od kuge in umirale, da bi bile še skupno s svojimi možmi sežgane na grmadi. Med plemstvom in senatorji smrt ni tako orala, čeprav so bile tudi med njimi žrtve splošne nesreče.« Tako se glasi poročilo o kužni bolezni, ki je zasegla cesarski Rim in ki se je v naslednjih letih neprestano vračala. Po zdravnikovem nasvetu so si prebivalci utirali v nos in usta vonjava mazila. Toda naj so počenjali kar koli, nič jih ni obvarovalo pred smrtnim naskokom kuge. V 14. stoletju se je pojavila kuga na Vzhodu, se naglo širila po Mali Aziji, odtod v severno Afriko in od tam je bila s trgovskimi ladjami zanesena v Evropo. V pomladi 1348 je zajela ves italijanski polotok. Petrarka, ki je na lastne oči videl delo Črne smrti v Florend, pravi: »Gremo zdoma, hodimo po ulicah, polnih m rtih 'n um rajočih: in ko se vrnemo domov, ne najdemo tam živega bitja, kajti vsi so pomrli v kratkem času naše odsotnosti« Izmed sodobnikov je morda najlepše popisal črno smrt Petrarcov prijatelj Bocca-do v uvodu svojega »Dekamerona«. »Pod pazduho se pojavijo nekakšne bule, nekatere velike kakor jabolko, druge kakor jajce; potem se pokažejo rdeče lise po vseh delih telesa ... v nekaterih primerih velike, toda maloštevilne, drugod zopet manjše, toda številnejše, vedno pa so znani like smrti ... In bolezen, ki prehaja z bolnega na zdravega, se dan za dnem širi kakor ogenj ... Ne okuži le tega. ki govori z bolnikom ali ki pride v njegovo bližino, marveč tudi one, ki so se dotaknili njegove obleke . . .« črna amrt je prestopila Kanal ln tako pustošila po Angliji, da so mrtve v množicah metali v jame. Škoti so se posmehova-11 Angležem, če«, da gnije jo pri živem telesu, dokler smrt ni prestopila tudi njihovih meja in jih tretjino ugonobila. Tega leta je umrla več ko četrtina, če ne polovica prebivalstva r Evropi. In socialna re- volucija, ki je stopoma sledila kugi, je docela spremenila svetovno zgodovino, človek stisnjen od groze, je nagnjen k prenapetostim. Eni so obtoževali Žide, češ, da cai zastrupljajo zrak in vodnjake. Drugi spet so bli p epričani, da je edina rešitev pred kugo v tem, da pomirijo razjarjenega boga. V Angliji je kuga najbolj divjala v 1. 1665., ko je samo v Londonu usmrtila 70 tisoč ljudi, to je. približno 16% vsega prebivalstva. Naslednje leto je izbruhnil v Londonu velik požar in kuga je čisto izgi-ni2a iz Anglije in nedolgo za tem tudi iz Evrope. Na Vzhodu pa se je kuga udomačila. Človeštvo je biOo proti kugi brez moči. šele v osemdesetih letih preteklega stoletja se je posrečlo Aleksandru Je^sinu, Pasteurjevemu učencu, in neodvisno od njega Shibasaburu Kitasatu, Kochovemu učencu, izolirati bacillus pestis, bacil kuge. že mnogo prej, pa preden so mogli dokazati, je bilo očitno, da je med podganami in kugo ozka povezanost. Španec P. L. Si-monda je postavil hipotezo, da prenašajo kugo bolhe, kar se je 1. 1907. res tudi posrečilo dokazati zdravstven: komisiji za pobijanje kuge v Indiji. Kletke s podganami so obesili v raznih višinah v prostoru, kjer so bile zaprte z bacili kuge okužene bolhe. Podgane, "ki so visele tako visoko, da jih bolhe v skoku niso mogle doseči, so ostale zdrave; one, k' so visele niže, so obolele in poginile, čim je podgana okužena, jo bolha zapusti in potem kje v prahu po dva meseca lačna čaka. da se pojavi kaka podgana. Da bi od lakote ne poginila, se zadovolji tudi s človeško ali živalsko hrano, če taka bolha ugrizne človeka in se ta praska s tem le še pospeši vstop bacila, ki se izredno naglo množi. Inkubačna doba traja lahko sedem dni, običajno pa izbruhane kuga že v štiriindvajsetih urah. Prikažejo se bule, boln ku se prične blesti in po treh do petih dneh umre. Danes preprečujejo kugo g cepljenjem. Proti bolezni sami doelej Se niso našli učinkovitega zdravila- Danes so redke epidemije v večjem obsegu, ki so prej stalno sledile vsaki vojni, v kateri je poginilo več vojakov od kuge kakor od ran. Viktor ^jflHvli^pH ^SBIb^FisOTTiMiiS/^^'0 • ~ # BBPIIhI 91H1" "S^^PSt® >£l iiilBffM^MiBffT''^TIIHP ' MM, BfftjM ■v > . ms. iM Rp. i® MM m BK^jffi aBPiBp mm^M i- § feSgg ' UP JzŠŠSf ■ v/Ožf «8 . .T/jiOBH mm fif m^m. Skupni pogreb za kugo umrlih. (Po stari francoski miniaturi) čal, sva spregovorila par besed, pa Je že rekel: »Podvizati se moram. Instrukcijo imam. In odhitel Je. visok, z glavo, stisnjeno med ramena, in z lasmi, padajočimi na čela Pred nekaj dnevi sem ga spet videl. Stopal sem proti kolodvoru, ko sem naletel nanj. Razveselil sem se. »Pozdravljen, Milko!« Ko sva se malo pomenila o počitnicah, sem ga vprašal, kje stanuje. »Stanovanja še nimam. Zdaj bom šel k nekemu profesorju in ga prosil, da mi preskrbi instrukcije, nato pa si bom poiskal brlog.« »Pa, Mirko, kako bo? Boš dobival kako podporo?« Suho je odvrnil: »Od koga?« Trpka senca mu je zatemnila lice. Opazil sem, da se je precej spremenil. Obraz se mu je čudno podaljšal in bil je mnogo bledeiši ko prej. »Mar misliš, da se kar javljajo dobrotniki. ki bi želeli podpirati revne študente?! Imaš cigareto?« Osupnil sem. Mirko je bil vedno soliden, povrh mu položaj nikoli ni dovoljeval. da bi se navadil kajenja »Saj veš, da ne kadim; ampak, od kdaj pa ti kadiš?« Ostro mi je odgovoril: »Kaj ne smem? To mi je Se edini užitek. Drugi plešeja se bavijo s Športi, se lahko ukvarjajo z vsem, kar Jih veseli Jaz pa lovim dinarje kot berač. Ne razumem, zakaj bi se morali nekateri odreči vsemu, drugi imeti vse. Dragi moj dečko. Se najlepša načela se omajejo, kadar se človek naveliča te gole borbe za kruh.« Spremil sem Mirka, kamor je bil namenjen. Vso pot sva razglabljala o dnevnih dogodkih, a vendar so mi zvenele v ušesih le besede: načela se omajejo. Zvečer sem v postelii premišljeval. Zazdelo se mi je. da so napori človeka, k mu okolje ne da, da bi se dvignil kvišku dasi hoče k lepšim in svetlejšim ciljem. vselej zaman. Mirko Je bil nekdaj poln jasnosti, želel je doseči ta ali oni ideal, zdaj pa že omaguje, cilje si zastavlja niže, skuša si jih približati, ker se jim sam ne more več. m. Snoči sem bil v gledališču. Po predstavi sem, še ves pod vtisom igre, polagoma korakal proti domu. ko sem od daleč zagledal Mirka. Hodil je počasi in obotav-ljaje se, kakor človek, ki se tako zatopi v svoje misli, da čisto pozabi, kjer in kam gre. Hotel sem se malo pošaliti. Skril sem v bližnjo vežo. da bi ga prestrašil- Ko je prišel do mene, sem nenadoma glasno in odsekano zaklical »Mirko!« A on je, ne da bi ga bil moj klic presenetil, malomarno obrnil glavo in hripavo izustil »A?« Stopil sem k njemu. Dišal je po vinu. Oči je imel motne in vdrte, ko da bi ne spal že več dni. Začudeno sem Za pogledal. »Kaj si pil?« »No, in? Četudi sem, kaj te briga!« Govoril je z zategnjenim, lenim glasom, ki je pričal o hudi utrujenosti- Nadaljeval je: »Ho, saj piti je prijetno, kako prijetno! Srkaš in pozabljaš na včeraj in jutri. Sijajno! Toplo ti je, vesel si in samozavesten: Nikar ne misli, da sem popolnoma pijan Ne, ne, le malo sem. Vidiš, tebe, svet, vse gledam skozi meglo. Se na čas gledam skozi meglo. Kaj bo jutri, me ne zanima. Zdaj sem srečen. — Sicer pa, kaj ti govorim! Ti imaš svojo pot in svoje predpise, jaz sem brez poti in zame ni predpisov. Tako. Dobro spi, lahko noč, lahko noč...« Strmel sem za njim. Gliva mu je zlezla še bolj med ramena, roke je stiskal v žepe olašča in se premikal s težkim korakom. Svetlobne reklame in ulične luči so risale oo tlaku ogromno, izpreminjajočo se senco. Osupel sem stal na mestu in s pogledom sledil senci, dokler ni izginila. Ponedeljke, 13. XL 1938 Kako pa ruska mornarica ? Nekaj uvaževanja vrednih podatkov o oboroženi sifi Sovjetske Rusije na morju / : > S f'' c p ?m ■iriSZ&SiS-.Zi: Saški mornarji se v polni bojni opremi vežbajo v. vodi Peter Veliki je takoj po prevzemu oblasti spoznal, da brez močne mornarice Rusija ne bo več mogla doseči uspehov, zato je napel vse sile in zgradil ladjevje, M je obvladalo v tistih časih ves Baltik. S tem je definitivno premagal Švede, ki 00 do takrat s svojimi okretnimi ladjami strašili ob ruski obali. Do svetovne vojne Od takrat do svetovne vojne so Rusi svojo mornarico izpopolnjevali, vendar so se nesposobni admirali držali starih načeL Njihova okostenelost je dosegla svoj višek s katastrofo ruske mornarice v rusko-japonski vojni pred Port-Arturjem. Tako se je zgodilo, da so Japonci z ladjami, ki so bile slabše od ruskih, vojno dobili in s tem iznenadili ves svet. Prav v tej vojni, ki je bila za rusko mornarico tako nesrečna, so Rusi spoznali njeno pravo vrednost. Ruske mine so bile najboljše na svetu in celo nekaj ruskih ladij z admiralskim brodom »Cesarjevič« je po nesreči na njih zletelo v zrak. Rušilec »Novik« je bil najhitrejša ladja na svetu, dosegel je za tiste čase fantastično brzino 39.96 milj na uro. To je edina ruska vojna ladja, ki se je rešila izpred Port-Arturja. »Novik« se je prebil skozi blokado mikadove mornarice in ušel v Vladivostok. V svetovni vojni pa so Rusi s to ladjo gospodarili po Baltiku. Z »Novikom« so potopili več nemških vojnih ladij, znana pa je njegova borba s tremi sovražnimi torpedolovci, ki jih je napadel in vse tri potopil. Poleg slabega vodstva pa je bilo za Rusijo usodno še to, da ni imela pravega izhoda v svet Blokada je bila mogoča od vaeh strani, premestitev ladij iz enega morja v drugo skoraj neizvedljiva. Zgo-dovinska je pot eskadre 6 bojnih ladij, ki bo Se nedograjene odplule iz Kronštata okrog Evrope in Afrike na pomoč carski mornarici pred Port-Arturjem. Ta vožnja je trajala 6 mesecev, in ko so ladje dospele do cilja, so tam že gospodarili Japonci, ki so za tisto dobo najmodernejše ladje takoj uničili Do rusko-japonske vojne je bilo glavno orožje priostren kljun pod morsko gladino, način boja pa tak, da se ladja najprej umaknila par sto metrov nazaj, potem pa se z vso silo zaletela bok sovražnika. Ta »torpedo« je bil vedno uspešen, dokler ga ni, razumljivo, izpodrinil izum pravega torpeda ki je povzročil preobrat v zgodovini pomorskega bojevanja Dejstvo je, da je imela Rusija že takrat Številčno in kakovostno močno mornarico, da bi s spretnim in izurjenim vodstvom igrala veliko vlogo v svetovni vojni. Njeno jedro je bilo v Baltskem morju, glavno oporišče, ladjedelnice in doki v Kronštata V Petrogradu je bila admiraliteta, mornariška akademija, podoficirske šole itd. Velikih bojnih ladij in oklopnic je leta 1914. imela Rusija 27, obalnih oklopnic in to-povnjač okrog 30, rušilcev in torpedo! ov-cev 89. Najboljši rušilec je bil »Novik« (2000 ton), najboljše torpedovke pa tipa »Rjanij« (1200 ton) in male torpedovke s 150 tonami. K tem ladjam je treba prišteti Se monitorje, minonosce in druge, ki jih je bik) nekaj nad 100. Mornarica pod sovjetl Ko so prevzeli oblast boljševiki, je.bila mornarica v popolnem razkroju. Kot dediščino carske Rusije so dobili 14 oklopnic, par obalnih topovnjač. okrog 40 rušilcev in 30 pomožnih ladij Ta flota se ie vsa udeležila svetovne vojne in je bila le ostanek mnogih pomorskih bitk ter razumljivo, skoraj vsaka ladja »invalid«. Trenutno je pomenilo to brodovje za državo velik minus. Edino vrednost pa so predstavljale še nedograjene enote v ladjedelnicah. Kakor nekdai Peter Veliki, je tudi nova oblast takoj v začetku uvidela veliko važnost močne in sposobne mornarice, zato ji je takoj posvetila vso skrb. Zavedala pa se je tudi tega, da nobena še tako močna mornarica ne predstavlja ničesar Če nima proste poti v svet Čeprav obliva Rusjo morje od petih strani, vendar nobeno ni prosto. Baltsko. Črno m Kaspi-gko morje so zaprta, prvo pozimi celo več mesecev zamrzne. Prav tako tudi obala ob »Bhem oceanu. Edino prostejse okno v »et Je Belo morje, ni pa Imelo zveze z ostalimi. Po revoluciji je bila ruska mornarica še bolj predmet ugibanja kakor pred vojno. Še pred par leti smo čitali v neki ugledni tuji reviji, da ima sovjetska Rusija najbrž samo 4 križarke, 4 rušilce in 7 podmornic. V zadnjem času pa je mogoč malo svobodnejši vpogled v ruske tajne, in s primerjanjem ameriških, angleških in nemških podatkov lahko dobimo precej jasno sliko sovjetske oborožene sile na morju. V Leningradu odnosno Kronštatu so stare ladjedelnice razširjene in zgrajene nove za ladje do 50.000 ton z doki. Prav tako so na novo zgrajene ladjedelnice v Belem, Črnem. Kaspiškem morju, Tihem oceanu ln celo v Moskvi. Številne pomorske šole so izvežbale ogromno število mornarjev. Tako so soVjeti z velikimi žrtvami zgradili doma in delno v Inozemstvu mornarico, ki spada na višino brodovij Velike Britanije in Amerike. Sovjetska mornarica se deli danes v 4 samostojne flote, <23.000 ton, topovi 280 nvn) in le ene take ladje, 2 križark (10.000 ton. 37 milj na uro), 7000tonake križarke »Taškent«, 2 roSilcev-križark po 4000 ton, 18 torpednih rušilcev, 60 različnih podmornic ln nekaj monitorjev in drugih pomožnih edinic. Križarka »Taškent« je najhitrejša ladja na svetu. Na poakuanji vožnji je baje dosegla 50 milj na um Ladja je bila po ruskih načrtih izdelana ▼ Livornu, kjer je Se ena taka ladja v gradnji. Po odpornosti ln obosco-žitvi prekaša vse britske in japonske 10.000 tonske križarke. Koliko velikih ladij Šteje Tiho-oceanaka flota, ni znano. Baje premore samo eno večjo oklopnico starejše konstrukcije in 4 do 5 križark novejšega tipa od 4800 do 10.000 ton. Ta mornarica je ▼ glavnem sestavljena iz manjših edinic, 40 torpednih rušilcev, 150 podmornic, večjega Števila patrolnih ladjic in nad 90 minonoscev, monitorjev in iskalcev min Večina teh ladij je bila zgrajena v evropskem delu države ki potem v razstavljenih delih prepeljana po železnici v Vladivostok in Nikolajevsk. Vsaki mornarici ie treba prišteti še veliko Število hidro-avionov, a ob Tihem oceanu so v obrambo obale nameščeni topovi 75 cm. Baltska in črnomorska flota sta napadalnega, tihomorska pa bolj defenzivnega značaja. Vsega skupaj ima sovjetska Rusija danes nad 600 vojnih ladij, med temi 320 podmornic, to ie daleč največje podmorniško brodovje na svetu. Moč te mornarice pa poudarja dejstvo, da je vzpostavljena neodvisna zveza med vsemi ruskimi morji. Iz Baltskega morja so zgrajeni prekopi skozi jezero Lagoda do Belega morja, odtod oa ie vzpostavljena mimo Severnega tečaja vodna pot do Vladivostoka. Dalje vežejo prekopi Baltsko morje z Moskvo, odtod pa dalje s Črnim, a po Volgi s Kaspiškem morjem Črno morje pa je oo Donu in Volgi zvezano s Kasp^ldm morjem. Ti prekopi! 90 tako veliki, da lahko plovHo po njih tudi težke križarke. S tem je nostala sovjetska mornarica povsem neodvisna od inozemstva. I^die v gradnji Svetovne velesile gradijo z blazno naglico nove ladje in žrtvujejo za to težke milijarde. Po washingtonski pogodbi je bila omejena velikost novih ladij, določeno je bilo razmerje med Anglijo, Ameriko in Japonsko in ravnotežje v Sredozemlju Kakor vemo, pa to že davno več ne velja in je pogodba ostala le kup papirja, ki pozabljen leži po predalih. Tako se je začela tekma v oboroževanju na morju in vse države gradijo danes ladje neomejene tonaže. Japonska gradi oklopnico s 55.000 tonami, Anglija 2 bojni ladji po 40.000 in 5 po 35.000 ton, USA 2 po 50.000 in 4 po 35.000 ton, Nemčija, Italija in Francija pa vsaka po 4 oklopnice s 35.000 do 404)00 tonami. Govori se celo o načrtih za 100.000-tonsko bojno ladjo. To so Številke, ki dajejo misliti. V zadnjem času pa so se lz- < ... 'V?:.!/': V ' Idila na Volgi katerih vsaka ima svoje posebno poveljstvo: baltska mornarica, oporišče Kron-štat, severna mornarica (Murmansk), tiho-oceanska mornarica (Vladivostok) in črnomorska mornarica (Sebastopol), h kateri spada tudi Kaspiško morje. Po ruskih morjih, rekah in prekopih Po velikih ladjah je Baltska mornarica na prvem mestu in je sestavljena iz dveh dreadnoughtov tipa »Pariškega Komuna« zgrajenih takoj po vojni Ti ladji sta sicer starejši, vendar sta bili pred neka j leti prenovljeni ter' imata po 23.000 ton in topove kalibra 280 mm. 20.000 tonska oklopniača »Aurora«, ki je že zelo stara, je preurejena v šolsko ladjo. K tem edinicam je treba prišteti še 14 oklopnic od 4600 do 10.000 ton, ki pa so namenjene obalni službi. Najnovejše so 3 križarke po 10.000 ton in 39 milj na uro, in nekaj manjših križark, 25 torpednih rušilcev (od teh 5 po 4000 ton, ostali od 1000 do 2500 ton), 70 podmornic raznih velikosti in neka-; pomožnih ladij. Severna flota šteje 3 lahke križarke, 15 rušilcev, 40 podmornic in okrog 30 drugih ladij. Črnomorska mornarica je sestavljena iz dreadnoughta »Pariškaja Komuna« vedeli precej zanimivi podatki o programu nove vojne mornarice sovjetov. V domačih ladjedelnicah so v gradnji 3 dreadnoughti s 35.000 do 40.000 ton s topovi 402 mm, 7 oklopnih lO.OOOtonskih križark in 8 lahkih križark tipa »Taškent«. Te ladje na i bi imele vse napadalen značaj in čim večjo brzino. Novost predstavljajo 3 križarke - minonosci (4000 ton) in težki torpedni rušilci. katerih gradijo 12 Lažjih rušilcev je v gradnji nad 20. podmornic pa 180 a so skoraj vse manjšega tipa. 100 podmornic izdelujejo po novem izuqnu ruskih inženjerjev Te enote predstavljajo pravo senzacijo ker nimajo posadke in se avtomatično manevrirajo z obale. Ves prostor ie uporabljen samo za stroje, torpede in morske mine, ki se prav tako avtomatično izstreljujejo ali odlagajo. Te podmornice imajo samo po 150 ton in zelo veliko brzino. Prav tako je tudi v gradnji nosilka letal in večje število pomožnih enot. Ker ladjedelstvo sovjetske Rusije Se nI na taki višini, da bi ustrezalo ogromnim nalogam v času. ki ga zahtevajo dogodki — primanjkuje, namreč še zadostno število strokovnjakov — je Rusija del svojega pomorskega oborožitvenega programa naročila v inozemstvu. V ladjedelnicah Amerike gradijo tri 50.000tonske okSopne bojne ladje, ki naj bi predstav- I Ijale čudo pomorske tehnike. Oborožene ' bodo baje s topovi 750 mm in baje neranljive pred torpedi, a za take kolose še nedosežene brzine. Istočasno s temi ladjami velikankami so v gradnji 4 oklopne križarke (10.000 ton) novega tipa in 20 manjših ladij. V Nemčiji, Italiji, Holandiji O Merkurjevcih pa o tem in onem Vsaka moda je kaprica, toda neizprosna, a med vsemi še najbolj politična moda. Ne moreš ji pobegniti, zato se ji pameten človek kar prikloni. Naš gospod učitelj so bili prej blagajnik pri JNS. zdaj so pa predsednik pri JRZ. Prej so bili prosvetar pri Sokolu, zdaj so predsednik prosvetnega društva. Prav za prav je to samo igra črk in besed, v stvari pa je majhen avan-zman, posebno ker upajo zato postati še — upravitelj. In je ukazala politična moda. da je treba vse organizacije, ki obstoje, cepiti na tri. Doslej so govorili, da je v organizaciji moč, zdaj pa velja načelo, da mora vse — na troje. Tako da se moč in veljava pomnožita. Veterinarji so takoj ubogali in se razšli na — troje. Kaj jih briga: pacientom niso odgovorni, samo tistim ki jih postavljajo in prestavljajo. Pa se vendar ne morem ubraniti radovednosti, kaj bo z njihovimi pacienti. Ali bo politika zahtevala tudi delitev konj, volov in prašičev na troje? Posebno pa so se tej delitvi v svoji organizaciji uprli gospodje plesni učitelji. Kdo more očitati tem gospodom, da niso vljudni, naravnost sklizki in prav finih manir! In pa poklic že sam na sebi — ali ni večno .preskakovanje, premikanje, drsanje sem in tja. naprej in nazaj njihov edini napor? V organizaciji oa so le pokazali stabilnost navzlic zapovedi politične mode, da je tudi dlako v jajcu razklati — na trctfe. Nekaj podobnega bi rad zapisal o Merkurja Pa sem v zadregi zaradi jezika. Kako naj prav za prav imenujem s poštenim slovenskim imenom člane društva Megrkur, da ne bo greha ne zoper čistočo našega milega materinega Jezika ne zoper estetični čut? Hrvati ki so sicer enodušno utrdili, da beseda Merkur ni hrvatskega Izvora, tn zlasti ne. če so njega člani tudi Srbi in Slovenci, pa so Ji le dali lepo do-nečo domačo končnico — aši. torej Mer-kuraši. Kakor tamburaSI Toda. bratje, roke na srce — ali sme slovenski pisatelj v teh dneh rabiti tako strašno tujko — brrr? Ne ln ne! Le kai bi zakukala ljubljanska kukavica takole ob četrtkovih večerih! Od istega strahu gonjen je »Slovenec« zadnjič posegel po domači končnici in jih vrgel pod debelo tiskan naslov: »Ljubljanski Merkurjevci« O. ti moj bog! Le kaj bi rekli moja rajnka mati, ki so besede kurjevci tako težko Izgovarjali. Celo zimo so sicer strgali po kuriti in nosili na kup ter spravljali to za kapusne grede tako dragoceno in iskano gnojilo, toda z njegovim imenom v spodobni družbi niso mogli na dan Kako naj torej slovenski estet ln pismen človek žali v tiskani besedi člane bolniške blagajne Merkur z Mer-kurjevci Zapik torej o tem, dokler mi ne odkrijete pravilne in za spodobno družbo primerne kraticel M*. Fr. Modrost v zrnih Pregovori, to narodovo bogastvo, ki ga molj ne razje, rja ne požre, in ki v bankah ne zamrzne, so nastali že v kameni dobi, kar izpričujejo nekateri ostanki v Se danes ohranjenih pregovorih, kakor: trd je ko kamen, kamen na kamen palača, in tako dalje. O vzrokih njihovega postanka Je več teorij in hipotez, ki so bolj ali manj verjetne. Izmed vseh je Se najbolj verjetna teorija dr. Kozmijana Beračinskega, ki trdi sledeče: »V starih časih — kakor tudi Se danes — Je bil tako rekoč družinski zakon, da Je oče zapustil premoženje svojemu sinu, ta ga je izročal dalje ln to je šlo iz roda v rod. Zgodilo pa se je — najbrž v ledeni dobi — da je neka družina tako obubožala, da ni mogel umirajoči oče in v nekaterih drugih ladjedelnicah je Se okrog 50 ladij na račun Rusije, dar pa gre ta le za manjše enote. Ves program obsega nad 300 novih ladij. Z realizacijo tega programa bo Rusija na morju daleč prekosila Japonsko, se vzpo-redila Angliji in USA ter Številčno dosegla celo prvo mesto. prav ničesar zapustiti svojemu sinu. Sols-nlh oči ga je poklical k sebi in mu dejal: »Dragi sinko, nič ti ne morem zapustiti, nekaj ti pa vendar izročim, da ne boS brez vsega hodil po ledenikih življenja. — Ce ti na ledu zdrsne, se poberi!« Nato Je tro-glodit, sit svojih dni, nagnil glavo ln v Gospodu zaspal.. .< Tako dr-Kozmljan Be-račinski. Iz tega sporočila zdaj razumemo, zakaj Imamo mi Slovenci tako mnogo pregovorov: predniki nam pač niso mogli nič drugega zapustiti. Vendar pa ti pregovori, kljub svoji ve-kovitl modrosti, včasih zastare in postanejo nesodobni. Nekateri pa potrebujejo Se sodobnega komentarja. Vzemimo n. pr. že omenjeni pregovor is kamene dobe: kamen na kamen — palača. Ta zastareli način zidanja smo v dobi cementa opustili. Pregovor je torej zastarel. Takoj pa dobi moderno lice, fie mu dodamo naslednji stavek: bomba na bombo — razvalina. Kako sodobno, kaj? Ali pa: nič ni tako skrito, da ne bi bilo ofii-to. Kako more človek dvajsetega stoletja razumeti ta pregovor, ko pa bere vsak dan v časopisih: ta in ta korupcijska afera Se zdaj ni pojasnjena! Ne, pa že raje veruje časopisu kakor pa tej zastareli modrosti. Ce pa današnjemu človeku rečeš: nobena mina ni tako skrita, da ne bi kdaj eksplodirala, te takoj razume. Rima je sicer odpadla, toda čemu nam bo v teh časih rima? Glavno je, da se je ladja ob eksploziji mine res potopila. Dalje: mnogo psov — zajčja smrt Ta pregovor je izšel iz lovskih krogov. Koliko pa je danes lovcev, ko je vedno manj divjačine? Pa tudi v verodostojnost te resnice ne moremo verjeti, kajti lovci so jo privlekli na dan. Vsakdo pa ti bo verjel, če mu rečeš: mnogo rušilcev — podmornica fuč. Dalje! Če ima kdo srečo, pravimo, da ima svinjo. Jasno! Takale 300 kg težka svinja ni, da bi se je človek otepal O, to je v današnjih časih precejšnja sreča! Vendar pa bi ob izredni sreči lahko sodobno rekli: »Ima svinj na pretek — kakor Francoz.« In končno! Ce hočemo reči, da ta ln trn stvar nima jedra, pravimo: lupina nI vse! V redu! Pregovor je lep in ni mu kaj rečL Ali eno napako ima. Razumljiv je samo v agrarnih državah, kajti te pridelujejo razno sadje tn sadeže, ki imajo lupine v obliki olupkov, kož in skorij. Za industrijske države in za današnji čas sploh pa lahko mirno rečemo: »Celofan ni vse!« Pokazal sem na nekaj primerih, kako bi se morali pregovori popraviti m modernizirati. Upam, da se bo nadaljnjega posla lotila Akademija znanosti ln umetnosti in s tem pokazala, da se ne boji Be tako ogromnega dela, da je le v prid narodu in človeštva Ivan Rob DOBRO JE ZADEL Janez Je kupil na sejmu konja. Domov grede je premišljal, ali ga le ni mogoča predrago plačal Doma je konju ponudil škaf vode, a konj Jo Je samo povohaL Nato mu je natrosil ovsa, toda tudi tega konj ni maral. »Dobro,« je pomislil Janez, »fie bog sa delo dober, potem al baš pravi same ta nisi bil predrag.« V SOLI Profesor: »VI ste padli pri Izpitu?« Dijak: »Da, gospod profesor!« Profesor: »Kako je to mogoče?« Dijak: »Ker Je laže vprašati, kakor pa odgovarjati!« OTROŠKA — Tetka, zaprl oči! pravi nečak svoji bogati teti. — Zakaj pa, Janezek? — Ker je očka rekel, da A bomo k*, pili hišo, kadar ti zatisneš očL Proti napadom iz zraka Spričo nevarnosti, da se utegnejo napadi iz zraka ▼ primera norik vojnih zapletijajev približati tudi naši zemlji, postaja vprašanje protiletalske obrambe zmerom bolj pereče. Pogosto se čitatelji obračajo na naše uredništvo z raznimi vprašanji, pa smo se odločili, da ■»•■ demo stalne razgovore, če bo dovolj zanimanja zanje Katere in Kakftne snovi vsebujejo vB-galne bombe? Kako pripravimo zaščito pred njimi? Pri napadih iz zraka je glavni povso-! čitelj požara majhna termitna-elektronska bomba. Zaradi njene majhne teže (običajno tehta od 20 g do 5 kg) prebije le streho ter se vname oa podstrešju. Vžigulne bombe, ki padejo na ceste, travnike in njive, ne povzročijo nobene škode (razen na dOBOireLh žitnih poljih). Termit je anes aluminija in železovega oksida Gori, ne da U potreboval kisik iz zraka, ker ga vsebuje v zadostni meri v železovem oksida. Zato gori celo pod vodo. Pri gorenju razvija temperaturo približno 2000 stopinj C. Elektron je zlitina aluminija in ; magnezija ter razvija pri gorenju temperaturo nad 2000 stopinj C. Poznamo Se fosfatno vžigalno bombo, ki se uporablja predvsem za živa bitja. Njen vžigalni učinek pri stanovanjskih hišah v mestih in pri industrijskih stavbah, ni velik. Iz fosfatne bombe brizga strupeni beli fosfor, ki gori s svetlim plamenom ter razvija gost, bel dim. VHgalne bombe so posebno nevarne sa podeželje, ker ogražajo kašce, skednje in druge shrambe za razna živila in krmo. Zaradi navedenih dejstev je torej v i—higTfcVifcfn ! razvidna ogromna važnost obrambe pred S Zaščitni tfcrepi: V prvi vrsti pramiti podstrešja (stara flara!). Pil ob-javi nevarnosti napada lz zraka (ob hJbro-bu vojne) pokrijemo lesena tla podstrešja s plastjo suhega peska m sicer od 8 5 cm, fie konstrukcija podstrešja to obtožbo dovoljuje. Priporočljivo je, da ostala lesene dele podstrešja prepleskamo s zaščitnim sredstvom proti plamenom. V prometu so razni izdelki pod imenom lešon, flamort itd. Najcenejše sredstvo je raztopina, kri. jo pripravimo iz 70 delov sadre (gipsa) in 40 delov aononsulfata na 100 delov vode. Polivanje gorečih vžigalnik bomb z vodo je zelo nevarno, ker se pel tem razvija pokalni plin (nevarnost eksplozije!). Zaradi zmanjšanja učinka, nnt-pamo bombo s peskom s pomočjo lopat«. Majhna vžigalna bomba dogori v 8 do 5 minutah. Ce potem še kaj gori, je to požar materiala (les itd.). Zaradi tega moramo pripraviti dovolj vode in Sicer ob stopnišču na podstrešju, ne pa na podstrešju samem, kjer bi nas požar lahko ločil od vode in od morebitnih drugih g»* silskfh sredstev. Vedra, b rente in druge podobne posode lahko služijo kot shramba za vodo. Sekira, žaga, lopate naj bodo pripravljene zraven posod za vodo in s&be-ja s peskom. Metla, ovita z mokro cunje nam služi za gašenje tlečih isker. Pognfl aa uspeh je hiter in odločen nastoR, ŠE EN NEUSPEH: Madžarska—Jugoslavija t s o (1:0) ""udi jugoslovenska enajstorica, ki so |o sestavljali izključno beograjski Igralci, ni mogla priboriti Jugoslaviji uspeha — Od naših sta se odlikovala edino Lovrič in Perllč — Zaslužena zmaga madžarskega moštva Beograd, 12. novembra. Naš vrhovni nogometni forum ima pri svojih mednarodnih prireditvah z vremenom res veliko srečo. Nekaj dni pred današnjo tekmo je bila košava Se v petek in v soboto je kazalo na dež, danes pa smo imel- krasno nogometno vreme, pihal je le lahen vetrič Zato ni čuda, da je bilo igrišče ob pričetku tekme zasedeno in da je prisostvovalo zadnji letošnji meddržavni tekmi med Jugoslavijo in Madžarsko okrog 18 000 gledalcev, med njimi zastopnik ministra vojske, general Kukavčič. ki je določen za pomočn'ka drav divizijske oblast- v Ljubiiani, zastopnik madžarskega poslaništva itd. Na kraju za parkiranje je bilo mnogo avtomobilov in avtobusov s številko 8, torej iz dunavske banovine, s katerimi so se pri d ?1 i ali vojvodinski Madžari na tekmo. Madžarski igralci, ki so prispeli v Beograd v petek zvečer, so se v naši prestolnici počutili prav prijetno. Med njimi in našimi irralci in funkcionarji je vladala že pred tekmo prava prijateljska atmosfera, ki je obetala lepo in zanimivo Igro. Obe moštvi sta bili ob prihodu na igrišče toplo pozdravlieni Po odsviranju madžarske in jugoslovenske himne, so podaril naši igralci svojim eo^tom zastavico v itiffodovenskih barvah Švicarskemu sodniku Wietrichu sta se javili naslednji moštvi: Madžarska: BoWsar — Pnlgar. Biro — Kiraly. Sarosy II. Balogh — Kin-ezes. Vincre. K;ozely. dr. Sarosy. Toth ITI. Jugoslavija: Lovrič — Beleslin, Dnhac — Ma»"»la, T>rj»ar??evič. T.e«*hnj»r — GUSovič. Vujadinovič, Božovič, Matošič P., Perlič. Odlična igra Madžarov Kako veliko važnost so pripisovali Madžari današnji tekmi, se vidi iz izjave madžarskega saveznega kapetana Ginzerija. Ko so ga novinarji vprašali, kaj misli o jugoslovenskem nogometu in o današnji tekmi, je kratko odgovoril: — Ako bo naše moštvo danes v Beogradu premagalo Jugoslavijo, potem bo (o za nas pomenilo zelo velik uspeh. To izjavo je gotovo dal glede na lepa uspeha, ki ju je jugoslovensko moštvo doseglo v Beogradu proti Angliji in Italiji. Tega so se tudi zavedali madžarski igralci, ki so se z vsem srcem in znanjem borili za svoje barve. Uspeh ni izostal. Madžarska ie zmagala z 2 : 0 (1 : 0) in to popolnoma zasluženo. Njihova zmaga že po prvem golu ni bila več dvomljiva, čeprav so tudi naši imeli nekaj lepih šans. Toda igra Madžarov je bila taka, da bi tudi neodločen rezultat pomenil veliko krivico. Kritiko moštev in poed'nrev moramo začeti s sredniim krilcem Madžarov Saro-syiem IT. To je igralec velike kvalitete, ki bo gotovo dosegel sloves svojega brata, znanepa napadalca dr. Sarosyia, ako ga še ni Za njega ni nobena, še tako kočljiva situacija pretežka. On gradi, on rešuje fen? ko uspešno. Sigurna je njegova igra z glavo, pri čemer mu pomaga nlegov visok start. Niepova partnerja Kiraly hi Baln<*h sta z niim dobro vigrana in tako je predstavljala krilska vrsta Madžarov močan obrambni zid a hkrati učinkovito pomoč napadu. V napadu je bil Kiraly vodja. Je to gotovo izvrsten igralec, ki je tudi to pot Dokazal svoje velifce vrline, toda po naših pojmih b; mu bolj odeovarialo me*to na zvezi, kjer bi bil gotovo bolj uspešen. Dr. Sarosy pa bi bil boljši na svojem starem mestu kot vodja napada. Toda kljub temu je napad igral odlično, lepo osvajal teren, precizno dodajal in tudi lepo streljal. Zelo odločna je bila obramba. Pri dokaj priletnem in težkem Biru smo občudovali njegovo hitrost, ki ji tudi Glišo-vič ni bil vedno kos. Vratar Boldizar ni mogel pokazati vseh svojih sposobnosti, lahko pa rečemo, da je bil Lovrič boljši. Madžarsko moštvo je tudi kot celota napravilo odličen vtfsk. Njihov nagli start jim je«omogočil, da je večina žog v dvobojih postala njihov plen. Odlikujejo se zlasti z izredno hitrostjo in precizn:m podajanjem. Skratka, bil je užitek gledati njihove pametne in premišljene akcije. Naši so bili slabi Sestavo našega moštva so takoj po objavi ostro kritizirali v javnosti. V sedanjih prilikah je posel saveznega kapetana gotovo težak, a današnja tekma je kakor nedavno srečanje z Nemci dokazala, da je sistem, po katerem se sestavlja naša reprezentanca, napačen. Kritiki v javnosti, ki jim ne moremo odrekati dobre volje, so imeli prav. To velja predvsem glede mesta desnega branilca, glede sestave krilske vrste in glede vodje napada odnosno leve zveze. Naše moštvo je igralo zelo slabo in je, ako sodimo po igri, rezultat še premajhen. V napadu je treba pohvaliti edino Perliča na levem krilu. Božovič kot vodja napada je bil nemogoč. V tem pogledu ima javnost, ki je zahtevala na to mesto Aco Petroviča iz Jugoslavije, prav. Kako naj napad napreduje pred nasprotni gol, če mu manjka vodja? Zelo slaba je bila krilska vrsta. Odpovedal je celo Lechner, mogoče pod vtisom slabe igre ostale enajsto-rice. Dragičevič kot srednji krilec je bil marljiv, ali niti od daleč ga ne moremo primerjati s srednjim krilcem v madžarskem moštvu. Manola je bil preveč defenziven. Beleslin. ki je mlad igralec, je premalo rutiniran Sicer je to njegov prvi težki nastop, vendar kaže, da ne bo postal »zvezda«. Dubac ni grešil preveč in je precej rešil. Lovrič je branil zelo dobro, prvi gol pa je bil gotovo neubranljiv. V celoti je bilo naše moštvo za razred slabše od nasprotnika V drugem polčasu je bilo nekaj boljše, ali ona homogenost, ki se je poudarjala pri sestavi reprezentance, se ni pokazala. Včasi so naši igrali tako podrejeno vlogo, da je občinstvo lron;čno pričelo ploskati. Nadejamo se, da bo ta tekma, kakor nedavno srečanje z Nemci, dobra lekcija nagim nogometnim činiteljem, saj je za pri- hodnje leto, kakor smo poučeni na mero-dajnem mestu, predvidenih več važnih mednarodnih srečahj. Pot do 2:0 i Naši imajo začetni udarec in igrajo proti lahnemu vetru Takoj napad proti Madžarom Madžari kmalu ripostirajo in v 2. min prosti strel proti Jugoslaviji. Izvede ga Sarosy II zelo ostro, toda poleg gola. V 4. min. strelja Sarosy I zelo ostro na gol in Lovrič ubrani v kot. Kmalu nato lep prodor Perliča na levi strani, ki se konča j s kotom proti Madžarski Madžari priha- j ! jajo vedno bolj v premoč, Lovrč se izkaže. V 11 min odda Božovč Perliču, toda njegov ostri strel gre preko gola. V 15. min. je spet Perlič prodrl pred gol in streljal. S tribune se nI moglo ugotoviti, ali je žoga prešla pclovo črto. s katere io je od- i bil Biro Sodnik je vprašal stranskega sod- j nika Podubskega. ki je izjavil, da ni bil gol Veliko ogorčenie med občinstvom. Madžari ieraio zelo hitro in precizno in često ogrožalo vrata Juposlavije V 20 minuti foul Beleslina na Tothu. Prosti strel odb'ie obramba V 51 min zaradi roke nrosti strel proti Madžarski. Strelia Matošič. toda madžarski vratar ubrani. V 22. min se Lovrič sr>°t i^kažp. ko ubrani o«ter strel Kiczelyia. V 25. min kot proti Ju-goslav ii, žo?a ere v aut. Slediio tokoj nevarne sftna^ie za .Tu posla vi i o. V 28 min zopet foul Bsleslina pred kazensko črto, naSi napravijo zid. Prosti strel odda Ki-czely na desno, dr. Sarosyju in ta plasira v goL 1: O za Madžarsko Strel je neubranljiv. Madžari so dalje v premoči. V drugem polčasu se naši malo popravijo. V 8. min. prosti strel pred kazensko črto proti Madžarski. Ista situacija kakor pri prvem golu za Madžare, ali našim ne uspe trik, ki je Madžarom dal prvi gol. Naši napadi so zdaj bolj nevarni. V 12. min nevarna situacija za Jugoslavijo. Najprej- brani Lovrič, gol pa je rešil Dubac. Beleslin spet foula. Prosti strel gre med oblake. Sodnik da napačno kot proti Jugoslaviji, ki ostane neizkoriščen. V 18. min trčita skupaj Kiczely in Dubac. Oba zapustita igrišče Dubac se vrne čez 4 minute. Kiczely pa čez šest. V 25. min. odda Toth Kinczesu, ta mu vrača. Toth strelja, Lovrič odbije. Toth priteče in žoga gre drugič v mrežo Jugoslavije. 2 s O za Madžarsko Naš; pritiskajo aH brez uspeha. Tri minute pred koncem še neizkoriščen kot proti Madžarski, nato konec. Sodil je z majhnimi pogreškami, ki nikakor niso vplivale na igro, zelo dobro Švicarski sodnik g. Wietrich. Občinstvo je na koncu zelo aplavdiralo Madžarom. T. X. 12 minut Igre v Zagrebu V hrvatsko-slovenski ligi je bila na sporedu samo prekinjena tekma med Gradjanskim in Hajdukom. Tekma se je začela precej neobičajno — z enajstmetrovko proti Hajduku — in je prinesla Splitčanom visok poraz. Razpoloženi Zagrebčani so jim nasuli pol tu-cata golov, sami pa niso prejeli niti enega. S tem se je Gradjanski še bolj učvrstil na vrhu lestvice in ni nobenega dvoma, da bo on prvi prvak te lige. Graclfimki—Hafdiik 6:0 (3:0) Gradjanski je v nadaljevanju prekinjene igre visoko porazil Hajduka V X. kolu manjka Se tekma med osije-ško Slavijo in Splitom. Prvenstvena lestvica kaže po včerajšnjem zagrebškem srečanju naslednje lice: (ostala mesta se niso spremenila) Gradjanski 10 9 1 0 47:3 19 Hašk 10 6 2 2 23:17 14 Sašk 10 6 2 2 18:14 14 Hajduk 10 5 1 4 23:20 11 V naslednjem naSe poročilo: Zagreb, 12 novembra. V hrvatsfco-slovenski ligi je bila danes zaradi meddržavne tekme odigrana samo ena tekma, in sicer podaljšek prekinjene tekme med Gradjanskim in Hajdukom od 8. minute dalje, ko je igralec Haiduka Ka-cijan udaril sodnika Maccoratija, zaradi česar je ta igro prekinil. Hajduk je danes nastopil le z 10 igralci brez Kacij,ana, dočim je bil Gradjanski kompleten, le namesto Glaserja, ki je igral v državni reprezentanci v Beogradu, je branil svetišče Gradjanskega Urh, ki je svojo nalogo odlično rešil Gradjanski je zmagal z visokim rezultatom 6 : 0, in mora se priznati, da je zmago popolnoma zaslužil. Tekma se je začela z enajstmetrovko proti Hajduku, ki jo je Wolfl s topovskim strelom spremenil v gol V 20. min. je 2a-lant z desne krasno poslal na levo in Wolfl je neubranliivo postavil na 2 • 0 za Gradjanski V 30 min je Lešnik z glavo poslal preko Hajdukovesa vratarja Ivančiča in postavil rezultat polčasa 3 : 0. V 9. min. po odmoru je sledila nagla komTvnaoija na desni strani in ie Antol kovič s krasn'm strelom pogodil levi kot mreže. V 17. min. Je Lešnik z lepo potezo postavil na 5 : 0, v 24. min. pe Wolfl končni rezultat 6 : 0. Vsi goli so bili prav lepi. Moštvo Gradjanskega je zmago pošteno zaslužilo. Pokazalo je izvrsten nogomet, pravo ekshib:cijsko igro. Vsi deli moštva so delovali brezhibno, zlasti pa se je izkazal napad s točnirffl in močnimi streli. Pri Hajduku se je močno opazilo pomanjkanje enajstega igralca. Spl'tčani so igrali izredno požrtvovalno ln niso zaslužili tolikšnega poraza. Cesto so bili pred nasprotnim golom, so pa streljali premalo precizno razen tega pa je bil Urh nepremagljiv, Haiduk je zaslužil vsaj častni gol. Sodnik M?corati se je trudil, da bi bil čim bolj objektiven, ni pa imel dobrega dne V začetku druge polovice je pregledal enalstmetrovko proti Gradjsn«ke-mu Ma tekalo in Lemeš^č sta se brez žoge pričela suvati in sodnik, ki le bil na drugi strani igrišča, in ni mogel točno videti doeodka. je i^kllučil oba Haiduk 1e protestiral češ d<) Lemešič ni kriv ;n ker je Matekalo svoio krivdo orirnal. je sodnik odločil, da o«t»n* Lemešič v igri, Mateja Da 1e izkliučil. Živahni igri je prisotvovalo 4.000 padalcev. Na obmsčp j isdsaveza Na območju LNP ni bilo posebnih dogodkov. V Ljubljani je bila na sporedu samo pokalna tekma med Marsom in Svobodo, druga, med Muro in Mariborom, ki bi morala biti v Murski Soboti, pa je bila preložena. V Celju in Mariboru sta bili dve prijateljski tekmi. Mars : Svoboda 3 s 2 (2 : O) Ljubljana, 12. novembra. Na igrišču Ljubljane je bila danes pred malo gledalci tekma za pokal LNP med Marsom in Svobodo. Igra je nudila podpovprečen nogomet, v splošnem pa se jo lahko razdeli na dva različna dela. V prvem polčasu je imel Mars več od igre in je tudi prišel z dvema goloma do vodstva. Svoboda je v polju igrala lepo, a je bila pred golom neučinkovita. V drugi polovici je Svoboda prevladovala in bi igri bolj ustrezal neodločen izid. Pri Marsu se je zlasti odlikoval vratar Zavrl, dočim sta bila branilca nesiguma. ! V krilski vrsti ni šlo vse tako. kakor bi moralo, v napadu pa je ustrezal edino Ži-gon Pri Svobodi je treba v prvi vrsti pohvaliti srednjega krilca Hubada, prav dober pa je bil tudi Rogelj v napadu. Gole za Mars so zabil: Zigon v 15. min., kmalu nato Huma po krivdi obrambe še drugega. V drugi polovici je Accetto znižal na 2 : 1, nato pa je Piskar po krivdi nasprotnega vratarja ustrelil tretji gol za Mars. Svoboda je zatem prevladovala do konca in je po Peliconu zn'žala na 3 : 2. Sodil je inž. Sketelj. Slavija (V) : Železničar §: O (2 : O) Maribor, 12. novembra. Na stadionu na Tržaški cesti je danes gostovala varaždinska Slavija, ki je z dvema moštvoma nastopila proti SK Železničarju. Za uvod so igrali rezervisti gostov in domačega Železničarja. Igra se je končala z zmago gostov s 5 : 0 (2 : 0). Nato je nastopilo ligaško moštvo Slavije in zmagalo z 2 : 1. Varaždinska Slavija je prišla v Maribor s kompletnim liga-škim moštvom. Svoje najboljše moči 80 imeli gostje v napadu. Leva stran je sicer nekoliko šibka, zato pa je desna tem boljša. Zlasti dober je Solerti na desnem krilu, faH j« pokazal lep in koristen nogomet. Vsem igralcem se pozna, da igrajo težke ligaške tekme in imajo nogomet tako rekoč v malem prstu. Vsi dobro obvladajo žogo, razpolagajo s krasnim startom in vsi so v odlični kondicijL železničar je imel proti tako rutinlra-nemu nasprotniku seveda precej težko stališče, toda ob malo večji sreči bi Železničar lahko tudi to moštvo premagal. Da se to ni zgodilo, je predvsem napaka napada, ki je igral zelo površno in taktično slabo. Forsirala so preveč notranje krilo, tako da je bilo sicer dobro desno krilo premalo zaposleno. Krilci so uspešno podpirali svoj napad in je ta formacija ustrezala Najboljši del pa je bil ožja obramba, ki je celo prekašala nasprotnikovo. Tempo je bil ves čas zelo živahen in tudi zanimiv. Igra pa je bila tudi vseskozi fair, tako da je imel sodnik Bergant lahko stališče. Celje: Jugoslavija 6:2 (3:0) Celje, 12. novembra. Celjska jesenska prvaka I. in II. razreda sta odigrala danes prijateljsko tekmo v korist podsavezne blagajne. Tekma je bila zaradi lepega vremena slabo obiskana. Celje je nastopilo v oslabljeni postavi, a je kljub temu nudilo tehnično in kombi-natorno dobro igro. Zmagovalec je znatno prekašal enajstorico Jugoslavije, ki je sicer pokazala dobro znanje, ni pa imela strelca. V 5. min. je Kovač prešel obrambo Jugoslavije in zabil prvi gol. Pozneje je prišla za nekaj časa Jugoslavija v lahko premoč. Končno se je Celje otreslo pritiska Jugoslavije in je zabilo Še dva gola. V drugem polčasu je Celje absolutno prevladovalo. V 17. min. je Zupane zvišal na 4 : 0, v 19. Stupica na 5 : 0. V 26. in 27. min. je Žagar po krivdi celjske obrambe dvakrat potresel mrežo Celja. V 30. min. je padel šesti gol za Celje. V 32. min. Je bil izključen vratar Jugoslavije Košar. Celje se ni preveč naprezalo in je do konca igralo ležerno. Sodil je g. Reinprecht točno in objektivna t**tale nogometne tekme Čarih: Švica : Italija S : II Lepa in zaslužena zmaga Švicarjev pnd 25.000 gledalci._ iNSERIBAJTE V »JUTRU" S IL ittrke na Večni poti Snet tisoči pri dirkah Na včerajšnji zaključni motocikBstičtti dirki Avtokluba je spet zmagal večkratni prvak naših vozačev — Hirijan Janko Šiška, tesno pred Jože-tom Cihlaf em — Nezgoda evropskega prvaka Abartha Ljubljana, 12. novembra Motosekcija našega Avtokluba si je lani prvikrat izbrala za svoje dirke Večno pot. O tem, ali je Večna pot za hitrostne motorne dirke primerna ali ne, se je že lani precej razpravljalo, in bilo je tudi nekaj ugovorov zoper njo. Prireditev je letos nad vse pričakovanje dobro uspela in so bili z njo zadovoljni prireditelji in občinstvo, ki jim je Avtoklub pokazal zares dober motorni šport. Lep dan in spet morje gledalcev Letos je bila dirka določena za isti termin kakor lani, toda Ljubljana je že tako mesto, da v jesenskem času glede vremena ni prav nič naklonjena prireditvam na prostem in tako je mogel Avtoklub dirke, ki so bile prvotno napovedane za 15. oktober, preložiti kar dvakrat zaporedoma, šele danes je Jupiter Pluvius zamižal kar na obe očesi in nam privoščil krasen — skoraj spomladanski dan, kakor ustvarjen za tekmovanje na prostem. Navzlic temu, da je Martinova nedelja potegnila precejšen del Ljubijančanov pod gostoljubne strehe vinskih hramov v mestu in okolici in navzlic temu, da se jih je nekaj tisočev odpeljalo z vlakom na tombolo v Kranj, je še zmerom ostalo v Ljubljani nekaj nadaljnjih tisočev za šport navdušene publike, ki je pohitela za Rožnik In se v gostem fipalirju zgrnila vzdolž dirkalne proge. Kakor smo pri naših športnih prireditvah navajeni, se je tudi to pot start zavlekel tako, da so šli na progo prvi dirkači šele malo pred 15. uro. Kako so vozili v prvi smeri Prva je startala skupina turnih motorjev do 100 ecm Sama že znana Imena. Dirkači večinoma z neposebno prirejenimi stroji. Izjema — kakor zmerom v tej skupini — Fantini, ki ima svoj motor odlično »sfriziran« ln ni prav posebno naključje, da v tej skupini pride zmerom prvi na cilj. To pot je dosegel Izvrsten čas 2:09 min. Zanimivo je, da je bil Fantini v obratni smeri malo hitrejši, vozil je samo 2:04, medtem ko potrebujejo skoraj vsi vozači normalno več v smeri od Rožne doline proti Šiški; lani so najprej vozili v smeri od Rožne doline proti Mostecu (Šiški) In potlej v obratni smeri, letos pa je bil prvi start v Mostecu, ki je res mnogo bolj primeren za ta namen Tam je prostora za parkiranje avtomobilov, prostora za tribuno ln tudi gledalci Imajo s tega mesta mnogo boljši razgled na start In pd progi kakor pa na drugem koncu v Rožni dolini, kjer je s prostorom precej tesna. Avtoklub je pogodil prav srečno, da Je prvi start prenesel iz Rožne doline v Mostec, čeprav je za Ljubljančane pot do tjakaj precej daljša. V skupini ljudskih motorjev do 100 cm sta se razen Fantlnlja dobro plasirala še Hermežan Blatnik ln Šimenc. Vsa prva tri mesta so zasedli Hermežani, vseh 6 motorjev pa, ki so startali v tej skupini, je bilo znamke DKW. Skoda, da nI bilo strojev Jawa, da bi bili Imeli gledalci nekoliko primerjave. V naslednji skupini turnih motorjev do 250 ccin je bil favorit naš Puhar na svojem Puchu, ki nas tudi to pot ni razočaral. Na prvi vožnji je Puhar dosegel Izvrstni čas 1:54,2. Puhar se v svojem stilu vidno popravlja ln bi bilo prav zanimivo, če bi nam drugo leto o priliki privoščil veselje, da bi presedlal na močnejši stroj. Skoro bi mu lahko prerokovali, da se bo na prvi dirki zrinil v najsprednejšo vrsto. Elegant-ten stil ln skozi in skozi zanesljivo vožnjo nam je pokazal Kavčič, ki je v prvi vožnji zaostal samo za 0.6 sekunde za Pu-harjem. V turni kategoriji do S50 ecm je dosegel najboljši čas član Avtokluba Miloš Ztherl na stroju DKW, In sicer 1:51.4. še boljši od njega je bil v prvi vožnji njegov klubski tovariš Marjan Pen-gov, ki je dosegel v celoti za sekundo slabši čas od Ziherla. Član MK Ilirije Trampuž, ki se je v tej kategoriji plasiral na tretje mesto, je potreboval za obe smeri 9 sekund več. Dirka je bila v tej skupini zanimiva zaradi tega, ker so enako kakor v prvi skupini startali stroji ene same znamke DKW, tako da je res odločevala samo sposobnost vozačev. Sledila je dirka športnih motorjev, ln sicer do 350 ccm. Pričel jo je dirkač Avtokluba Breznik s svojim znanim 250 ccm športnim motorjem DKW, ki ga pozna nafta publika že z vseh motornih dirk. Breznik Je dosegel v prvi vožnji čas 1:45.6. Za njim je starta! ljubljenec naše motoristične mladežl Šiška na svojem športnem stroju NSU 350 ccm. Navzlic temu, da je bil Šiška videti na startu malo ner-vozen, Je že na prvi vožnji dosegel Izvrstni čas 1:41.6, s čimer Je prekosil svoj lastni rekord (1:44.8). Nova zvezda v tej skupini je bil Zagrebčan ifetz, ki nas pa ni mogel prepričati niti s svojim stilom niti s pogumom. Ponovno smo že opomnili, da se nam kar ne zdi prav razumljivo, zakaj Zagrebčani pošiljajo na naše prireditve dirkače, ki od vsega početka nimajo nikakršne šanse, da bi se plasirali v borbi z našimi. Tudi na današnji dirki si Zagrebčani v nobeni skupini niso mogli osvojiti niti tretjega mesta. Tretje mesto, v tej kategoriji je dosegel Hirijan Trampuž na stroju AJS, ki je dosegel dovolj dober čas 3:51.4. V kategoriji športnih motorjev do 500 ecm se je odlično plasiral Avtoklubov Cihlaf s časom 3:24.4. Za konec voženj v {»vem krogu nam je zvočnik napovedal kot posebno delikate-so sa motocikllstične sladokusce vožnjo evropskega »prikoličarja« Karla Abartha, ki je bil ca naše Ljubljančane zares presenečenje. Ce Abarthov start je bil nekaj posebnega. Tisto, kako je na startu naravnal svoj motor nekoliko postrani v smeri proge, ao gledalci mnogo komentirali. Abarthova vožnja je bila zares odlična in njegov sovozač Trobec se je v svojem poslu, ki zahteva Izredne prisotnosti ln spretnosti, izkazal pravega mojstra. Abarth Je s prikolico dosegel povprečno boljši čas kakor večina solo vozačev. Po kratkem odmoru«je sledila vožnja v obratni smeri Vozači so v tej vožnji potrebovali po nekaj sekund več kakor v prvi smeri, v ostalem pa drugi krog ni prinesel bistvenih sprememb v plasmaju. Zanimiv je bil v drugi vožnji član Avtokluba Cihlaf, ki je dosegel čas 1:42 in je torej potolkel Šiško za 0.2 sekunde. Cihlaf pa je v tej turi tvegal zelo mnogo in na nevarnem, skoraj pravokotnem ovinku čez mali mo-stič sredi proge bi bil skoraj drago plačal svojo smelost. Smola, ki je njemu prizanesla, pa se je maščevala v drugi vožnji nad Abarthom. Drzni prikoličar je ▼ obratni smeri še bolj pritisnil na plin kakor prvič in je švigal po nevarnih ovinkih in zavojih z brzino, ki se je ni upal tvegati marsikateri solo vozač. Približno 100 m pred ciljem pa ga je dohitela nesreča. Zadnji precej pohlevni ovinek je vozil popolnoma po zunanji strani. Kolo prikolice je pri tem prišlo s cestišča na rušo poleg ceste In takoj nato se je ugreznilo v jarku. Kakih 50 m je teklo prikoličino kolo po pobočju jarka, potlej pa je zadelo na betonsko cev in sunek je vrgel prikolico kvišku, vozač pa je v velikem loku odle-tel. Abarth se je z motorjem vred pre-kopicnil ln obležal. Pri vsej smoli pa sta imela vozača to srečo, da sta naletela na betonsko cev, ker jima je komaj nekaj metrov naprej grozil trk z debelim borovcem, ki bi utegnil imeti usodne posledice. Glede na to nezgodo se iznovaza-stavlja vprašanje, ali se da na Večni poti vobče zagovarjati dirkanje s prikolicami, ki je celo na ravnih progah nevarno. V Nemčiji n. pr. in nekaterih drugih državah so dirke s prikolicami že nekaj let sploh prepovedane. Mnenja smo, da naj se tudi pri nas ▼ bodoče hitrostne dirke s prikolicami opu-ste. Ti stroji so prav zanimivi za terenske vožnje, na progah za hitrostne vožnje pa je to Igra s smrtjo, ki se žal dostikrat ne konča tako srečno kakor se je to pot. Nekaj misli za prihodnjič V ostalem pa je dirka v organizaciji našega agilnega Avtokluba pod vodstvom načelnika njegove motosekcije inž. Strune vseskozi uspela in žela obilo odobravanja s strani gledalstva. Ko bi se našla sredstva, da bi se nekateri ovinki na Večni poti deloma ublažili, bi postala Večna pot lahko ena standardnih prog za naše motorne dirke blizu mesta. Prednosti, ld jih ima glede na bližino in na prikupnost terena so tako velike, da nas lahko zanje zavida marsikatero drugo mesto. Za prihodnje leto bi si želeli samo nekaj dopolnitev, kakor na primer še nekaj zvočnikov vzdolž proge, predvsem pa dvakrat, trikrat tolikega števila dirkačev. Potem bo ta dirka res po vsem služila važnim namenom, ki jih je v uvodnem govoru poudaril član upravnega odbora g. dr. Bogdan žužek v imenu zadržanega klubovega predsednika Avgusta Praprotnika — dirke so šola za resni čas. , dblšpnžohda Tehnični rezultati Turna kategorija do 125 ccm: 1. Fantini Valter (Moto Hermes, DKW) 4:23, 2. Blatnik Jože (M. Hermes, DKW) 4:41 in štiri petinke, 3. Šimenc Hinko (M. Hermes, DKW) 4:45 in dve petinki. Turna kategorija do 250 ccm: 1. Puhar Franc (M. Hermes, Puch) 3:50 1 petinka, 2. Kaučič Virgilij (M. Hermes, M. G.) 3:54 tri petinke, 3. Podberšček Drago (M. Hermes, Puch) 4:24 štiri petinke. Turna kategorija do 850 ccm: 1. Ziheri Miloš (Avtoklub, DKW) 3:44, 2. Pengov Marjan (Avtoklub, DKW) 3:45, 3. Bar Vinko (I. Gor. M. K., DKW) 4:06 dve petinki. Športna kategorija do 350 ccm. 1. Šiška Janko (MK Dlrija, NSU) 3:23 4 petinke (najboljši čas dneva, povprečna brzina 94.800 km). 2. Breznik Dušan (Avtoklub, DKW) 3:32 3 petinke, 3. Trampuž Emil (MK Ilirija, AJS) 3:51 2 petinki. Športna kategorija do 500 ecm: 1. Cihlaf Jože (Avtoklub, BMW) 3:24 2 petinki. Izven konkurence: Kari Abarth (veno smer) 1:46. Seja nogometnega saveza Beograd, 12. novembra. Danes dopoldne je bila seja upravnega odbora vrhovnega nogometnega saveza, katere se je udeležil tudi delegat LNP dr. Kosti. Na seji sta bila med drugim sprejeta pravilnik o blagajniškem poslovanju in o prirejanju meddržavnih tekem. Za prihodnje leto so predvidene tele meddržavne tekme: ▼ Jugoslaviji: Jugoslavija - Rummrija, v Budimpešti: Madžarska - Jugoslavija, v Nemčiji: Nemčija - Jugoslavija, v Ru-munlji: Rumunija - Jugoslavija. Nase gledališče DRAMA Ponedeljek, 13.: Številka 72. Red B. Torek 14.: zaprto. Sreda, 15. ob 15.: Antigona. (Predstava za ljubljanske gimnazije). O P E B A Ponedeljek, 13.: Plesni večer Maksa K0r-bo«a in Irene Litvtnove, članov in solistov Ballets Russe de Monte Carto. Izven. Torek, 14.: Figarova svatba. Red A. Sreda, 15.: Sabska kraljica. Red sreda. Gostuje Josip Gostič. Postani in ostani član Vodnikove družbel Pni sokolski planinski dom so odprli na Pohorju Maribor, 12. novembra Naše Pohorje je doživelo danes velik praznik. Na slovesen način je bila otvor-jena prva sokolska planinska postojanka, novi pohorski sokolski dom. že v prvih urah je vse zaživelo v bližini novega krasnega doma. Okrog 10. dopoldne je prljahala pred dom sokolska konjenica v krojih s fanfarami, ki je prišla iz Maribora preko Sv. Bolfenka. Okrog doma se je zbralo več tisoč ljudi, ki jih je pozdravil predsednik zadruge Sokolskega planinskega doma br. dr. Boris Mihelič in nato očrtal razvoj borbe in dela za prvi sokolski planinski dom, katerega so zgradili požrtvovalni obmejni sokolski zadru-garji. Z današnjo slovesno otvoritvijo je izročena planinskemu prometu prva sokolska planinska koča v Sloveniji. Na poziv br. dr. Miheliča so zborovalci, strnjeni v mislih na našega ljubljenega mladega kralja Petra II., večkrat vzkliknili kralju in njegovemu domu. Ta prva sokolska planinska postojanka spada namreč v okvir Petrove sokolske petletke, s čimer je izčrpano delo mariborske sokolske župe odnosno matičnega sokolskega društva. Govor br. dr. Miheliča je sprejela mno- žica z velikim navdušenjem. V imenu SSKJ je spregovoril br. dr. Milan Gori-šek, starosta mariborske sokolske župe. Nato so govorili v imenu zagrebške sokolske župe br. Stepica, v imenu osrednjega odbora SPD g. dr. Mirko Hrašovec, lu je naglašal, kako Sokole in planince veže ista ljubezen do planin in narodne zemlje, v imenu mariborske podružnice SPD njen predsednik g. dr. Jožko Bergoč, za ljubljansko sokolsko župo br. Čotar, v imenu dobrovoljcev g. Viktor Fuks, poudarjajoč prijateljske vezi med Sokoli in dobrovoljci, v imenu Jadranske straže in društva »Jadran-Nanos« pa prof. g. Lojze Bizjak. Po končani slavnosti so pevci »Jadrana Nanosa« pod vodstvom namestnika zborovodje Piščanca odpeli več narodnih pesmi in jih zaključili s sokolsko himno »Le naprej, brez miru«, ki jo je pela vsa zbrana množica. Razvilo se je prijetno sokolsko in planinsko slavje. Zvečer pa je novi dom zažarel v električni razsvetljavi, ki mu jo daje lastna elektrarna. Ves čas slavnosti je krožilo nad planinsko postojanko Moravčevo letalo s pilotoma Piv-kom in Moravcem. Z razstave Mojster Ivasi Vavpoti« o njih uspehu Ljubljana. 12. novembra Kakor smo že ponovno poročali v našem listu, je v Jakopičevem paviljonu odprta do 20. t. m. razslava likovnih umetnic iz Zagreba, Beograda, Sušaka in Ljubljane. Razstavljajo Milica Beševič, Mara Kralj, Dana Pajn:č, Šteta Pažič, El-da Piščanec, Mira Pregelj. Bara Remec, Božena Ružič. Avgusta in Henrika Šantel, Jela Trnkoczy in Anica Zupanec-Sodnik. Za razstavo vlada veliko zanimanje in obisk je temu primerno zelo zadovoljiv. Danes dopoldne je imel vodstvo po razstavi mojster Ivan Vavpotič. Tega se je udeležilo izredno veliko število za umetnost interesiranega ljubljanskega občinstva. Mojster Vavpotič, ki se je nad eno uro pomudil pri vsestranski razlagi razstavljenih del naših 'likovnih umetnic, je to delo pozornemu občinstvu prikazal v taki luč:, da ne bo odveč, če v kratkih potezah prinesemo njegovo mnenje o razstavljenih delih posebno za tiste naše bralce, ki si sami razstave ne bodo mogli ogledati. Naše poročilce pa naj morda gane tudi tiste omahljivce in dvomljivce, ki si še niso na jasnem ali se morda le ne izplača pogledati tudi žensko delo na področju upodabljajoče umetnosti. Mojster Vavpotič je namreč že v uvodu naglasil. da se je rad odzvai prošnji raz-stavljajočih umetnic, tembolj, ker se je na lastne oči prepričal, da je razstava vse kaj dru-een kakor to, kar si navadni zem-ijan običajno predstavlja pod pojmom ženske umetnosti — namreč »delo pridnih rok in povprečnega talenta«. Naglasil je tudi, da to, kar pove. ne pove iz kavalir-skih nagibov, temveč kot star slikar-tovariš svojim mlajšim tovaiišicam. O kakovosti razstavljenega dela svojih tovarišic pa je povedal tole: »Pričakoval sem sramežljivo plahost, takšno, ki ne gre iz sebe. ki se nasloni na močne vzore, ki bolj ali manj pasivno reproducira. Pričakoval sem veliko čustvovanja, sentimentalnosti, precejšnje romantičnosti in vse tiste ljubeznive nelogičnosti v koncepciji, ki tako rada izdaja žensko stvaritev: pomanjkanje drznosti in poleta. Toda kako prijetno sem bil razočaran!« Nadalje je mojster Vavpotič pripovedoval prisotnim, kaj je našel. Kljub temu, da je nekatere razstavi j alke že od prej poznal z razstav, mu je bila sedanja razstava v veliko presenečenje. Trdi, da so razen nekaterih izjem naše umetnice drzno naskočile stotere probleme, barve, forme, slikarske in kiparske gradnje, probleme kvalitetnega vsebinskega in tehničnega značaja. Kamor se po razstavi ozre, najde smelost, polno elana, zdrave borbe za aktivnost in življenje; čisto slikarsko življenje barve, čisto kiparsko življenje linije in forme. Prav malo je v tem sentimentalnosti, zato pa tem več senzual-nosti. Hitre, osvajajoče zaznave, močna doživetja trenotka, zamah v prostranost, fanatizem umetnostnega prepričanja in pa tisto kar stav: ženo-umetnico nad njenega moškega tovariša: čudovit čut za eleganco linije in aranžmaja. To vse običajno manjka njenemu moškemu tovarišu. Mojster Vavpotič trdi, da je na tej razstavi nekaj del. ki bi delale čast tudi najbolj ekskluzivnim razstavam. V mislih ima. kakor pravi, čudovito in v resnici mojstrsko tihožitje z vrčem in ribami, delo mlade Zagrebčanke Štefe Pažičeve, pa rafinirano senzualni kipec Dane Pajničeve ^Zamorka z otrokom«. Vavpotiču že ti dve deli. ena večja mojstrovina od druge, izpričujeta, da se more stvaritev žene-umetnice v polni enakopravnosti brez vsakršnih ozirov in koncesij postaviti ob stran stvaritvam moškega Tu ni razlike ne v moči osebnosti in tudi ns v sili izraza tehničnega znanja. Ko je mojster Vavpotič v svojih izvajanjih na kratko osvežil poslušalstvu spomin na tuje in tudi na naše starejše likovne umetnice, se je spet vrnil v sedanjost z opozorilom, da tudi zdaj na tej razstavi ne manjka avantgardistk za obetajočo bodočnost naše likovne umetnosti Tu najdete mlado, uso prekipevajočo Ba-ro Remčevo, svežo Pregljevo. Humek-Trnkoczvjevo. pa Pažičevo, ki odkriva nedogledne energije. SušaČanko Ružičevo, kapriciozno in z vsemi -umetniškimi žav-bami namazano« Dano Pajničevo, kakor se je izrazil mojster Vavpotič. Kakor vidite, je mojster govoril v su-perlativih. in to pred občinstvom, ki se kaj dobro spozna na pravo umetnost. Da so ti superlativi pošteno zasluženi, jamči sam s svojo osebo in z izrecnim poudarkom. da ne bo govoril iz kakšnih kava-lirskih nagibov, temveč kot starejši tovariš mlaišim tovariš^cam. Obiskovalke in obiskovalci, ki tudi sami niso varčevali g pohvalami in priznanji, pa so mu ob kritičnih razlagah posameznih del tudi brez pridržka pritrjevali. nkn ZIMSKO PERILO, Rarnlčnlk, Nebotičnik. Huda nesreča pri mot©ciklističnih dirkah Nevarno Je poškodovan Jožef Trobec, sovozač mednarodnega dirkača Karla Abartha Ljubljana, 12 novembra Današnje dirke na Večni poti, o katerih obširneje poročamo v športni rubriki, so privabile pod Rožnik in na Večno pot več tisoč gledalcev, ki so se divili smelim dirkačem Vsa dirka je potekla do konca v lepem redu brez kake pomembnejše nezgode ali nesreče razen dveh ali treh nepomembnih padcev in eden dirkačev se je tudi nekoliko skopal. Nihče ni slutil, da bo prav zadnja točka končala precej usodno. Kot zadnji je startal slovit: mednarodni dirkač Karel Abarth na motorju FN, v prikolici pa je sedel 241etni Jožef Trobec, član šišenskega Hermesa. Abarth je že pri prvi vožnji, ko je drvel od Mostca proti Podrožniku, zadivil vse gledalce zaradi svoje izredno drzne, a tudi tehnično dovršene vožnje. Dostojen partner na tej vratolomni dirki mu je bil Trobec, ki je na ovinkih in serpentinah spretno nihal sem in tja, kakor to pač zahteva vožnja od sovozača v prikolici. V drugem startu sta drvela v obratni smeri proti Mostcu. Na zadnjem ovinku pred ciljem pa je Abartha zaneslo s ceste, kar je skušal popraviti, a mu ni uspelo. Pripeljal je do ravnega dela proge, kjer se neha cestni jarek v betonsko cev. Mo-tocikel je treščil v to cev in jo razbil. Sovozača je iz prikolice v velikem loku vrglo čez cesto na drugo stran ceste in od tod na travnik, kjer je obležal nezavesten. Abarth je odletel v smeri vožnje in tudi obležal. Pri motociklu je bila precej razbita prikolica. Reševalci so bili takoj na kraju nesre- če in naložili Trobca na nosilnico, medtem ko se je Abarth, ki ni dobil resnejših poškodb, že čez nekaj minut sam dvignil. Hudo poškodovanega Trobca so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili precej resen pretres možganov. Ker je kirurški oddelek prenapolnjen, so morali Trobca pozneje prepeljati v Dergančev sanatonij. Upati je, da bo mladenič poškodbe prebolel. še tri druge nesreče Na Celovški cesti tik za remizo je neki rootociklist podrl 241etno Fani Matoševo, kuharico iz Medvedove ulice št. 36. Njene poškodbe so lažjega značaja. — Dopoldne se je vračal od maše 91etni Rihard Sepin, sinko elektromonterja z magistrata. Nenadoma je pridrvel neki kolesar in dečka podrl. Sepin je dobil precej rerne poškodbe. Zlomljeno ima levo nogo. — Tretja žrtev nesreče pa je postal 391etni poštni sprevodnik Ivan Čebul iz Pavšcčeve ul. 22 v Ljubljani. Peljal se je z vlakom proti Domžalam, nekje med vožnjo pa se je menda utrgal vagon in je Čebula precej nerodno premetavalo po vagonu, tako da so ga tudi morali zaradi dobljenih poškodb prepeljati v bolnišnico. Usoden zalet kolesarja v avto Davi je v bolnišnici umrl državni slu-žitelj Jernej Milavec. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil na Celovški cesti včeraj popoldne, ko se je s kolesom zaletel v neki avto. Morilcem v škofjeloških hribih na sledu Skofja Loka. 12. novembra. Prav tedaj, ko je Škofja Loka svečano praznovala polkovno slavo svojega planinskega polka, je prispela v mesto vest, da so našli pri Sv. Barbari umorjena posestnika Janeza Hribe mika in njegovo ženo Marjano. Zločinec, ki se je bil pritepel do Hribernikove hiše skozi gozdove, je oddal na spečega gospodarja dva smrtna strela v srce, žena njegova, Marjana, pa je bila potem, ko je v strahu bežala pred podivjancem iz hiše, zabodena dvakrat z nožem v hrbet in je kakih 60 korakov od doma izkrvavela. O vsem tem smo v začetku avgusta podrobno poročali. Minili so od tedaj dobri trije meseci. Kljub temu, da so takrat uvedla oblastva obširne poizvedbe, sta ostala umora nepojasnjena. Sele te dni so nastopili v preiskavi novi momenti. Včeraj proti večeru sta bila aretirana in privedena v zapore škofjeloškega sodišča dva moška, ki ju različni indici močno obremenjujejo. Oba moška sta doma iz Polhograjsldh hribov Aretacija je bila izvršena zelo previdno, da moška, kd sta si dobra znanca, nista mogla izmenjati prav nikakih besedi. Ko sta korakala, seveda vsak zase, v spremstvu orožnikov proti Skofji Loki, se jima bržčas neti sanjalo ni, da je z njuno svobodo vsaj zaenkrat konec. Prvega moškega so privedli v mesto po Poljanski cesti, drugega pa po Karlovški ulici. Naključje je hotelo, da sta se moška videla baš nasproti sodiščnega poslopja. Prvemu je ob pogledu na drugega pognalo kr: v glavo, da je bil ves rdeč. pa tudi drugi ni ostal ravnodušen. Bil je tako presenečen, da se ni mogel obvladati in je prebledel. kakor bi mu obstalo srce Medtem ko oba osumljenca sedita, vrše preiskovalni organi svoj posel v polnem obsegu dalje. Zaenkrat sta gorca še v Skofji Loki, je pa mnogo verjetnosti, da ju bodo v nekaj dneh odvedli v Ljubljano pred okrožno sodišče, kjer se bo zagonetka strašnega zločina nemara le objasnila. Ljubljanska filharmonija K simfoničnemu koncertu v petek 19. t.m. Ljubljanska filharmonija stopa v peto leto svojega življenja kar nedvomno priča o njeni življenjski moči in ji daje vso upravičenost za obstoj. Ta ustanova, ki se je že ob svojem rojstvu s prvim koncertom polno uveljavila, jc za Slovence važen kulturni činitelj, ker je šele ona potisnila naše glasbeno življenje tako v produktivnem kot v reproduktivnem pogledu na tisto stopnjo, s katere se odpirajo pogledi v najvišjo zakladnico glasbenih stvaritev. S svojimi dosedanjimi koncerti nam ie Ljubljanska filharmonija predstavila že lepo število del svetovne literature, ki so nam jih posredovali znameniti tuji in domači dirigenti. Z osnovnim pravilom pa, da mora na vsakem koncertu biti zastopan domač skladatelj, česar se je filharmonija doslej dosledno držala, koristi neposredno naši glasbeni produkciji. Spored koncerta v petek bo pokazal predvsem bogastva ruske literature, Rah-maninova in Čajkovskega. Prvi bo zastopan z znamenitim klavirskim koncertom v c-molu. ki ga bo izvajal slovenski vir-tuoz g. Anton Trost. Tega slovenskega umetnika, ki se je iz skromnih razmer povzpel do priznanja in slave v tujini, vse premalo poznamo. Njegovi nastopi v domovini so silno redki, tako da mlajše po-kolenje komaj pozna njegovo umetnost. Zato je pohvalno pobudo Ljubljanske filharmonije, da nam za predstavi z delom, s katerim bo izpričal svoje veliko znanje m umetniške vrednote O Cajkov-skem in še posebno o VI. sinfoniji ni potrebno izgubljati besed posebno danes ne, ko je umetnrška narava tega velikana ruske glasbe obdelana v mnogih obširnih knjigah in razpravah, ko njegova usoda tako tesno združena s VI. smfonijo pretresa neštete obiskovalce kinematografov Spored ne bi ustrezal tradiciji Ljubljanske filharmonije, če bi ne bil zastopan slovenski skladatelj. Anton Lajovic spada med najplodovitejše in med najboli vsestransko delujoče slovenske glasbenike. S skladbo »Caprice«, ki priča po številnih izvedbah o izredni priljubljenosti in zajera-!jivosti, počasti filharmonija skladateljevo 60-letnico. „ Celoten orkester, ki šteje 70 godbenikov, br. dirigiral Šijancc. Ta mladi dirigent, ki združuje v sebi odlično tehnično znanje z mladostnim zanosom, ima za seboj pestro glasbeno pot Objadral je skoraj vso Ev-rooo. dirigiral je najrazličnejše velike or-kest . posebno znan pa je v zvezi z baletnim umetniškim parom Mlakarjevih. Preizkušeni in stari godbeniki filharmonije zelo hvalijo njegove dirigentske kvah- tete. , Tako se obeta, da bo smfcmični koncert v petek po sporedu kakor po izboru sodelujočih umetnikov nudU maksimum naših umetniškoglasbenih zmogljivostL Življenjski praznik ge. Ivanke Vidmarjeve Ljubljana, 12. novembra Kar brez zamere: četudi so se leta počasi nabrala, draga gospa, s tem nikakor ni rečeno, da ne boste Se kar naprej mladostno šli preko gred življenjske nji ve! — Ga. Ivanka Vidmar jeva se je nv; v Št. Vidu nr? Rti*-i it -------' " Ves njen značaj je posrečeno izražen v njeni izraziti dolenjski duši. Dovtipna, vesele narave, mehka —a tudi podjetnost je njena lepa črta. Kot obrtnica in po-sestnica ima kajpak svoje muke ln skrbi, in če se s srečo lovita in se druga drugi nalašč izmikata, je to usoda, ki boža marsikatero dušo na tem;svetu. Športni svet Ljubljane in obiskovalci naše Ilirije jo poznajo ln spoštujejo, a v njenem ljubljanskem »Montmartru« na Sv. Jakoba trgu 5 se zbirajo poštene bohemske duše, književniki, slikarji, pa celo vladni svetniki, ki ne morejo pozabiti, da so bili nekoč tudi oni veseli študentje. Ga. Ivanka je dosledna pojava našega velesejma, njen paviljon »Pri veselih Dolenjcih« je vsem znan. Tudi Idrijski krožek se v njeni gostilni počuti doma. Vsi, ki jo poznamo, želimo ge. Ivanki Vidmarjev! še mnogo lepih, veselih let! »Kurent" v št. Jakobu Ljubljana, 12. novembra Mnogo občinstva se je snoči in nocoj zbralo v dvorani Mestnega doma, kjer nudi šentjakobski gledališki oder domače besede in oesmi žejnemu človeku zvrhano mero užitka. »Kurent«, ljudska igra iz našega kmečkega življenja izpod peresa Metke Bučarjeve, ki ji je Danilo Bučar napisal nekaj uspelih" glasbenih vložkov po preprostih, a smiselno vedrih verzih Viktorja Marklča, je brez dvoma komad, kakršnih manjka našim ljudskim odrom, in bo zato brez dvoma še dolgo polnila dvorano. Orkester, pevci, igralci ln režija so izpričali, da Je šentjakobska družina sposobna, lotevati se tudi težjih nalog, šentjakobčanom želimo, da bi njihovo prizadevanje našlo čim več razumevanja v javnosti. Nova grobova Umrl ie v Liubliani 12- t. m. Ivan Zore. železniški nadstrokovmk v po-koiu. star 71 let. Prel zdrav in Cilje zadnja leta bolehal za hudo boleznno, združeno z velikim trplieniem. Smrt ga ie rešila muk. Nai v miru počiva, svojcem t>a naše sožalie. Pogreb bo v torek ob 14. iz Suvoborske ul. _. _ V zavetišču sv. Jožefa Je umri g. Filip Razinger, sedlarski mojster Združenih papirnic v Goričanah. Pogreb blagega pokojnika bo v torek ob 14. izpred mrliSke veže zavetišča. Minuta poitienka TRIGLAVSKA BOŽA Ste zelo temperamentna ženska, ki ne more živeti brez družbe in je zmožna pustiti delo zaradi vesele druščine. V družbi ste zafrkljivi in hitrih sodb, ki niso vedno utemeljene. Tudi vaša dejanja niso vedno smotrna. Svetujem vam. da ostanete doma, ker so poročite lahko kljub temu. PLANINSKA ROŽA To stanje, v katerem ste zdaj, se bo v kratkem spremenilo. Vi niste rojeni za nesrečo ln s svojim značajem ji lahko pripravite pot, toda le tedaj, če vam manj-ne nezgode ne bodo jemale dobre volje. 221.010 1. Vaš odnos do soljudi se menjava kakor vaše razpoloženje. Vaša nezaupljivost do ljudi, ki jo sami priznavate, izvira odtod, ker se ne znate vživeti v drugega človeka. Vse preveč se sučete okoli svojega »jaza«. Ali kljub temu si včasih želite družbe. Nekoliko zajedljivi ste tudi. Zelo se vztrajni in natančni. — 2. Ce vam je mogoče, si poiščite službe pri privatnem podjetju, kajti to bi še najbolje ustrezalo vašemu značaju. LIDIJA Vi ste marljiva in odkritosrčna ženska, ki se zna vživeti tudi v manj udoben položaj svojega življenja in ki rada žrtvuje svoje osebne koristi na ljubo svojega bližnjega. Hčerko pa le pošljite v mesto, kajti škoda je vsakega neizrabljenega talenta. Zaupajte jo v varstvo poštenim ljudem, vam pa ni treba iti v mesto, živahnost vaše hčerke ni nič slabega in ne bojte se zanjo, če bo vedno zaposlena s stvarjo, ki jo veseli. TRIGLAV 1000 Vaša hčerka bo po končanih študijah prav gotovo prišla v službo, aH čakati bo morala nekoliko. POKLIC Vaš značaj je tak. da vam ne morem ničesar drugega svetovati, kakor: pojdite študirat slavistiko, potem se pa posvetite žurnalizmu! BRAT, LJUBLJANA Takoj si poiščite prave družbe! Najbolje bi bilo. če bi dobili človeka, s katerim bi se prijateljsko razgovarjali o vseh vprašanjih, ki vas zanimajo, in o vseh proble- mih. ki se vam postavljajo na pot. Izogi* bajte se samote in vednega razglabljanja, če nočete, da bi se depresija, v kateri se nahajate, še povečala. Družba je včasih rešitev za človeka! Ne bodite preveč visoki in vase zaljubljeni! Ko boste uredili to zadevo, bo sreča že na poti k vam. GORENJKA Ta človek je uglajen v vedenju, prijetne zunanjosti, toda ljubi spremembo in udobje. Nekoliko nečimurnosti je tudi v njem. Drugače je pa spreten in se znajde v vsakem položaju. NATALIJA V. Preveč važnosti polagate na svojo zunanjost, pri tem pa trpi vaša notranjost. Preveč sanjarite in premalo premišljujete. Več odkritosrčnosti in manj samoljubja bi vam pomagalo do srečne bodočnosti. Varujte se priliznjencev! JURIST — LJUBLJANA Razočaranja sicer niso izključena, vendar pa ne bodo take vrste, da bi vas mogla potreti, kajti vaša skromnost ln vztrajnost preneseta marsikaj, pa tudi vaš smisel za realnost ne bo dajal nesreči povoda, da bi vas pogostokrat obiskovala. SREČO IŠČEM Da ste opustili trgovino, ste storili prav, kajti vaš značaj ni tak, da bi se ukvarjali s to stvarjo. Preveč ste širokopotezni ln premalo vestni, da bi vam mogla trgovina uspevati, če obvladate knjigovodstvo, bi vam svetoval ta poklic, ker ste kakor ro-> jeni za to. Tukaj vas čaka sreča. PITAGORA Ta oseba je energična, delavna in vztrajna. Pri tem človeku prevladuje razum, za čustva mu je kaj malo mar. Užitkov ne išče, niti telesnih niti duševnih. Delo mu je vse in če ga ne bi imel, ne bi vedel kaj počenjati. Težko ga je spraviti iz ravnotežja. Skratka, popolnoma realen človek. Njegove napake pa so: brezbrižnost do soljudi in nekoliko egoizma. L. Azkuin Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" št. 8 R I Ponedeljek 18. novembra Ljubljana 7: Jutranji pozdrav napovedi m poročila. — 7.15: Veseli zvoki s plošč. — 12: Vojaške godbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvo (higiena) mladostne dobe: Splošna ali osebna priprava za življenje (dr. A. Brecelj). — 18.20: Bachova glasba (plošče). — 18.40: Od Devinskega ser-vita do svetokriškega kapucina (dr. Jože Lovrenčič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kaj so Jugoslovani dali svetu. — 19.40: Objave. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Zabavni koncert. Sodelu- jejo ga. štef. Vuk-Frankova, prof. Pavel šiivc (spremljava) in radijski orkester. — 21.30: Dvorak: Ameriški kvartet (plošče). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: 3 rame 1 »škrjanček«. Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20.10: Narodne pesmi. — 21.20: Mah orkester. — 22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Domače pesmi, — 20: Lahka glasba. — 20.30: Koncert na čelo. — 21: Petje. — 22.20: Plesna muzika. — Sofija 17: Lahka godba in ples. — 19: Salonski orkester. — 19 30: Lahka glaa-ba. — 20: Simfonični koncert — 21.30: Plesna glasbo. — 22.05: Nočni koncert. — Bertn 17.30: Dekliški koncert. — 18: Orkester. — 20.15: VeoeloigTa. — 21; Petje in ples. NAGRADNA KRIŽANKA BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. zlatarska utežna enota, 6. vozač avtomobila, 11. otočje v Atlantskem oceanu, 12. zadnja črka grške abecede, 13. domača žival, 14. staroslovan-sko pleme, 16. predlog, 17 medmet, 18. dragocena tekočina, 19. zlato (francoski), 21. predpona v latinščini, ki pomeni »raz«, 22. vodno prometno sredstvo, 24. polumer, 26. francoski člen, 28 pogojnik pomožnega glagola, 29. del voza, 31. reka v Afriki, 32. Adamovo rebro, 35. jo ima vsak poštenjak. 36. število, 37. se dobi pri krstu, 38. žensko ime, 40. moško ime, 41. rumun-ski državnik, 42. obrtnik. Navpično: 1. telefonska ali telegrafska napeljava, 2. celina, 3. svetnik za rane, 4. ploskovna mera, 5. papeška krona, 6. zložljiva priprava za taborenje, 7. enota za merjenje električnega upora, 8. topel veter, 9. italijanski otok, 10. kemična prvi- Nagrado v znesku 100 din na, 15. nikalnica, 18. prislov kraja, 20. jtt-goslovenski otok, 23. meso pri zobeh, 25. izumitelj motorja na surovo olje, 27. kmečko orodje, 29. drugi oče, 30. slovenski slikar. 33. znanstvo, 34. bog ljubezni, 38. krajevni prislov, 39, pesniška oblika za ako. Morilcem v školjeloških hribih na sledi REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. ovratnica, 8. laž, 9. Jan, 10. ir (2 Ir = iridij), 11. ton, 13. Ra (2. = radij), 15. sat, 17. eben, 20. mora, 22. rokavičar, 23. Alah, 24. Gabe, 25. ris, 27. Iž, 29. trg, 30. ri, 31. sin (2 Sin), 33. ban, 34. trobelika. Navpično: L Oliver Twist, 2. var (2. Var), 3. rž, 4. tros, 5. 11, 6. car, 7. Ana Ka-renina, 12. namig, 14. cekar, 16. točaj, 18. bol (2. Bol), 19. nakit, 21. Rab, 26. srce. 28. žir, 30 rak (3. Rak), 32. No, 33. bi (2. BI = bizmut). je žreb tokrat naklonil Danici Cende-movi v Ljubljani, Rožna dolina VIII 4a. Troje nagrad v knjigah pa si dele Ignac Klančnik v Ljubljani, Kongresni trg 6, Nada Vigele, dijakinja v Mariboru, Meljska 41 in Matija Babič v Turnišču. Prekmurje. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod FILIP RAZINGER sedlarski mojster Združenih papirnic Goričane danes ob 1. ponoči, previden s sv. zakramenti, po kratkem trpljenju Bogu vdano zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 14. t. m. ob 14. uri popoldne Izpred mrtvaške veže zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. GORIČANE — LJUBLJANA, dne 12. novembra 1939. ŽALUJOČA ŽENA In družine: RAZINGER, PLETERSEK, JUSTIN Urejuje Pavorin Ravljeru - fadftja » horogreU »JbUh fiUate - Sk Nuodog tU*taa * dL tat ttrtrirnTja ton Jena. — Z» bmentni del Je odgovoren Alojz Novak. - ya| g I^uhijMt. m