Št. 35. / i Ur. V Trslu, v sredo 31. avgusta 1881. vT EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. >V edinosti moči »EDINOST« izhaja vsako »rada; cona za vsa leto j.) 4 gld. 40 kr., za pola leta 2 gld. 30 kr., za Satrt leta I gl; pri kratkih oglasili z drobnimi Črkami sa plačuje za vsako besedo l kr, Zveza z Italijo. Zadnje dni se mnogo govori in piše, da Italija išče zveze z Avstrijo i Nemčijo, ter da italijanski kralj obišče našega i nemškega cesarja. Oboje je mogoče, vendar ni enemu ni druzemu ne pripisujemo posebne pomenljivosti. Će obišče italijanski kralj našega vladarja, stori to bolj iz osolmega nagiba, i/ prijateljstva i spoštovanja do cesarja, nego iz drugih namenov; politično važno bi to dejanje bilo toliko manj, ker italijanski kralj ne dela sam politiki', ampak najbolj stranko, zdaj ta, zdaj ona, katera ima o danili prilikah največ vpliva in moči. Zveza z Italijo bi pa tudi za Avstrijo Imela jako dvomljivo vrednost In prašanje je še, ali ne bi Italija za to odkritosrčno, ali lisičjo dobrohotnost zahtevala kakove odškodbe. To moramo posebno poudarjati, ker nemamo doslej še nobenega dokaza, da bi Italija kedaj bila odkritosrčno l dobrohotno ravnala z Avstrijo; nasprotno je: od leta 1848 pa do denašnjega dne je skovala sklep na sklep nepretrgano verigo spletek I kovarstev; nikoli ni stopila pred Avstrijo z odkritim obrazom, odprtim vezirjem, s prostodušnim srcem. Je-11 jej tedaj moremo upati, fe-li se moremo zanašati, da nas ne prevari? Tako lehkovernl ne moremo i ne smemo biti. Naj poprej dokaže dejanski, da ima v resnici dobrohotne numeno do nas, potem joj stopimo tudi mi zaupno uaproli. A dokler se .Irredentai v Italijanskem kraljestvu prosto giblje; dokler se v nas ne omaje utrjeni sum, da oživlja za-adrljanski dih veleizdajske napore v primorskih naših deželah; dokler se bo po vseh italijanskih ljudskih šolah učilo, da Trst, Reka, Istra itd. spadajo pod laško kraljestvo: dotle ne moremo Italiji upati tor ne verovati, da ima z nami dobre namene, toraj tudi ne priporočati zveze ž njo, ampak sili nam so v spomin pregovor: italica fldes, nulla fldes. A imamo še drugo razloge, vsled katerih no moremo imeti vere v odkritosrčno zvezo z Italijo. — Predobro je znano vsemu svetu, da so vse velevlasti, razen neposrednje vdeležene Avstrije, za katere kožo je Šlo, moralno in z orožjem podpirale sardinske kralje, da so mogli politično zediniti Italijo, v/.lasti Angleška, Francoska i Nemčija; brez pomoči teli držav bi vse dotično prizadevanje bilo brezvspešno in laž so besede: Italija far;\ da s6. Prav tako dobro je znano, da nobena velevlast ne sega po italijanskih deželah, ampak vse, tudi Avstrija, imajo Italijo za nedotakljivo, i kedor bi jo napadel, imel bi boj skoraj z vso Evropo, ker potrebo zedlnjene Italije pripoznavajo vse vlade i to po pravici, da se ohrani evropska politična harmonija, ali enakotežje in mir. Pri vsem tem pa se Italija silno oborožnje na suhem i še bolj na morju. Čemu dela to, i zoper koga? Zoper Angleško ali Francosko gotovo ne, ker se nje pomorska moč nikoli ne bo mogla meriti s tema državama; ona tedaj ne more imeti drugega namena, nego na morji nadkriliti Avstrijo, da v ugodnej priliki pograbi avstrijsko Primorje, — Italija ima tako naglico, da v nemar pu'ča vitalne notranje zadeve, da ni Še utegnola zbolj-šitl agrarnih razmer, ki so Še tike, kakor jih je Cezar vredil; da, celo brigantstva v Kalabrijl i Siciliji ni utegnola zatreti. — PraSamo tedaj, čemu išče v notranjih zadevah nedovršena i zanemarjena Italiji zveze z Avstrijo, ker jej od nikodar nevarnost ne preti, in ali moremo pri taci h okoli nostih vero imeti, da pošteno z nami misli? I ta zveza, pa naj bode tudi poštena, moro li imeti obstanek, ali ne bode od danes do jutri? Politične razmere v Italiji so tako nestalno, kakor pomladansko vreme. — Kralj stoji res nad strankami, ali politično Indijo mora krmiti tako, kakor zahtevajo stranke, i te stranke same so zelo nestalne, danes je ta, jutri onu na vrhu, nobena pa Avstriji nič kaj ni prijazna; vsaka bi se zvezala z vsacim, kdor bi orožje vzel v roke zoper Avstrijo ter Italiji avstrijske zemlje košček ponudil. Da Italija išče zveze pri Avstriji i Nemčiji zato, da se upre s pritiskom teh drŽav Francozom, ki v severnej Afriki širijo svoja posestva, to je zelo verjetno; a vara se, ako se nadeja, da se bosti nje zaveznici vtikali v zadeve, katere ju prav nič ne brigajo; oni bi s pritiskanjem na Francoze delali zoper javno mnenje, katero je Francozom toliko ugoduiŠe, kolikor večji je njih civili/atomi upliv na podvržene narode, i dan danes je javno mnenje faktor, kateri morajo tudi vlade spoštovati; to ve najboljše Italija sama iz lastne skušnje zadnjih let. Tudi imati Avstrija i Nemčija doma premnogo in ozblljnega dela, da bi kar tako brez prev-darka vtikali se v tuje evropskemu miru zelo nevarne zadeve. Italiji ledaj tudi od te strani omenjena zveza nič ne koristi. Laški časniki priporočajo tudi neko vzajemno postopanje Ihlije in Avstrije pri reševanju orijentalskega prašanja. Iz njihovega modrovanja vidimo jasno, di bi ra li nekoliko turškega ozemlja prepustili Avstriji proti temu, da se meje mej Avstrijo in Italijo vrede, to jo, da so južno Tirolsko in avstrijske primorske dežele vržejo Italiji v naročje. Tu, kakor bi rekel naš kmet, mačka leži. Prazno upanje I Teh dežel prebivalce vežejo večstolotne nerazrešljive ve/i m Avstrijo in vladarsko hišo iu le vezi sotiko krepke i svete, da bodo držale do zadnje kaplje krvi; vsa Avstrija bi branila primorske dežele do skrajne moči, i presvilli vladar sam bi si rajši srce strgal iz prs, nego tujcu prepustil zvesto svoje ljudstvo, katero ljubi, kakor oče svoje otroke. Italija naj tedaj mirna bodo, Avstrija ne trguje z deželami i narodi, ker jej niso blago, ampak domaČe svetinje, ki za nobeno ceno niso na prodaj. Kakor tedaj to stvar obračamo, od nobene strani se Avstriji ne kaže dobiček iz italijansko zveze. Ko pride Italija do spoznanja, daje nje prva naloga, notranje zadove zboljšati in vtrditi; ko neha potuho dajati rredenli ter se jej ohladi pohlep po tujih zemljah; ko sprevidi, da nema ni poklieu ni moči, hoditi po poti starih Rimljanov; potom bi tudi /.vozu i njo bila v ginot-nej zadevi, v/lasti trgovini, koristna, slovanskej narodnosti pa no hi ugajala, ker bi so vpliv la-ščine le še pomnožil ln ga tudi vlada podpirala. — Ali do tega spoznanja je šo daleč; sedaj Še ne kaže nobeno znamenje na to. Italijan bi moral svojo naravo spromeniti. da pride to tega spoznanja. 0 slovenščini v šolah. Kdor zatiičuje se sum, podlaga je tujčevi puti. Koseški. Dostikrat se mehkim Slovencem po pravici sine očitati, da so si tu pa tam sami krivi, če ne dospejo do enakopravnosti, kujti marsikdaj bi se nam krivica ne godila, ko bi se sami odločno zanjo potezali. To se mora posebno zdaj storiti. Ne moremo reči, da bi nas vlada navlaŠč stiskala, pa tudi ne, da bi nas podpirala, le žalostno je, da skuša svoj eilj doseči s tistim osob- jem, s tistim uradništvom, ki je bilo najpriprav-niše orodje poprejšnjemu sistemu, Nenavadna prikazen je, da se na nekaterih srednjih šolah na Slovenskem tako mulo slovenskih dijakov nahaja; tako n. pr. je na celjskoj gimnaziji število slovenskih in nemških učencev enako, in to v celo slovenskej okolici; ves jako Čudno. Gotovo jadra tukaj marsikateri Slovenec pod tujo zastavo. Glede podučevanja v slovenščini jo lo veliko važnosti. V tem letu jo gosp. dr. Tolik li v državnem zboru na revno število slovenščini namenjenih ur pokazal. V nekem mestu na Primorskem je po tolmačenju nižjih oblasti slovenščina na srednjih šolali le en semester obligaten predmet. Gosp. minister za uk iu bogočastje pa jo meseca maja v odgovoru na Tonklijeve besedo rekel, da je na Primorskem za tiste dijake, katero roditelji pri vstopu v gimnazijo ko Slovence prijavijo, skoz vso gimnazijo obligaten predmet. To mora naravno veljati tudi za tiste dijake, ki so v višjih razredih: kdor je enkrat slovenski nauk v slovenskem podučnein jeziku poslušal, mora biti eo ipso Slovenec, kajti inači bi ga poslušati ne mogel. Da se gospodje ravna tej i srednjih šol, ka-koršne imamo zdaj, ne bodo trudili povsod istinito število Slovencev konstatovali, to je umevno. Slovenski roditelji v tržaškem teritoriji in v bližnjih pokrajinah, pošiljajoči svoje sinove na tržaško srednjo šole, javite se molka in odločno ko Slovenci. Ne zadostuje, da se reče: »tfeliin, da se moj sin slovenski uči.« Take se dene po-gostoma v pripravljavni tečaj in v tacem slučaju predmet naravno ni obligaten skoz vso gimnazijo. Podpirajte Slovenci sami dotične učitelje; nihče si ne more predstavljati leškoč pri podufievanju v takih polovičarskih razmerah! Tedaj gospodje duhovniki, učilelji iu sploh vsi narodni razumniki, ki imajo priložnost v tem obziru spodbujati, delajte v tem smislu, posebno zdaj, ko se bliža novo šolsko leto. Sploh pa svetujemo Slovencem na obalih jadranskega morja, da v vočem številu svoje sinove v srednjo šole pošiljate; preveč til .še zi-vzimajo posebno tukaj tuji nam sovražni elementi v inteligentnih krogih, mi primorski Slovenci pa moramo sami poskušati, tein neugodnositin v okoin priti in skrbeti za domačo inteligentno narast. Fodlistels. Dolo sv. Cirila i Motoda. V spomin 6. julija 1881. Splsul Jarouiir Volkov. II. (Dalje.) S to obrambo se je rešil vsacega suma zadolženja, ter je papež v tej pravdi dobro umel Metoda, i mu jo rad potrdil njegovo vrhovno vladičino oblast i odpravo mej Slovane. Vrh tega jo izvolil nekoliko vladik, katerim naj bode na č61u sam Metod, i kateri naj bi mu bili v pomoč v upravi krščanskih zadev; poslal pa ga je na Moravsko s prav častnim priporočilnim pismom i prosto polnoinočnostjo. Vse te zadeve je pozneje papež potr lil s pismom do Metoda, ko je namreč ta imel v novič trpeti za-vidnost^ hudovoljnežev. "Zato jo z mirnim srcem s papežem i vso rimsko Cerkvijo v najtesnejšej zvezi ljubezni i vero še veliko bolj goreče nadalje spolnoval naloženo mu službo; i ni se dolgo čakalo imenitnega sadu njegovega dela. Zakaj ko jo zdajci češkega knezi Bofivoja sam, potem pa njegovo soprogo Ljudmilo po nekem mašniku h katoliškej veri spreobrnol, dosegel je k malu, da se je krščansko Ime v onem narodu razširilo na dolgo i široko. V prav istem času je delal na to, da se je luč blagovestja prinesla na Poljsko; i koje prišel do srede Galicije, ustanovil jevladlški sedež. 01 ondot se je, po nekaterih izročilih, obrnil prav v Moskvo, ter postavil Kievako vladiško stolico. S temi gotovo ne-zvenljivlini lavorvenci se je vrnol k svojim na Moravsko; i ker je čutil, da se mu bliža konec živenja, določil si jo sam na-stopnika; potem je duhovne i ljudstvo v poslednjem poduku opominal h kreposli, i ločil se jo popolnoma mirno iz tega živenja, katero mu je bilo pot v nebesa. Kakor je Rim za Cirilom, tako je Moravija z t umrlim Metodom žalovala, zgubljenega iskala, njegov pogreb čestita na vse načine. Spomin na to dogodbe, čestilljivi Hratje, nam je kaj prijeten i močno smo ganjeni, ko daleč nazaj pogledamo na sijajno vez slovanskih narodov, storjeno z najboljšimi pričetki. Zakaj ta dva razširjalci krščanskega imena, o katerih smo govorili, šla sta sicer iz Carigrada k poganskim narodom, vendar pa sj je moralo njuno poslanje od tega apostolskega Sedeži, središča katoliške jedinosti, ali kar naravnost zapovedati, ali pi, kar se je večkrat dogodilo, veljavno i sveto potrditi, l res, tukaj v mesta Rimu sta dala odgovor od sprejete službe, na grobih Petra i Pavla odgovorila na pritožbe zarad vere, na katero sta prisegla; tukaj sla prejela vladiško posvečenje z oblastjo vred ustanoviti sveto vlado, s pridižanjem razlike v redili. Takrat tedaj so je bila dosegla raba slovanske besedo v svetili obredih, i to leto se spolnu jo deseto stoletje, odkar je papež Ivan Vili. do moravskoga kneza Sv.itopluka tako-lo pisal: »Slovanski jezik, v katerem se Bogu glasi dolžni hvala, po pravici hvalimo i velevamo, da v le-tem jeziku naj se Krista, Gospoda Našega, slava i dela oznanujejo. Tudi ni riič nasprotno zdravi veri ter nauku, ali maše peti v le-tem slovanskem jeziku, ali sveto blagovcstje ali božanska berila nove i stare zaveze, dobro pošlo vanjene i tolniačene, čitati, ali spevati vse drugo dnevnice. To šego je po dolgem času potrdil Benedikt XIV. z apostolskim pismom od 25. avgusta l. 1754. Rimski papeži pa, kolikorkrat so bili prošenj od knezov, kateri so gospodovali narodom, ki so bili po trudu Cirila i Metoda h krščanskemu obredu privedeni, niso nikoli dopuščali, da bi se pogrešala njih dobrotnost v pomoči, ljudoljubnost v nauku, dobrovoljnost v dajanji svetov, v vseli rečeh, kderkoli so mogli, bila je najboljša volja. Pred drugimi pa so Rastislav, Svatopluk, Ivonelj, sv. Ljudmila, Boris, po okoliščinah i Času, skušali preizvrstno ljubezen Naših prednikov. Pa tudi z smrtjo Cirila i Metoda očetovska skrb rimskih papežev za slovanske narode ni zaostala i ne odjenjala, temuč vedno se jo jasno kazala v tem, da so branili pri njih svetost vere i varovali očitno blagost. Nikolaj I. je zares iz Rima po-slal Bolgarom svečenikov, da so narod učili, i vladiki Populo-nienskega i Portuenskega, da sta vredila novo krščansko družbo; jednako je na pogoste prepire Bolgarov o svetem pravu sam dajal ljubeznjivo odgovore, v katerih še tisti, ki so Rimski Cerkvi manj prijazni, posebno previdnost hvalijo i spoštujejo. Po Žalost noj nesreči razkolstva gre Inocenciju III. hvala, da je Bolgare zopet spravil s katoliško Cerkvijo, Gregoriju IX., inocenciju IV., Nikolaju IV., Evgeniju IV. pa, da so jih v milosti sprave ohranili. Prav tako je znamenito sijala ljubezen Naših prednikov do Bošnjakov i Ercegovincev, ki so bili prekanjeni s kuž-nostjo napačnih misel, namreč Inocencija III. i Inocencija IV., ki sta jim zmoto iz src rovala; Gregorija IX., Klcmenta VI., Pija 11., kateri so si prizadevali stopinje svete oblasti po onihi okrajinah stalno vtrditi. Jednako se ne sme misliti, da so majhen ali poslednji del svojih skrbi Inocencij lil., Nikolaj IV., Benedikt XI., Klement V. obračali na Srbe, od katerih so z največjo marljivostjo odvračili zvijače, ki so jim bile prekanjeno nastavljene, da bi se njih vera omajala. Tudi Dalmatinci i Liburnjan EDINOST. Dopisi. V TrMii 24. avgusta. (Slovensko Časopisje in njega dopisniki. — Shod urednikov. — Vsak pred svojim pragom. ~ Delalsko društvo in Upi spol. — Nasret glede pevskega društva. — (/motno dobro stanje prva podloga neodvisnosti. — Ljudska banka za Primorsko. — Ljubljanski nemlkutarji se hočejo rgnezditi tudi t Trstu. — Slabo znamenje.) Prav (letno je pisati dopise »iz Trsta« v hladnej senci tam na Gorenjskem, a v Trstu samem je to uže liolj težavno, ker tukaj imamo tako hudo vročino, kakor da bi Trst 1 ii 1 tam kde sredi Afrike, in srečen tisti, ki more meseca julij in avgust prebiti zunaj Trsta na deželi, v gorah mej nepokvarjenim ljudstvom. A jaz moram pisati pod uplivom R. vročine, kar je vzrok, da bode moj dopis morda tudi ne~ koliko vroč. — Fred vsem mi je konstatirati, da imajo nekateri dopisniki v slovenskih listih jako Čudno logiko; pa logika ni stvar ljudi, ki pišejo zgoli zato, da zbadajo. Ako jaz komu očitam, da je slab gospodar, a on se opraviči do pičice in dokaže, daje moja trditev bila zvita iz trte, kako se jaz operem po receptu nekaterih dopisnikov? Pišem zopet dopis in rečem! »niso me razumeli I« Kako lepa opravičita je pač ta! Zopet drug list se postavlja na sodnji stol in sodi narodnjake in ako mu smemo verjeti, pač ni več pravega rodoljubljul»ja mej Slovenci, vse je strašno pokvarjeno. Prav v tem listu smo čitali, da je v Trstu dosti gnjilega. A jedva je list to dobro izrekel, ko se mu zgodi nekaj človeškega. Danes pravi, da rodoljubi tu In tam, in po vsej deželi, sklenoli so voliti v neki zbor Petra; a jutri izvoljen je bil Pavel, o katerem menda v krogih lista niti nobeden sanjal ni. — Kde je torej več gnjilega? Netaktnost nekaterih pisateljev in piscev je napravila cel6 veliko škode mej narodom, kajti njihova arogantnost je najčvrstejši del prebivalstva na Primorskem spravila v neko pogubonosno opozicijo; ljudje, ki so poprej vodno stali trdno, kakor kameniti Kras, za prvim organom primorskih Slovencev, zdaj kljubujejo temu listu s tem, da kadarkoli jih napade, odgovorć s takimi fakti, ki škodujejo narodu. Jaz obžalujem politiko kraških županov, pa nadejam se, da se tudi moj prijatelj z Nabrežine zopet povrne v naročje prave narodne vere. Prav je podučevati, slabo je dražiti — ta nauk nam daje postopanje nekaterih modrih Sokratov. Čuditi se je tudi izjavam nekega lista, da enkrat je biio drugače, a zdaj je zopet drugače. Da, da, to je resnično, a ne v smislu uredništva onega lista, ampak v nasprotnem smislu: enkrat je bilo boljše, zdaj je slabše. Mi te sentence ne izrekamo cx katedra, to je javno mnenje po vem Primorskem. Torej le lepo vsak pred svojim pragom in manj pseudo. učenih sentencl Veliko več takta pa vsem slovenskim listom brez izjeme. Da pa se poboljša naše politično stanje, treba bi bilo več složnosti mej slovenskimi listi jn v mnogih zadevah popolnoma vzajemno in porazumno postopanje, .laz bi nasvetoval v ta namen konferenco, ako ne prvakov, pa vsaj urednikov slovenskih političnih listov v namen, da se sestavijo pravila v glavnih političnih zadevah-da hode vladala večja harmonija in da bode časnikarstvo sploh bolj imponiralo slovenskemu ljudstvu, da se v ljudstvu zbudi vest ter spoštovanje javnega mnenja. Ta nasvet je meni le »balon d'essay«, pa želeti je, da ga rodoljubi ne prezirajo popolnoma, ker nekaj zrna utegne vendar biti v njem. Ako se pri t tki konferenci ne doseže druzega, nego le to, da odstranimo i/, listov vse osobnosti iu nepotrebne prepire; bode že s tem dosti doseženo. Politikarjev nam manjka, čenč imamo preveč! Se imam neko misel, katera mi je jako na srcu. — Naše podporno delalsko društvo res dobro napreduje in ne bilo bi se čuditi, ako bi to dru'tvo imelo po eneni letu uže nad 1000 udov, kajti v Trstu je več nego 20.000 delalcev in rokodelcev in mej temi je večinoma Slovencev, kateri se žalibože večinoma Še love okoli laških društev. Naj bi se torej boljše agitiralo; vsak dosedanji ud društva naj se zaveže, da do konca leta društvu pridobi vsaj še enega uda in podporno delalsko društvo k mala postane mogočno. Vse to se lelikn doseže In mora se doseči. Čudim pa se, da o Ženskem otdelku ni Še I slišati ničesa; odbor so za to stvar premalo za-| nima, in vendar so ženske velika moč. Važen je ženski spol tudi glede hranjenja narodnosti; kde bi bil uže naš narod, ako bi se naše žensko bolj brigale za narodno svetinje! Večkrat sem uže dokazoval na podlogi zgodovine, da so bile ženske od nekdaj eden najvažnejših narodno političnih faktorjev. Zatorej na delo, ti odbore | ako so hočeš proslaviti. Z dobro agitacijo pojde vse, poiščite nekoliko znanih, simpatičnih služkinj, navdušite jih za stvar iu pošljite jih v njihove kroge z nalogo, da nabirajo druŽiLnic, pa to precej, da bode najdalje do novembra gotov ženski otdelek. Pa še nekaj druzega mije na srcu. Delalsko društvo ima večni križ se svojimi pevci, akopram so tukajšnje pevske moči glede števila In kakovosti take, da se smejo meriti z vsakim ne le slovenskim, temuč tudi italijanskim zborom, česar smo se še posebno prepričali pri koncertu podpornega društva 14. t. m., vendar pa so večno težave mej pevci, ker mej njimi ni pravega vodstva in discipline, pevcem tako potrebne. Jaz menim, da bi se temu le potem v okom prišlo, ako bi se osnovala pevska zaveza, to je posebno pevsko društvo zvezano s podpornim društvom, katero ima prostore in dober glasovir in bi lehko tudi dajalo nekoliko lastne podpore takemu pevskemu društvu. Društvo bi Imelo svojo denarnico in lastno svoje vodstvo ter bi samo le toliko bilo odvisno od podpornega društva, da bi tu pa tam sodelovalo pri koncertih. Vse to bi se dalo dobro vreditl in slišal sem, da se nekateri gospodje, mej njimi posebno slovenski »Staudigl«, za to stvar zanimajo. No, gospodje, le na noge, da bode enkrat v Trstu rešeno tudi prašanje pevcov. Potem moremo se še le na godce spraviti, kateri nam delajo še večjo preglavico. In tako utegnemo a pian piano priti do dobro organiziranega narodnega Živenja v Trstu in okolici in kodo more trditi, da Trst ni najvažneje mesto nam Slovencem?! To so spoznali tudi oni, ki so začeli snovati v Trstu »ljudsko banko za vse Primorsko.« Ta, prav ta zavod ima biti zadnji, in glavni steber vsej našej po stalnem načrtu začetej organizaciji. Kaj moremo mi Slovani v Trstu, in drugod, dokler smo v gmotnih zadevah tako močno odvisni od krščenih in nekrščeuih Židov! v Trstu ima na priliko vsak Žid, ki začne s par tisoči kako kupčijo, kredit uŽe pri prvih bankah; a naš človek more imeti še tolik kapital, in biti Še tako pošten, in vendar ne velja toliko pri možeh od inteligencije in kapitala, kakor velja protežiran in zvit Čifut. — To vam je resnica, ki zavira Slovanom pravi gmotni napredek, od katerega je gotovo največ odvisen tudi duševni napredek in politična samostalnost našega naroda. Vse naše sile ne izdade mnogo, ako ne postanemo gmotno neodvisni in dobro podprti. Zatorej je omenjeni kreditni zavod krona vsemu delovanju na narodnem polju ter je vreden gotovo največje podpore od vseh rodoljubov. Kakor se sliši, zagotovljeno je temu zavodu živenje, kajti prijavilo je več prvih slovanskih kapitalistov svoj pristop in se ne bode čuditi, ako zavod stopi uže v kratkem v nežnej obliki pred slovanski svet. A iz Ljubljane se čuje, da se je tudi ondotna »Krainische Industrie-Gesellschaft«, poprijela te ideje in da hoče tudi ona ustanoviti v Trst u neko banko za primorske dežele. Sliši se celo, da je »Landerbank«, ki jo vendar v nekej zvezi sfc sedanjim ministerstvoin, tudi za omenjenim društvom. A praša se, kedo je pri vodstvu te »Krainische Gesellachaft«. Kolikor nam znano, večinoma c. k. priviligirani kranjski nemškutarji, in kaj ti storč za naš narodi Nič, pač pa bodo nasprotovali in v Trstu iskali sj društva v židovskih in velikonemških krogih. Gotovo najdemo mej njimi sčasoma tudi naše poznane »Bankvereinlarje« iu druge »Griindarje ex professo«. Menda je ljubljanskim Iteligen-čarjem in kapitalistom v Ljubljani postalo prevroče, zatorej silijo v Trst; a tukaj jim postane morda še bolj vroče. Će pa bode ministerstvo po »L mderbanki« podpiralo take ljudi in ustvarjalo take zavode, potem si zarodi gada v lastnem gnezdu. Dakle, na oprezo, naši poslanci, posebno pa oni, ki so »Landerbanki« tako blizu. Sploh je postopanje našega ministerstva jako čudno; mi na Primorskem ne znamo, jeli nam to ministerstvo prijatelj ali sovražnik. Znamenja kažejo bolj na poslednje. Kaj bi tor.ij »Edinost« napadala Depretisa; naj bi rajši slovenski poslanci potipali na Žilo ministerstva, pod katerim je en namestnik več, nego 0 ali koliko ministrov. Zatorej pa, dragi dopisnik »Narodov«. — obrni se na drugo mesto, kajti pri glavi s.....i- Kaj bi torej koristili naši naskoki pri repu. Čo g. dopisnik naskakuje mline na sapo, prosto mu, ali ne zahteva naj od nas, da bi se mi brez koristi smešili. V TrMu, 29. avgusta. [Sandri { njegova garda.) Neumnemu človeku je zaman praviti i razlagati, kaj mu jo v korist, ali v škodo; on dirja, kakor splašen konj naravnost naprej, da butl z glavo v zid, i si čepino razbije, ali se pa v jamo prekune i rebra polomi. Taki so nekateri naši delalcl. — Mi smo zadnjič naše delalce svarili, naj nikar ne zaupajo g. Sandriju, ki jim delo obeča, da se ne u jemo na limanice. Kako smo z dobrim svetom ustregli nekaterim, naj priča to le: Uže v četrtek jo prilomastila tropa Sandričev pred našo tiskarno, nekateri so stopili vanjo, drugi pa pri oknih noter zijali, zahtevajoč, naj »Edinost« prekliče, kar je pisala o Sandriju ter naj na svoje troške priobči v »Adriji« neko italijansko izjavo, katero so se saboj prinesli; ako ne, pride 6000 mož. Bili so Lahi, ker niso znali slovenski. Tu odpravljeni so drli k opravništvu »Edinosti«. Ker tudi tu niso nič opravili, prišli so v petek trije okoličani h g. G. z enako zahtevo in v imenu 0000 mož (!?). A g. C. jih je ostro prejel, povedal jim, da nema z »Adrijo« nobenega posla, i ga noben zakon ne more siliti, da bi v njej priobčil, bodi si kar koli, ter jim hrbet obrnol. Sli so ter nekaj pretili. — Mi prašamo, je-lj so zarad stanovitnosti v veri i vzajemnih postrežb od Ivana X. od Gregorja VII., od Gregorja IX., od Urbana IV. prejemali posebno ugodnost, tehtne i slavne pohvale. Poslednjič je veliko spomenikov blagovoljnosti Gregorija IX. i Klementa XIV. tudi v Sriemskej cerkvi, ki je bila v 6. stoletji po divjaškem navalu potrta, potem pa po bogoljubnej prizadevnosti sv. Stepami I., ogrskega kralja, na novo ustanovljena. Zato spoznavamo, da smo dolžni Bogu hvalo, ker se Nam daje lepa prilika, poslreči slovanskemu narodu i delati v njegovo občno korist zares ne z manjšo gorečnostjo, nego se je videlo vsak čas pri Naših prednikih. Na to imamo namreč oko vprto, to jedino želimo, namreč vse moči natezati , da bi ljudstva slovanskega iinena podučevalo večje Število vladik i svečenikov; da se vtrjujejo v spoznavanji prave vere, v pokorščini do prave Cerkve Jezu Krista, i z skušnjo dan na dan bolj čutijo, kolika obilnost od naprav katoliške Cerkve priteka v domače živenje i v vse stanove v državi. Zakaj one cerkve na — se obračajo največ i največje Naših skrbi, 1 nič ni, kar bi močnejše želeli, nego da bi mogli poskrbeti za njihovo korist i srečo, i da bi vse z neprestano vezjo jedinosti imeli Seboj sklenenej kar je največja i najboljša zveza blagosti. Ostije le, da Bog, ki je bogat z usmiljenjem. Naše predloge spremlja i počotku srečo da. Mi pa imamo pri njem zagovornika Cirila i Metoda, učitelja Slovanov, i nadejamo se, da kakor njuno češčeuje hočemo razširiti, tako se njunega nebeškega varstva vdeležhno. Torej velevamo, da odločeni dan 5. julija, katerega je ustanovil Pij IX., srečnega spomina, bode stalen, i naj se dene v koledar rimske vesoljne Cerkve ter se obhaja vsako leto praznik sv. Cirila i Metoda z obredom manjšega dvojnika z dnevnicami i lastno mašo (cutn ritu dupplicis minoris, Offlcio etMissapro-pria), kakor je to sveti zbor za postavne obrede odobril. Vam vsem pa, čestitljivi Bratje, velevamo, skrbite, da se to Naše pisanje okliče, i kar je v njem predpisano, ukažite spol-novati vsem iz svečeniškepa reda, kateri obhajajo božjo službo p > obredih rimske Cerkve, i to vsak v svojih cerkvah, okrajinah, mestih, vladikovinah i po redovniških hišah. Slednjič hočemo, na vaš svčt i spodbujanje, naj se sploh moli i prosi k Cirilu i Metodu, da po svojej tnogočnej milosti pri Bogu po vsem Ori-jentu krščansko Cerkev branita, katoličanom prosita stanovitnost, razkolnikom pa voljo, da se s pravo Cerkvijo spravijo i zjedinijo. To, kar je zgoraj pisano, zapovedujemo ko veljavno 1 trdno, ne da bi temu nasprotovale svetega papeža Pija V., Našega prednika, ali druge apostolske dane ustanove o obnovi Brevirja ali rimskega Missala, ali pravila i navade, tudi iz ne-pomenljivih časov, karkoli bi bilo druzega protivnoga. Ko znamenje pa nebeških darov i ko zastavo Naše dobrovoljnosti vam, čestitljivi Bratje, i vsemu duhovstvu i ljudstvu, vsakemu izmej vas izročenemu, z vso ljubeznijo v Gospodu, podeljujemo apostolski blagoslov. Dano v Rimu pri sv. Petru 30. septembra 1880, Našega papeževanja tretje leto. Papež Leon XIII. Mej tem časom, ko svoj spis nadaljujemo v podlistku »Edinosti«, odpotovalo je okoli 1700 Slovanov iz vseh naših strani v Rim k imenitnemu Ciriloveinu i Metodovemu svetkovanju. Pri papeže vej avdijenci pa jih je bilo. najmanj 2000, ker so se tako vedenje podobno? Ali naših delalcev iz okolice ni sram, da se tujcem prodajajo i dobre svete domačih ljudi zaničujejo? To je presneto slabo znamenje 1 — Ker imate toliko zaupanja do Sandrija, zato smo prisiljeni pojasniti, za kakim možem se drvite, ter se opiramo na sodniško doti jene stvari. V letu 1879 je bil Sandri v sodniškej preiskavi i pri obravnavi meseca maja se je pokazalo to le: Janez Peruzzi mu je dal 25 gld. Tone Mazzoleni 80 gl I. K. KrušiČ 20 gbl. L. Grisostolo 20 gld. I. Moranci 20 gld. MIha Gaberšek (JO gld. Pavel Komel 220 gld. vsi ti zato, ker jim je obečal delo in velik zaslužek, pa jim ni dal ni dela ni zaslužka; v blagajnici pa, katero si je znal v roke dobiti, manjkalo je okoli 1000 gld. — To je našla sodnija, ne mi, In bilo je po časnikih razglašeno ter je znano vsemu Trstu, le vam ne, ker ste slepi in gluhi. (':e smo tedaj naše ljudi pred tem človekom svarili, bila je to naša časnikarska dolžnost. — Kdor neče slušati, mora Čutiti; ko pridete v škodo, ne bo vam treba skrbeti za sramoto — takrat se boste spominjali našega svarila i za ušesi praskali. Iz 1*1 re 15. avgusta. Tožna Istra je te dni dobila obilega, zelo potrebnega dežja, ker uže za živali ni bilo več vode; vendar je prišel za mnogo sadežev prepozno; turšice bo malo, krompirja nič, ker ga je suša vzela. Vina pričakujemo obilo, ali malo bo kmetu pomagano, ker ga je uže predlansko leto prav ceno prodal za luršico, da ni za lakoto poginol. Zdaj pridejo Irredentovci ter poreko kmetu v slovenskem jeziku: Kmet, daj grozdje 1 sicer pa se sramujejo slovenske besede; le takrat jo spoštujejo, kadar jim žepe polni, sicer pa jo grozno zaničujejo. Tu vam zapišem le en izgle l: 15. avgusta zvečer je prišel nek tuj gospod v Pazin ter stopil v lekarno nasproti proštijo in pozdravil: »Dober večer«, Lekarničar mu je odgovoril: »Buon giorno«. Gospod je zahteval najprej slovenski, potem pa nemški raznih lekov; ali lekarničar mu je odgovoril: »Non capisco«. Gospod se jo čudil, kako je to mogoče, da na slovanskej zemlji in v mestu, kder je nemška gimnazija, lekarničar no zna, ali neče znati ni slovanskega, ni nemškega jezika. A lekarničar ga je o tem podučil z odgovorom: »Non 8ono obligato di parlare fourchš 1' italiano«, i tako je moral gospod otiti brez lekov, a otšel ni, da ne bi povedal bil lekirni-čarju, kar mu gre. Tacih ljudi, kakor ta lekarničar, imamo v Pazin u več — budalo ostane budalo, pa naj pride izza Idrice, Ribnice ali Grdega sela. IstinltoviČ. Iz Materije 18. avgusta. Pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Pripetilo se je pri nas mlnoli teden, da je na paši štirinajstletni deček stopil na gada, ki ga je pičil. Kaj je storil deček? Šel je na dom, kamor je bilo nad eno uro hoda in predno je prišel do doma, bil je uže ves zatekel, in zdaj je v smrtnej nevarnosti. Moje menjenje je to, da bi v naših krajih moral vsak učitelj učencem in ljudstvu priporočati, kako se ima s kačjim pikom ravnati, ker so nesreče tako pogoste. Ravnati se mora tako-le: »Ako hočeš, da ti strup ne škoduje, moraš ga prej ko prej otpraviti, da se s krvjo ne zmeša; zato je najbolje, da ga, ako le moreš, iz rane izsrkaš; karsmoš storiti, ako imaš zdrava usta in ustnice; kajti kačji strup ne škoduje pridužili romarjem tudi v Rimu bivajoči Slovani s Poljskega, Češkega in iz hrvaških pokrajin. Po večdnevnem bivanju doli v večnem mestu, vrnoli so se uže, večinoma skoz slovenske kraje, prav zadovoljni — zopet na svoje rodne domove. O tem, za Slovanstvo preiinenitnem potovanji, zdi se nam z ozirom na časovne razmere potrebno, kaj več omeniti, nadejamo se, da bode tudi ta »bolježka« drage čitatelje zaradi zgodovinske vrednosti zanimala. Ko je oče papež zvedel, da namerjava priti 5. julija t. 1. veliko potovalcev iz slovanskih zemelj v Rim, naročil je Nje-govej eminencl, kardinalu Ledohovskemu, rodom Poljaku, naj poskrbi za dostojin sprejem slovanskih popotnikov. Po izjavi preč. gosp. kardinala se je osnoval odbor, obstoječ iz članov: O'Callaghan, prior sv. Klementa, kder naj bi se vršila slavnost; nions. Toroni ravnatelj rusko-katol. semenišču; dr. Prcevvlockv, prvostojnik poljske cerkve sv. Klavdija; dr. J. Crnčič, kanonik sv. Jeronima i slednjič markiz di Baviera, urednik listu »Osser-vatore Romano«. Odbor je skrbel za stanovanja i sploh za vse, kar je trebalo urediti za slovanske potovalce v Rimu. Sv. Oče so želeli, da bi se vsa slavnost obhajala v cerkvi sv. Klementa ker tu počiva telo sv. Cirila. Potujoči Slovani v Rim so bili posebno presrčno in bra-tovsko sprejeti na kolodvorih v Beču, Ljubljani i na skrajnej slovanskej štaciji v Trstu, od kodar so krenili po mokrem i suhem proti staroslavnemu mestu Rimu. (Dalje prihodnjič.) EDIN OST. dokler se s krvjo ne zmeša; vendar ga ne požiraj, ampak pljuni ga iz ust. Bistveno potrebno je. da rano bitroizrežeš, kolikor le mogočegloboko. Ako nemaš nobene ostrine pri sebi (najbolje so škarje), položi kamen ali drugo trdo stvar na rano, ter jo dobro pritiskaj ali čvrsto privezi, dokler ne dubiš kake ostrine. Izrezano rano iz-peri z vedo, še bolje z lugom ali žganjem; vendar brez vspeha boš izperal, ako rane ne iz-reieš. Tudi moreš rano z razbeljenim železom-s živim ogljem ali tlečo gobo izžgati; toda to ni precej pri rokan, pozneje pa ne bi pomagalo. Za notranjo zdravilo se priporoča i/.Ieček astra-montane. Po novejših skušnjah pa jc bo|je amonjak ali salmijakovec in pa žganje in vinsk' cvet. Z amonjakom se more prej rana dobro drgnoti ali ribati; bolnemu pa daj popiti vsako uro malo žlicico amonjaka, pomešanega z vodo, ali Še bolje z žganjem ali z močnim vinom, da se dobro spoti To se ponavlja dotle, da mene vse bolečine. Tu li žganje in vsaka pijača, katera iina dosti vinskega cveta, je zoper kačji strup. Opazili so, da od gadovega pika otrovani človek se ne vpljani, če tudi nad mero pije«. (?) Politični pregled. Notranje dežele. Konservativna stranka na Gorenje Avstrijskem je izdala ta le program: 1. Krščanska podloga države brez škode veljavno pridobljenih pravic druzih verozakonov; varstvo in prosto spolnovanje vere in zato verska šola in odgoja mladosti ter varovanje verskega značaja pri zakonih. 2. Pravica, varstvo in pravično zastopanje vseh duševnih in gmotnih interesov stanov, dežel in narodnosti. Enake dolžnosti, enake pravice I 3. Ohranitev in varstvo produktivnega srednjega stanu, ki ji3 v nevarnosti. Blagost vseh je tudi blagost države. Zato: olajšanje šolske dolžnosti in vpeljanje nedelske šole. Vtesnenje nepotrebnih in ničemurnih šolskih stavb in troškov; vtesnenje splošne obrtne pravice in po-liiŠevanja, razkosanja zemljišč, oderuštva in vla-čugarstva. Prenaredba domovinskega zakona. Vtesnenje lahkomišljenih ženitev. Odprava posilnoga poverjeništva, štedljivost z državnim, deželnim in občinskim premoŽenjem. Volitve v hrvatski sabor se bodo vršile od 13. do 17. septembra, za katere se Btranke na vso moč pripravljajo; vlada dela na vse kriplje za svoje pristaše. V Zagrebu bo volitev 13. septembra in utegne zmagati vlada sč svojim brezobzirnim pritiskom. Hrvatski časniki, ki zastopajo narodno, pa tudi neodvisno stranko, imajo hude dni, skoraj vsak dan bo zaplenjeni. Madjari strastno ropočejo zoper Rumunce, ki so neko stražnico postavili v puščavi, za katero se ne ve, je li na rumunskej ali na erdelj-skej zemlji. Iz tega komarja so naredili deset konj, kričali so, da je cel polk vojakov (zakaj ne precej vsa vojsk i?) posedel madjarsko zemljo, da jim je trdnjavo razdrl, posekal za en milijon gold. gozda. Zdaj uže kriče, da so Rumunci 60.000 pušk (zakaj ne kmonov?) čez mejo pritihotapili, i da je madjarski vlada policijskim organom ukazala, naj ostro pazijo na tajne shode, v katerih se zarote delajo. Ubogi Madjari I Iz Bosne se vedno gosteje čujejo glasovi, da ljudstvo ni zadovoljno in da upravni organi spodkopujejo zaupanje v Avstijo. Mi smo to uže večkrat poudarjali ter rekli, da ne moremo nič dobrega od tam pričakovat. Vzroki so razni. Vlada je s tem zelo grešila, da je poslala tija take uradnike, ki so najce.ij^ ponudbe stavili ter ni prašala, ali so zmožni deželnega jezika, ali ne. To je velika napaka, katero bo vlada še drago plačevala. Tudi to je veliko zlo, da so tam prvi gospodarji Madjari, ki slovanskemu narodnemu razvitju vse mogoče ovire delajo i strežejo bolj Turkom, nego kristijanom. Na vse zadnje je minister Szlavi udinjal še dvornega svetnika Lapeno, da pojde v Bosno nadzorovat sodnije. To je vse Slovane zelo osupnolo, ker hujšega nasprotnika od Lapene nemajo južni Slovani. On in Baj amonti si lahko podasta roki. Ni še davno, kar je bil Lape:;a pri nastavljanju uradnikov v Dalmaciji vsemogočen, i nastavljal je ljudi iz one stranke, ki zdaj le škandale pro-vzročujejo, da celo take, ki so se pod Garibal-dijem zoper Avstrijo borili i bi se še danes, uko bi priliko dobili. Taki ijudje pač Bosne ne osrečijo ter ne bodo sejali zaupanja semena do Avstrije! Vnanje države. Francoski časnik »Temps« pripoveduje, da Italija ponuja Avstriji svezo ter se, da se jej spolni ta želja, odpoveduje vsem zahtevam na Tirolsko, Istro in Albanijo, da pripusti, naj se Avstrija do Soluna razširi, da si le zagotovi dosedanja posestva. — Srečna tista ponižna duša1 ki to veruje I Na Nemškem se sovraštvo do judov širi tako, da je uže skoraj občno. Celo evangelska kon- ferenca, ki je razpravljala razmere mej krščansko cerkvijo in judi, izrekla se je zelo neugodno zoper j ude. — Kakor Turek meni, da ni greh krlstijana umoriti, enako jud veruje, da ni greh kristljana goljufati; zato pa dolgo mirno skupno prebivanje Kristijanov in judov ni mogoče; jud bogati, kristij in pa obubožava, na enej strani se izcimi napuh, na drugej opravičena nevolja i to drži naravnost v razpor in razboj. Albance hoče Derviš paša prisilili k vojaškej dolžnosti, ali ti se mu upirajo ter pode turške vojake iz okrajev, kamor pridejo vojakov nabirat. Oni se sicer ne upirajo zoper turško vrhovno oblast, ali doma hočejo biti popolnoma gospodarji, dajati si sami zakone, voliti uradnike in deželnega načelnika. Turi ki vojaki se naglo umikajo iz onih krajev, katere imajo zasesti Grki, tako celo, da Grci prosijo, naj tako ne hite, ker ne morejo tako hitro zasedati spraznenih krajev. To je čudno; kako bi še le bilo, da bo Grel začeli vojno s Turčijo. Turški vojaki so požgali tesaliŠko vas Dajico, prodno so jo zapustil. Skoraj po vsej severnej Afriki se je razširila vstaja; Francozje imajo vedno več posla. Tudi v Sudanu je počil upor, ki Egiptu strah dela. Obstreljenemu načelniku severne amerikanske republike Oarfleldu jo bilo zadnji teden tako hudo, da so zdravniki uŽe obupali. Zadnje dni pase mu je na boje obmolo. Velika škoda bi bila za tako poštenega moža. Da ga Bog ohranil domaČe stvari. Volitev enega deželnega po- ttlanca in mestnega svetovalca za V. okraj tržaško okolice je razpisana in se bode vršila 11. septembra od 9. do 1. popoludne v Šolskem poslopji na Opčlnah. Za tržaško razMvo je v proračun postavilo trgovinsko ministerstvo 30.000 gld. državne podpore; kor je ministerstvo za poljedelstvo dovolilo 10.000 gld. tedaj bo državne podpore 40.000 gld. nko to dovoli državni zbor. — Komisija za razstavo je Imela 25. t. m. zopot sejo In izvolila zopet dva odbora, prvi Ima sestaviti pravilnik, drugi pa v Časnike pošiljati poročila. Sklenolo se je dalje, naj se podpisani zneski pobero i Še enkrat okrožnica razpošlje za podpisovanje daljših doneskov. Porotne obravnave se jutri začno v Trstu ter bodo trajalo do 9. septembra. Brez stanovanja je v Trstu letos 24. avgusta ostalo 32 družin, katere je tuk ijšno društvo »Previdenza« pod streho spravilo in jim v denarjih pomagalo. Res je v Trstu revščina, toda mnogo jih je, katerim je beračenje rokodelstvo in kar si priberačijo, zapijti na žganju. Da je temu tako, vidi so iz tega, da jc od leta do leta več družin brez stanovanja ob Času selitve 24. avgusta. Ko se ni pomagalo takim, bile so k večeinu 3 ali 4 družine brez stanovanja; odkar se jo pa začelo pomagati, greši mnogo takih na račun dobrotne družbe. Mnogo bi se dalo govoriti o najnižjem ljudstvu, kite-remu je prva misel trebuh, potem še le stanovanje In obleka. Ljubi bralec, potrudi so v staro mesto v umazane krčmo in zatulile Žganjarlje in prepričaš se, da se za naberačene novce dobro pije in j6 in zraven tudi prav prodrzno zabavlja. Videl bodeš družino očeta pijanega, ki ga raztrgani otroci prosijo, naj bi Šel domu in kaj kupil za večerjo. Čudil so bodeš, kako žene brez-vspešno silijo svoje može k počitku in jim očitajo, da doma lačni otroci kruha prosijo. lluda nevihta je bila v Trstu zadnjo nedeljo proti enej uri popoludne. Italijansk rib-Ški Čoln se je prevrnol in utonila sta dva moža, ki sta bila v njem. Tudi čoln, kateri sta dva Lloydova mornarja veslada k parnlku »Timavo«, prevrnol jc vihar, mornarja pa sta bil i oteta. V novej Inki je nevihta več zakotnih verig raztrgala in potopila tri čolne. Piloti so se jako dobro vedli; iz Buchlerjeve kopelji so oteli 40 osob, ki so bile v smrtnej nevarnosti. Pazite Iietroltja. Na Greti pri našem domačinu, uradniku g. Krajcu, je dekla zanetila ogenj In ulila iz posode v plamen nekoliko petrolija; hipoma se užge tekočina v posodi, ki se razpoči. Deklina obleka jo bila na nagloma vsa v ognju; g. Krajec jo hitro b6 svojim plaščem ogrne in tako otme smrti; opeklo so morali v bolnico peljati. Itllio žago* ki je 5 mulrov dolga in meri 3 metre v obsežku, ima ribji trgovec g. Salvagna v via dei Forni št. 1 v svojem magazinu. Sama žaga je dolga I1/, meter in ima 75 zob; truplo je zelo krepko, ima debela rebra in trdo kožo. Ujeta jo bila v atlantiškem oceanu, od kodar jo je gospod Salvagna kupil. Hiba sicer ni izpostavljena, ali prijateljem naravoslovja jo rad pokaže. Omeniti še moramo, da v naših krajili še ni tolike ribo te vrste nihče imel. — Znano je, da so ribe le vrste zelo pogumne iprodrzne; napadajo celo some ter jih se Žago mesarijo i navadno tudi more; zgodilo se je celo uže, da je laki riba globoka v ladijo zisadila svojo ž igo ter jo /lomil i. Toilllioln % UIIitll bo 8. septembra v prid tamošnjin ubogim. Šola /ii liablee se prične v Trstu 1. novembra v slovenskem jeziku. Pogoji /.a vstop so ti le: a) Tiste ženske, ki hočejo v to šolo stopiti in uživati pomoček za uboge, imajo se za to oglasiti pri svojej okrajnej gosposki; tiste pa, ki so v Trstu, ali pa v njegove! okolici rojene, pri mestni gosposki (magistratu); h) učenke morajo znati vsaj brati, da bodo mogle to ponavljati, kar se bodo vsak dan v šoli učile; c) k preskušnji se ne pripusti nobena učenka, ki se v šoli ni dobro sponaŠala; d) v to šolo se pripuščajo le ženske tistih občin, v kterili še ni nobene potrjene babice In ktere Imajo v teh občinah posestvo ali kako drugo delo, iu slednjič; e) vsaka učenka mora sprl-čati dobro vedenje, pa tudi ne sme imeti pod 20 in ne nad 40 let; vsaka ženska pa se mora oglasiti vsaj do 4. novembra, ko ta čas mine, nobena se več v šolo ne sprejme. Uo*|>. lir. Tonkll je dajal 24. t. m. račun o svojem delovanju v državnem zboru volilcem goriškega, tolminskega in sežanskega polit, okraja. Pri tej priliki so mu volilci izrekli svoje zaupanje. Goriški ileželnl zhor se jo odprl 23. t. m. z navadno slovesnostjo; prva seja po velikoj maši se jc začela ob 11. dopoludno ter trajala polu ure; druga seja se je odprla še tist' dan ob 11*/* dopoludno. Pri tej seji so se prel-ložili trije dopisi deželnega na nestuiHva: a) naj deželni zbor izreče svoje menjenje o preurediti administrativnih oblastnij, oziroma o ustanovitvi okrajnih zastopov: h) naj deželni zbor izvoli 4 ude iu 4 namestnike v komisijo za pre-tresovanje ugovorov glede uredbe zemljiškega davki; c) naj deželni zbor razodene svojo misel, ali in kiko bi se predrugačll sedanji domovinski zakon. Te stvari pridejo k malu na dnevni red. Okoli 30 peticij so izroči dotičnim odsekom. Volitev g. Jos. Devetaka se potrdi-Potem se izvolijo v finančni odsek: V. pl. Rit-ter, načelnik, Iv. Gasser, dr. J. Tonkll, J. Del Torre, M. Jonko, E. Povše, A. Kocijančič. V pravni odsek: grof F. Goronini, načelnik, tir. J. Abram — J. Del Torre, dr. .1. Deperis, .1. De-vetak, I. Pagliaruzzi, grof L. Strassoldo. V policijski odsek: A. Dottori, načelnik, dr. .1. Abram> N. Benardelli, .1. Faganel, I. Kovači«, dr. J. MauroviČ, F. Mohorčič. Računski sklep za leto 1880 iu proračun za leto 1882 sta se izročila finančnemu odseku v obravnavo. liorlška kinelljttka družba je Imela 29. t. m. glavni zbor. Na dnevnem redu je bi' predlog o pogodbi, katero ima ona sklenoti z deželnim odborom. Stipendije na vlSjej k indijskoj doli na Dunaju razpisane so tri po 400 gld., ena za slušatelje poljedelskega, dve za slušatelje gozdarskega poduka. Prošnje so imajo glasiti na ministerstvo za poduk in bogačastje in vložiti do 25. septembra pri roktoratu zgoraj imenovanega učilišča. Kinetftko hranilno In posojilno zadrugo za ljubljansko okolico je dotični odbor sklenol ustanoviti ter precej otdati 100 zadružnih deležev po 100 gld. da bo takoj v začetku 10.000 gld. glavnice. Premija za učitelje, štiri po 43 gl„ katere je ustanovil proles)rMet Iko za tiste ljud-dske učitelje, ki posebno skrbno goji'; slovenščino v ljudskih šolah in pospešu|ejo sadjarstvo, ima otdati kranjski deželni šolski svet; prošnjo so morajo vložiti do 4. oktobra. Franjo Cierblć« naš operni pevec, en-gaziran je za prihodnjo zimsko sezono za opero na narodno poljsko gledališče v Levovu. ■Ive fclužhl popotnih učiteljev poljedelstva, ena za Istro in druga za Goriško, razpisalo je c. k. deželno namestništvo. Popotni učitelj bo dobival na leto 1000 gld. redno plače in 500 gld. popotnine v mesočnih antecipatnih obrokih. Prošnjo se imajo vložiti do 10. septembra pri deželnem nainestništvu. £efckOfclovan%k.v spolek v Berolinu je praznoval 21. t. m. dvajseto obletnico. Ker je bil ta dan rojstni dan našega cesarjevlča, čestitalo mu je društvo telegraflčno i dobilo ta le odgovor: »151: Vaše dobre blahopsani me velmo potešilo, začeŽ (iesko-slovanskemu spolku srdečne ilekuju. Rudolf.« \eka kužna I nalezljiva bolezen je vstala v Lupoglavi; v enej hiši jo pet ljudi usmrtila. 4>o*potfar*keffa lista, kateri izdaje goriško kmetijsko društvo, prišla je druga številka na svitlo ter donaša te le sestavke : »Našim živinorejcem v resni preudarek.« — »Naša kmetijska šola,« — »Kako naj se zemljiščna posestva r. šijo propada ?■< — »Kmetijske drobnostl.« — »Pravilna sviloreja.« — »Kako kaže letina po svetu.« Vabilo k vetellel, kitero napravi »bralno društvo« na OpČinah v nedeljo, dni 11. septembra 1881. Spored: 1. Nagovor predsednika 2. Haydn — »Cesarka himna« svira vojaška godba. 3. Leban — »Dijaška«, poje moški zbor. 4. Cc-gnar — »Graničar«, deklamaciji. 5. Vašik — »Slovan«, poje moški zbor. 0. Vesela igra v I dejanji »Dva gospoda iu jeden sluga«, igrajo domači diletantije 7. Hanu. Kocijančič »Venček narodnih pesmi« poje moški zbor. 8. Jenko — »Naprej« svira vojaška godba. Začetek ob 4. popoludne. 9. Ples z vojaško godbo. Vstopnina k besedi 20 novč. za osobo. Vstopnina k plesu 80 novč. za gospode. Odbor. Razne vesti. Dober odgovor. V Bambergu je neka go<-podičina vzela vrč i sama šla po vode. Nekateri mladi gospodje obstoje pred njo, ko je vrč polnila in eden jej reče: Nu, lena Rebeka? Ona pa mu naglo odgovori: »Hočete, da vclblodo napojim?« Ljudsko itenje v letu 1880. Na Nemškem se j* pomnožilo ljudstvo od letu 187t do 1880 od 41,010.150 na 45,194.172, tedaj na leto za 1.09 odstotkov; na Avstrijskem od leta 1809 d o 1880 o I 20,390.6K'i na21,.'{90.689 in na Ogerskeinod 15:417,.'127 n i 15,010.729 prebivalcev. Pomnožltev znaša tedaj na leto na Avstrijskem 0.74i na Oger-skem 0.11 odstotkov. V Švici jo o I leta 1870-1880 narasllo prebivalstvo od 2,666.838 na 2,840.102, tedaj seje na loto pomnožilo za 0.05 odstotkov. Na Danskem je od leta 1870-1880 poskočilo od 1,784.745 na 1,980.675; na leto tedaj za 1.05. Na Norveškem od leta 1805-1875 od 1,701.756 na 1,806.900. tedaj na leto za 0.60 odstotkov. Na Francoskem je narasllo prebivalstvo od leta 1872-1876 o l 36,484.437 le na 36,905.788 osob, tedaj m leto z i 0.29 odstotkov. Na Ogerskem so tedaj najueugodniše razmere i temu se ne bo čudil nobeden, komer je znana tamošnja demoralizacija. Pravičen davek. V Rukrešu je mestno zastopstvo izdalo ukaz, da mora vsak, kedor ima nad prodalnico finno v tujem jeziku, platiti na leto 100 dinarov, Vsled tega je Še tisti dan mnogo nemških in francoskih tirni zginolo. — Tak ukaz bi tudi kod drugod no Škodoval. Velikanska železna gora so nahaja v Meksiki blizu mesta Durango, ki ima 20.000 prebivalcev. Ako se napravi Železnica do tega mesta, mora to mesto zelo obogateli. Gora je dve milji dolga, eno miljo široka in 700 čevljev visoka. Na površji leži 200 milijonov ton čiste železno rude In potreba je le plavža, da se Železo očisti. Buda ima 79 do 90"/, železa. Goriva za napravo pJav-žev je tudi v izobilji, ker se tam nahaja mnogo premoga, smrok in hrastov prostrani gozdi. Ko se do mesta Durango napravi železnica, delalo suho tam najbolše i najcenejše železo na zemlji Tržaškim Slovenkam! Podpisani odbor snuje ženski oddelek de-lalskega podpornega društva; vabi torej tržaške Slovenke vseli stanov, naj pristopijo v društvo, ki ima preblagi cilj, podpirali bolne in sploh nesrečne društvenice. Po 2 pravil plača vsaka redna družab-nica prve vrste (omožena alivdova) po 15 kr,, dru-žalmica 2 vrste (ncomožena) 12 kr. na teden. Ustanovnlce plačajo 20 gld. enkrat za vselej in podpornice 4 gld. na leto. Vso druŽabnice brez razločka sinejo se vde-leževati društvenih zborov iu veselic, redne druŽabnice pa imajo razen tega tudi pravico v slučaju bolezni do zdravnika, zdravil in 60, oziroma 50 kr. podpore na dan. Iz društvene knjigarne dobivajo na posodo lepi', podučne knjige in društvo jih podpira v raznih slučajih, kolikor mogoče. Zatorej pa je slovenskim mnogim služkinjam v Trstu silno potrebno, da pristopijo v to važno društvo. Odbor prosi vse rodoljube in rodoljub-kinje, naj nagovarjajo znane jim služkinje, prodajalke itd., naj pristopijo v delalsko podporno društvo. — Oglasiti se jo v društvenem uradu (via Coroneo, hiša Judtman. Odbor delalskega podpornega društva. Državni zajem z loterijo od leta 1860. 1. avgusta so bile na Dunaju iz žrebane te le serijo: 198 444 1610 1619 1914 1921 2039 2177 3295 23C6 2G74 2714 28Gi 2944 8457 3539 3862 8954 4622 5441 5819 5914 6091 6249 6349 7125 7460 7524 7567 7780 7847 7936 «003 8052 80X1 8701 9017 9081 9240 9276 9328 9448 9507 10116 10451 10877 10748 11057 11145 113961188011884 11632 11793 11893 12122 12164 12350 12594 12892 12964 1308'i 13114 13116 13239 13560 13602 13816 14075 14078 14163 14261 14342 14778 15668 15807 16156 1(11 HO 16247 16602 16903 16993 17384 17460 17521 17042 17810 17870 1KI5K 1HI78 18295 18388 18'i73 18599 19146 19149 19160 19421 19470 19503 19589 19743 19969. Številke se izžrebajo 2. novembra 1881. EDINOST. Iz Vipave sinu dobili uže po dokončanji lista, sledeče vabilo: Dne 8 septembra t 1. po-polulne, osnuje vlp.ivn ca podružnicu v Vipavi, veliko kmetijsko tombolo, s£ sledečimi dobitki : 1. prva amba : 5 mehov /a grozdje Žrcpljati vred, 5 gld.; 2. druga amba: garnitura sadjerejskega orodja, vred. 8gld.; .'1. tema: grozdni mlin vred. 16 gld.; k. kvaterna: aparat za vino filtrirati vred. 2'i gld.; 5. činkvina: stroj za rnzanico rezati vred. 4U gld.; fi. tombola: junica mirico-dolskega plemena vred. 50— gl. 1. Iu 29. septembru, iS. oktobra. — V Komnu posestvo Frana Krč iz Hruševice, cenjeno 3247 gl., 1)0. septembra, 81. oktobra. — V Trstu posestvu Pavla Krula iz TrebČa cenjeno 8113 gl., 2 septembra, HI. oktobra. - V Pazinu zemljišea Ivanu tn Antona Hratulič, cenjena 1270 2. septembra, 12 oktobra, l. no-Vembra. — V Mata vunu hiša in posestvo Andreja KriŽmana s Krasa pri Poriolah, cenjeni 1702 gl., 13. septembra, Pt. oktobra, 14. novembra. — V Buzetu zemljišče Ivanu in Ivanke Medeca, cenjeno 340 gl, 1. in 29. septembra, 5. novembra. — V Pazinu hiša In posestva Antona Grubiše. cenjeni 170!) gl., 22, septembra. — V Pazinu hiša in posestoo Vulentina Uj-flč-HaiuŠ, cenjeni «£»» gl., 0. septembra. — V Pazinu zemljišče Josipa Iielaniča iz Pično, cenjeno 718 gl , 13. septembru, li. oktobrn, 17. novembra. — V Pazinu hiša iu posestvo Antona Milanoviča, cenjeno 70*J gl., 21 septembra, 24. oktobra. - V Kopru posestvo Angela Biscontlnl, cenjeno 7185 gl., 2i. septembra, 21. oktobra. — V Tolminu hiša iu zemljišč« Ivana Rušlč i/ Ušenka; cenjeni 4300 gl., 23. septembra, 21. oktobra. — V Pazinu zemljišče bratov Mllanese i/. Zminti, cenjeno lil gl., :M>. septembra, 31. oktobra — V Kanalu posestvo Mihela Ipavic, cenjeno 57,0 g!., 2». septembra, 21). oktobra, 2 za volj velikih dolgov in splošnega iz-pruznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala za 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj zastonj. Cela mlzna oprava iz britanskega srebra, kije prej stala 28 gl., dubi - • zdaj za 8 gl, ter se garantira, da bo bela ostala. (S temi 8 gl. je samo delo komaj na pol plaČuuo.) Iu sicer se dobi; G mlziilh nož Iz britanskega srebra z ostrino z jeklu ti vilic iz britanskega sreltra, težke iu line sorte, (i težkih Žličir lz britanskega srebra, (J najličnejib žlieie za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalnica iz britanskega srebra, 0 llnih tac za desert, 2 lenu svečnika, 3 jačnih kozarcev, 0 lepo izdelanih tac, 0 kristalnih podlog za nože, 1 posoda za sladkor, 1 presejali'lk za čuj, 3 line tace za sladkor. Skupa: 51 kosov. Vsi li krasni izdelki se dobijo za 8 gl. Naroči se ali s poštnim povzetjem, ali pa da se denar naprej pošlje, pri nas; Britaniasilber-Depot G. Langer \Vien II. obere Donuustrasse 77. Ako bi blago ne ugiijulo, se v 8 dneh vzame nazaj, in plačana svota povrne. (10—14) eiiiiiiii g'iBbiiiiicu r --------—--------.... -»« i i 1 Glavna zaloga In ln nI,, ilulir.i I.... iti nlva Punticrnin !V w Piazza della Dogana v Trstu, lobiralo S" bode dobru vino in pivu Puntignm, dobra bo kuhinja in točna postrežba. Priporočam se narodu, naj me tudi v novem tem prostom mnogobrojno obišče. (D Ivan Jerina gostilničar. m Auerovo ■ najboljše barvilo za lase za bleskast<>, rvjar.i iu Urno edino majbolj&e na kontinenti', t poro&trom, da se po-trne znesek, barva v minutah ln stalno, da se barva pri umiranju ne iutrnit*. Patent za Avstro—gerskn. Cena /a karton tekočina za hvobtlkaslo I gld. — za Črno ali rnj ar o ,'1 gld, — / natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 20 kr. več v gotovini ali s povzetjem. »Koppitzinovo« najboljše sredstvo za ohranjen je kule zoper priitin, Termalnem, k iine spuSčaje, stare iu nor« rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bole:en steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 2(1 kr. več. Mnogo .iiiriP.nl leži na razgled pri M. Hrdlidka, c. k. priv. vlastnlk na Dunajl, W leden, Hauptstrasse št, 36. kamor naj se pošiljajo rj p r izvrstne ^ PIVE iz pivovarne STEINFELD.| (Iratof Reioingliaiis t Gradcu) pri (52-85 p ;« pj J ^ vin dogli Arstiti v Trstu. »V* Prodaja v sodcih in boteljah. W Na prodaj so tudi drožje (feccia di birra). W Od c. k. av. namestnlŠtva potrjeni bureau za inserale in naznanila Vincencija Hrdlička, Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje s« priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom iu vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih in tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjol!! Imerati za vse koledarje iu časnike se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo. Kup in prodajo hiš, posestev iu blaga vsake vrste, posredovanje liri denarjih in službah, pri Ženltbenskih ponudbah itd. prevzame za inseriranje pod popolno tajnostjo bureau za inserale in naznanila Vincencija Hrdlička _ " vm časnike na svetu. (24-10) 3Vi sleparstvo l Iz c. kr. zastavnice dunajske rešene epne ure izjemno ceno, namreč H 70 odstotkov pod kupno ceno. ^ Razne komisijske zaloge ur, od največjih švaj-carskih tovaren, se je v c. kr. zastavnici zastavilo, a ne r.-šilo, tedaj so zapadle po javnej dražbi prišle po nererjelnn nukej ceni nam v last, moremo teda/ ure zlata srebra In niklja, najboljši Ivajoarakl izdelek, vse • 5 letnim poroil-vom, samo da dobimo svoj denar, prodajati 70 odstotkov pod fabriiko ceno, ure so skoraj zastonj. Vsak človek, naj si je bogat ali ubog, potrebuje vendar uro, ki je često najzvestejsa prijate-Ijica m spremljevalka skozi celo Življenje; tako priliko, priletno in nikdar vračajočo se, ima zdaj vsako, da sl more preskrbeti skoraj zastonj solidno, lino. ga rantirano in na minuto regullcuuo uro, ker je naie fibriiko osobje vse vre še jerievkral reguliralo. Vsaka ura ima švajcarsko iabriško znamenje. Poroštvo je tako zagotovljeno, da se i tem javno zaveiemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novce povrniti. Zapisnik žepnih ur. t. ura na valjar iz teŠkega srebrnega niklja-fino na trenotek regulirana gravirana Tn gvlloŠl rana, z H rubini, s ploščatim steklom, emailirano urno nloščo bi posebnim krovom zoper prah, in lino zlato facon-uruo verižico, ki je stala preje gld. 12, velja zdaj samo gld. 5.50. /. tema ura na sidro lz teškoga srebrnega niklja, fino na trenotek regulirana, gviloširana, s 15 rubini, s ploščatim steklom, emailirano urno ploščo ln kazalon za sekunde, s lino urno facon-verižico od talml- zlata, preje gld, 20, zduj samo gld. 7 /, remnntoir ura, lz najtlneišega double-zlata brez ključka za navijati na kozici, pod poroštvom ohrani si zmirom zlato barvo, Izvrstno na minute regulirana, z dvojnim krovom, dekorovano emall. urno ploščo ln privilegirano delo, obdarovana izvrstna ura z verižico iz talmi-zlata, preje gld. 21, zdaj samo gld. 10 20 — Teh ur je malo. /. srebrna remontoir ura, iz pravega 13 lotnega srebra, potrjena od c, kr. kovnegu uradu, navija su na kozici brez ključka, z nasprotnim zoporom in kazaluo pripravo lino s privilegijem, na minuto repusiranu, s ploščatim steklom, email urno ploščo iu kazalom za sekunde, v notranjem s kristalnim krovom iu kolesi od niklja, vsa transparentna, najboljša, najcenejša ln tiajelegantneJŠa ura sveta, preje gld 80, zvaj samo gid. 10. I. srebra ura na sidro, iz pravega 13 lotnega teŠkega srebra, potrjenega od c. kr. kovnega ureda, s 15 mblnl, na sekundo repuslrana, s ploščatim steklom, email urno ploščo iu kazalom za sekunde, preje gld. 21 zdaj pozlačena s itno gld. 12.50. I. urehio ura na valjar, iz pravega lotnega srebra, potrjenega od c kr. kovnega ur ada, z 8 rubini, na minuto repasiranu, poslučena elektro-glavanskiin potom, tako, da se Je od prave zlato, ne more razločiti; preje gld. Iu zdaj samo gld. 9.50. I. ura :a gospi lz pravega 14 karat, zlata, potrjenega od c. kr. kovnega urada, vrlo, lina, elegantnu ura z nujtinejšo benečausko facon-veriŽico za okolo vratu v flnein baržunastem etuiji; preje gold 30. zdaj samo gld. 10.50 — Ta-cega Še liij bilo. I. /ua zlata remontoir ura, 13 karat., po gld, 10, 50 nujlinejše savouette-ure. preje po gld, 100 Naslov: Uhren-Ausverkauf von A. FRAISS, Rotlientlmrinstrasse 9, parterre, gegenilber dem erzbischullichen Palais. Wicn, (0—(5) Jos. Svoboda, lekar pri .zlatem orlu' v Ljubljani, Prešarnov trg, priporoča lili'no izJi-lan« po.-hnnjii, ki mi t. Vesoljna stupa za živino za konje, govedi, ovce in prc4iče. kadar nečejo jesti, pičlem mleku itd. v zavitkih po jo in 3o kr. — 2. Prava Franc-ova esenca, izvrsten domai: pripomoček pri vseh bolc/nih v Želodcu stcklenica po m kr — J. Svalkl za čistenje krvi, v škatlah po .o kr. — j. Balzam zoper ozebline po so kr. - .r>. Tinktura zoper bolečine zob po lokr. — 6. Stupa za pokončanje <-urkov v zavojih po .o in lij kr. — 7, Salicllska ustna vaJa pofiokr. in Sa-llcilski zobni prah po ,jo kr., sta najboljša sredstva za čistenje ust in zob. — K Sallcilska stupa zoper potne noge. — y Čudoviti balzam za vnanjo in notranjo rabo po 10 kr. - 10. Takozvani fijakarskl prah zoper kašelj. 20 kr. — n. Balzam za gušo (krof), s le in se odpravi napihnjeni vrat, 5o kr. — Konjska tekočina, s to se mažejo bolni konji — i3. Strup za podgane, s tem sc pomorč podgane in miAi. — 14. Terpotčev sok, zoper bolezni v prsih in na pljučih. — 15. Santonlnski celtelci zoper črve pri otrokih. -Potem seidlični prah, mallnski sok itd. itd. Dobć se nadalje vsa najznamenitejša zdravila od blizo in od daleč, ribj a mast, vino Iz Malage za bolnike in ozdrav-ljajoče, franeovo žganje, in tudi natančno pripravljene homeopatiške zdravila po najnižjih cenah, (lo—5) Velika zmaga vednosti I «Antlepileptikum>> je sredstvo, uradno preiskovano, notrjeno in priporočeno po zdravnikih strokovnjakih, popolnoma in jedrno ozdraviti v vsakem slučaju najhujšo od vseh bolezni: Epilepsijo (Jaožjast) in tudi vtakojako oslabljenost čutnio. To zdravilo je velikega pomena za vse bolnike; uŽo na tisoče oseb mu ima zahvaliti pomoč. To je netajljiva resnica, katero ju odločno priznalo mnogo domačih in tujih časnikov. Antiepileptlkum se razpošilja v zabojih s 6 steklenicami s priloženim podukom, proti pošlljatvi 25 frankov iu poravnanju poštnih stroškov. Uspeh se garantira; samo v izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti. Naročila gredo na glavno skladišče Dr. Klrehnor. (10-1) Berlin, N. W. Brliiken Allee .94. Na sto tisoč ljudi ve hvalo za lepe. goste lasć edino ob9tojočej c. kr. In kr. ogersko izkljucljivo priviligiranej Esenci za lasno in bradno rast, ki tudi grinto brez sledu prežene, kakor k r^jej spadajoče) prlstnej pomadi lz Štajerskih planinskih it-li&&, ali orehov iz c. k. In kr. ogerski izključljivo privlligirane fabrike M. A. Herdlioka Na Dunajl. Wieden, Hauptstrasse, it. 36. To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo imenovana esenca za lasno in bradno rast, ki pri pravilnoj rabi in s prideto pnmudo štajerskih planinskih jeiišč ali orehovim izlečkom uže v kratkem času celo na najbolj golili krajih napravi goste lase prejšnje barve I Mnogo mladih rnoŽ ve hvalo za lepe polne brade mojej esenci za lasno in bradno rast. Ce lasje le izpadejo, vpliva uŽe v osmih dneh, pri grintah uže po trikratnej rabi. Trav ni S škod- fom ; sivim, celo Ijivo in najbolje snežnobelim la- barvtlo za lase /M^jm \ gem daje popol-»hoppit:,nah J'jWafđ \ noma črno svit-(brez primeša- Ai2