Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj sc pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 25. oktober 1957
Štev. 43 (808)
Zahodna Nemčija prekinila stike z Jugoslavijo
Prva mnenja, ki so- sledila priznanju ^zhodiionemškei vlade s strani Jugoslavije, so bila deljena in je biloi tudi v za-hodnonemških političnih krogih slišati mnogo glasov, ki so svarili pred dramatiziranjem nastalega položaja. Kljub teinu Pa je v Zahodni Nemčiji zmagala politika sile in pritiska., kajti Adenauerjeva vlada je v soboto proti vsem svarilom in pomislekom prekinila diplomatske stike z Jugoslavijo.
Ta svoj korak je zahbdnonemška vlada skušala utemeljiti s tem, da je ona edini zakoniti zastopnik vsega; nemškega ljudstva in da zato pomeni priznanje! Vzhodne Nemčije' s strani Jugoslavije Vmešavanje v notranje zadeve1 nemškega naroda. Vendar pri tem svojem utemeljevanju ni imela preveč srečne roke, kajti novinarji so spravili zahodnou,eniškega zunanjega ministra Brentana, v sila. mučen položaj, da je moral hočeš-nočeš priznati nedoslednost svoje politike zlasti v vprašanju odnosov do držav, ki priznavajo Vzhodno Nemčijo.
Jugoslovanska vlada pa je v svojem uradnem, stališču poudarila, da; pomeni sklep zahodnonemške vlade o, prekinitvi diplomatskih stikov z Jugoslavijo enostransko' in samovoljno dejanje. V izjavi je rečeno, dal je Jugoslavija suverena in neodvisna dežela, katero se, mo-re , izvajati noben pritisk, dočim se; zahod-nonemška vlada naslanja na politiko sile in pritiska z namenom, da izsili rešitev, ki odgovarja njenim političnim koncepcijam. Zato je — pravi beograjska vlada v svoji izjavi — ravnanje bonnske vlade Usmerjeno' proti interesom miru in mednarodnega sodlelovanja, hkrati pa tudi Proti interesom, samega, nemškega; ljudstva in interesom nemškei združitve.
Tudi nemška javnost je ostro obsodila korak zahodnonemške' vlade-. Posebno- v krogih socialdemokratske in svobodne demokratske stranke so- se odločno izrekli Proti vladni politiki, ki na področju združitve Nemčije še- ni zabeležila nobenega Uspeha, ukrep proti Jugoslaviji pa, jo- bo le še bolj izoliral n,e- le nasproti Vzhodu, marveč tudi med zahodnimi državami. V lem smislu jei pisal tudi velik del nemškega tiska, kjer je prevladovalo- mnenje, da Pomeni prekinitev stikov z Jugoslavijo
svetovala o potrebnih ukrepih proti Jugoslaviji, sicer poudarjajo, da razumejo reakcijo Zahodne Nemčije, hkrati pa ne morejo' popolnoma, prikriti gotovega presenečenja. Zlasti so, skeptični glede bodočega razvoja in posledic, ki lahko nastanejo, kakor zelo posrečeno ugotavlja londonska »Times«, ko pravi, da, »ni jamstev za daljšo učinkovitost te akcije, njene posledice- pa bodo. lahko- do- skrajnosti neprijetne«.
Eno dobro lastnost za zahodnei Velesile pa je ta, dogodek očitno le imel: Po- dol-
gem mrzličnem, iskanju so namreč končno našli krivca za to, da je sovjetski umetni satelit prehitel ameriškega. Kriva je Jugoslavija! Približno' tako, se glasi ugotovitev nekega posebno bistrega: ameriškega senatorja, ki je svetovno javnost osrečil z razkritjem,, da bi prvi umetni satelit, ki obkroža Zemljo, ne bil sovjetskega izvora:, čei bi Amerika dolarje, katere je dala koit pomoč Jugoslaviji, porabila za gradnjo satelita;. Toda, taka hipoteza je le preveč podobna, staremu ljudskemu pregovoru, ki se začenja: Če bi pes hlače nosil...
Občni zbor SPZ v Trstu
Zadnjo- nedeljo, je. imela Slovenska prosvetna zveza v Trstu svoj občni zbor. V krasni Gregorčičevi dvorani na, sedežu SPZ se je zbralo- lepo- število delegatov skoraj vseh včlanjenih društev, da pod vodstvom, predsednika SPZ prof. dr. Budala sodelujejo na skupnem posvetu c preteklem in bodočem delu svoje prosvetne centrale.
Po nagovoru predsednika so temeljita poročila obravnavala vsa, področja prosvetne dejavnosti. Jasno je, da je občni zbor posvetil svojo' posebno' pozornost na-
i . -brambnim nalogam prosvetnih društev in opozoril na, nevarne- pojave posebno- oportunizma in bojazljivosti, večkrat tudi le nemarnosti posameznikov, kadar gre za kulturne', človečanske in narodne pravice našega ljudstva v Trstu.
V tej zvezi je občni zbor naše sestrske organizacije v Trstu zavzel ponovno načelno stališče do vprašanja tako imenovane enotnosti in ugotovi), da smatra še vedno, da je sodelovanje med raznimi skupinami tržaških Slovencev potrebno, posebno- v akcijah za dosego in obrambo vsem skupnih narodnih pravic. Hkrati pa je občni zbor SPZ v Trstu prišel do spoznanja, da je nenadno veliko navdušenje za združevanje odnosno enotnost bolj škodilo kot koristilo, ker je hrupno, siljenje sprožilo- v ljudeh mnogokrat upravičene dvome: zakaj take nenadne skoke in zakaj sc, recimo, za združevanje in enotnost najbolj navdušeni tisti, ki se iz ka-
kršnih koli vzrokov, navadno pa iz osebnega oportunizma niso znali ali niso hoteli aktivno vključiti ne v eno ne v drugo narodno skupino, in pa taki, ki s svojim negativnim kritikastrstvom ne delajo nič drugega kot zgago in zmešnjavo?
Imamo- dokaze, nadaljuje občni zbor SPZ v Trstu, da formalistično' in neprepričljivo združevanje postane coklja za nadaljnje prosvetno delo. Posebno zgrešena ocena, kaj je in kaj ni ob določenem trenutku važno in koristno, je velika ovira za razvoj prosvete. Nujno je potrebno', da zavlada »ned ljudmi tako vzdušje, ki bo samo združevalo. Ko bosta zavladala med vsemi našimi ljudmi iskrenost in odkritost, bo združevanje samo še formalnost.
Toda še enkrat je treba poudariti — je izkušnja naših bratov v Trstu — da se ni treba prenagliti in ne prehitevati, ker se bo treba sicer vračati, če bomo hoteli oboji skupaj obdržati to, kar smo- dosegli in nas druži danes!
Na koncu je občni zbor tržaške SPZ, ki so se ga udeležili tudi predstavniki go-riške Zveze prosvetnih društev in predsednik dr. Franci Zwitter v imenu naše Slovenske prosvetne- zveze, poudlaril potrebo- čim tesnejših stikov z bratskimi društvi v Gorici in potrebo- p-ovezaVe in sodelovanja vseh zamejskih Slovencev v borbi za njihove kulturne- in narodne pravice.
OZN 12 let v službi človeštva in svetovnega miru
* ponesrečen, izraz politike čvrste roke«. List »Frankfurter Allgemeine Ze-itung« pa v te-j zvezi zapisal, da, bo- prelom z Beo-gradom neskončno- otežkočil zopetno združitev Nemčije in bi bilo- mnogo- bo-lj koristno iskati dobro- sosedstvo s slovanskim, Vzhodom.
V prestolnicah treh zahodnih velesil, kjer se je bo-nnska vlada; predhodno- po-
Na zahtevo- Sirije, se je Glavna skupščina, Organizacije združenih narodov za-baviti z vp-rašanjem, napetega; položaja na Srednjem vzho-du in po-sebaj s položajem, ki je nastal med Turčijo in Si-r‘jo-. Predstavnik Sirije je na tem zasedanju o-btožil Turčijo1, da zbira na turško,-sirijski meji močne oborožene- sile- in v t&j zvezi poudaril, da je pri pripravah za bapad na; Sirija udeležena tudi Amerika. K°t dokaz, je navedel navzočnost ameriškega vojnega brodovja na tem področju ter dejal1, da; je bil namen Amerike in Turčije, ustvariti lutkovno vlado-, ki bi i° s pomočjo turških oboroženih sil sprali v Sirijo, ker sedanja sirijska vlada misli služiti' ameriškim namenom.
Sirijski zunanji minister Bitar je v razpravi poudaril, da, p-omeni zbiranje turskih čet o-b meji izzivanje. Zahteval je
Vsako- leto- 24. oktobra slavi ves svet Dan Združenih narodov. Včeraj smo obhajali ta dan že- dvanajstič.
Ob ustanovitvi je ta tako- pomembna mednarodna organizacija štela 51 članov,
takojšnjo- akcijo- za umik teh čet in za prenehanje izzivalnih obme-jnih dejanj. Dejal je, da bi morala o- tem izvesti preiskavo komisija OZN.
Sovjetski zunanji minister Gromiko je izjavil, da bi morali biti tisti, ki sc- odgovorni za pripravo' napada na Sirijo-, obsojeni. Ostro- je napadel bagdadski pakt in pripomnil, da ostane Sovjetska zveza zvesta prijateljica arabskih narodov in vseh narodov, ki se borijo- za svo-jo neodvisnost.
Pred glasovanjem so posamezni delegati — med njimi tudi ameriški — skušali doseči, da bi razpravo' o, tem vprašanju preložili za nedoločen čas. Končno pa je bilo- sklenjeno', da bodo- obravnavanje položaja na Srednjem vzhodu nadaljevali že. danes.
do danes- p-al je članstvoi naraslo že na 81. V organizacijo so- vključene tudi že take države, ki so- si priborile svojo- državnost, samostojnost in neodvisnost šele oib podpori OZN. Zato je razumljivo, d'ai sol takoj postale tudi njene, članice. Države-člani-ce OZN so slovesno zatrdile, d:a, s,e bodo kolektivno- prizadevale za mir in Varnost, za človeške pravice, za upoštevanje zakonov in svobodo- narodov v smislu Ustanovne listine OZN.
Velika je Vrsta, uspešnih posredovanj OZN v sporih med narodi. Na ta način je mednarodna organizacja že Večkrat obvarovala svet pred ponovnim svetovnim požarom krute Vo-jne. Pravi namen OZN ni v tem, da države prisili k določenim dejanjem, marveč bo-lj v tem, da na države vpliva in jih pripravi tako- daleč, da le-te ukrepajo in, rešujejo spore tako-, da je to v korist svobode- in miru V svetu.
OZN do- lanskega, leta, še ni razpolagala z mednarodnimi oboroženimi silami, lani pa je postalo- potrebno tudi to, in sicer v času sueške krize. Tri dlni zatem, ko je Generalna skupščina sp-re-jela načrt za ustvaritev teh sil, so, se- p-rve- enote- izkrcale na določenem zbirališču v Italiji,
Položaj na Srednjem vzhodu pred OZN
Dan avstrijske zastave
26. oktober je zvezna ■ vlada proglasila za »Dan avstrijske- zasatve«. Ta dan velja kot vsakoletni spominski dan dokončne osvoboditve- Avstrije, proglasitve avstrijske neodvisnosti, podpisa avstrijske Državne- pogodbe, proglasitve- avstrijske nevtralnosti in sprejema Avstrije v Organizacijo- združenih narodov. Tudi jutri, ko bomo- spet obhajali »Dan zastave«, bodo po- vsej državi Vihrale zastave, v šolah bodo prirejene- spominske slavnosti, mladi vojaki, ki so bili vpoklicani 1. oktobra, pa bodo položili svojo prisego.
Adenauer spet zahodnonemški kancler
V torek je- zaho-dno-nemški parlament na predlog zveznega prezidenta Heussa ponovno- izvolil dr. Adenauerja za zveznega kanclerja ter mu s tem poveril nalogo-, da za nadaljnja štiri leta vodi politiko Zahodne Nemčije-. Pri glasovanju je bilo od 475 glasov 274 oddanih za Adenauerja.
Kancler Adenauer se bo- 29. oktobra predstavil parlamentu s svojo novo- vlado, ki pa bo nova le v toliko-, da bo- obsegala 4 nove ministre-. Vsi ostali so- bili že doslej zastopani v državnem vodstvu. Izmed 18 članov vlade jih pripada 12 Adenauer-jevi CDU (krščansko-demo-kratska zveza), 4 so poslanci CSU (krščansko-socialna zveza), 2 pa predstavnika DP (nemška stranka).
pet dni pozneje pa so- že- bile- v Egiptu, kjer so pod modro-belo- zastavo- in svojim lastnim poveljstvom služile Združenim narodom in Vzpostavljale- red in mir v deželi, kjer je- obstajala nevarnost, da vzplamti usodna vo-jna, Ob priliki izkrcanja- mednarodnih sil v Egiptu je generalni sekretar OZN Hammarskjold dejal, da ni namen oboroženih s-il OZN v tem, da bi se vojskovale, temveč v tem, da služijo- miru, redu in pravici pod avtoriteto Združenih narodov.
Veliko vlogo ima OZN tudi pri posredovanju za uporabo- atomske energije v miroljubne namene, kar je p-rav gotovo eden najbolj perečih problemov današnjega sveita:. V ta namen je Organizacija združenih narodov odobrila ustanovitev Mednarodne agencije za atomsko- energijo- z namenom, da pospeši in razširi prispevek atomske energije miru, zdravju in nap-redku širom po- svetu.
Organizacija združenih narodov pa v svo-ji dejavnosti skrbi tudi z,a napredek in blagost an j e- v svetu. Mnogo je še dežel, kjer vlada lako-ta in beda, zato- si OZN prizadeva, da njen vpliv čim bolj prodira tudi v take kraje-. Prav na tem področju jel OZN že zabeležila velikanske uspehe, saj je prav v prvih letih po drugi svetovni Vojni bilo- treba ogromno- pomagati, pri čemer je veliko vlogo- odigrala gospodarska pomoč OZN slabo- razvitim deželam.
Velikega pomena, pa je tudi mednarodna pomoč za vzgojo- strokovnjakov in izmenjavo izkušenj. Približno- 12.000 štipendistov OZN se je izobraževalo in se še izobražuje v približno- 100 deželah. Prav to mednarodno- sodelovanje je za človeštvo velikega pomena, ke-r s;e na ta način narodi povezujejo, spoznavajo in sporazumevajo ter delajo v smeri napredka in mednarodnega miru.
Moč Združenih narodov narašča, ker ti prav zaradi doseženih uspehov dosegajo vedno večji ugled in spoštovanje, o- čemer jasno- priča razvoj preteklih 12 let.
V dobi visoko razvite tehnike:
Dve tretjini človeštva še strada...
Široko zasnovana trgovinska izmenjava
med Jugoslavijo in Demokratično republiko Nemčijo
Nadaljnje olajšave
v obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo
Velike preosnove v sovjetskem gospodarstvu
gobavcev, v francoskem Sudanu pa je to razmerje še slabše. In vprašanje stanovanj? V Indiji je imelo leta 1949 samo 4 °/o prebivalstva stanovanje, ki ga mo<-reš dobro zračiti in osvetljevati z dnevno svetlobo.
Take razmere V dobi visoko razvite tehnike narekujejol dolžnost za vse civilizirano človeštvo in za vse razvite dežele, da je treba za vsako ceno; rešiti soljudi, ki so prepuščeni bedi in zaostalosti, njihove nesreče. Zato je treba današnji napredek v razvitih deželah v prvi vrsti usmerjati V pomoč ostalemu človeštvu, ki se še bori za osnovne pogoje življenja.
prihodnje leto dobavila Jugoslaviji kalijevo sol, amonijev sulfat, kemične surovine in proizvode kemične industrije, kmetijske in tiskarske stroje, stroje za obdelavo lesa, stroje za tekstilno in čevljarsko! ter usnjarsko industrijo, kakor tudi drugo opremo in rezervne dele in pribor. Dogovorjeno je tudi bilo, da bo uvoz blaga za široko potrošnjo' iz DR Nemčije dosegel vrednost 4,2 milijona dolarjev, razen tega pa bo Jugoslavija uvažala iz DR Nemčije orodje vseh vrst, stroje za: varjenje in rezanje, pisarniške stroje, proizvode elektro-industrije ter laboratorijsko', tehnično in optično steklo.
Prav tako' je bil v Beogradu podpisan med FLR Jugoslavijo in DR Nemčijo sporazum oi plačilnem prometu za leto 1958.
O pomenu sporazuma o obmejnem prometu je podal na zasedanju komisije predsednik jugoslovanske delegacije Karel Forte izjavo, V kateri je med drugim naglasil, da se V skladu z dobrimi odnosi med Jugoslavijo in Italijo zadovoljivo' razvija tudi obmejni promet med obema državama. Ta promet — je dejal — je posebno koristen za obmejno prebivalstvo, ki se na ta način globlje spoznava in navezuje medsebojne stike, predmetni sporazum pa je otipljiv dokaz sodelovanja med obema deželama, ki imata različno notranjo družbeno' ureditev.
Dosedanji razvoj obmejnega prometa potrjuje upanje, da bodo' V bodoče med obema državama lahko sprejeli še nadaljnje ukrepe, ki bodo medsebojno sodelovanje le še pospešili. Tot šei tolikoi bolj, v kolikor so' sestanki mešanih komisij odraz iskrenega prizadevanja obeh dežel, da omogočita obmejnemu prebivalstvu nadaljnji razvoj ob plodnem sodelovanju na podlagi prijateljstva in medsebojnega spoštovanja.
V času, ko se govori o poletu v vse-mir-je in na druge planete in v času, ko tekmujejo posamezne države, katera bo izdala več milijard za oboroževanje, je toliko bolj kruta resnica: dve tretjini človeštva še strada... To ugotavlja direktor Združenih narodov za prehrano' in poljedelstvo Josue de Castro v svoji knjigi »Geopolitika lakote«.
Iz tega sledi, da je danes na svetu milijarda in pol človeških bitij, milijarda in pol mož, žena in otrok, ki V današnjem stoletju trpijo lakoto in od tega umirajo. In to kljub temu, čeprav živijo pod istim soncem in tako rekoč pred nosom kultur-' ne-jših narodov. To velja zlasti za dežele Azije, Afrike in Južne Amerike. Na. Daljnem vzhodu n. pr. je okoli 90 odstotkov podhranjenih ljudi. Tudi V Južni Ameriki je dVe tretjini prebivalstva podhranjenega, iste razmere pa vladajo tudi glede stanovanj in obleke. Afrika predstavlja najbolj žalostno' področje sveta, kjer zahteva lakota velikanske žrtve med neciviliziranim prebivalstvom, saj so ti ljudje tako rekoč brez hrane, stanovanja in oblačil. Pa tudi milijoni Indijcev nimajo drugega bivališča kakor ulico-; ulice mest so često popolnoma zatrpane od zleknjenih teles, kakor v kakšni bolnišnici po večji katastrofi. Naprej moreš le, če stopaš po ljudeh — pravi znani pisatelj Tibor Men-de, ki opisuje razmere V jugovzhodnih azijskih deželah. Nekateri teh domačinov so oblečeni skrajno slabo-, zaviti v nekake strgane cunje, drugi so skoraj popolnoma goli.
Glede prehrane je svetovni položaj resnično težak in kliče po rešitvi, kljub temu pa se bogate države še vednoi niso' sporazumele o skupnem načrtu glede prehrambnega sistema na svetu. Nekatere si raje kujejo politični kapital s tem, da dema-goško nudijo nerazvitim deželam delno pomoč, ki pa V mnogih primerih niti za, skromna življenje ne zadostuje.
Ob takem položaju se nehote vsiljuje vprašanje, ali morda zahodni sVet ne napreduje prehitro in poleg tega še v nasprotno smer. Silni tehnični napredek sicer obeta »novi svet« udobja in blagostanja, h kateremu pa večina, človeštva ne bi imela dostopa. Medtem ko se V Ameriki in drugih razvitih deželah okoriščajo z atomsko energijo', si med kmetijsko prebivalstvo Brazilije utira pot šele navadna sveča; medtem ko V Ameriki že grade elektronske robote, je v Indiji še danes skoraj nepoznano najpreprostejše kmetijsko orodje — kosa. Tudi ugotovitev, da se prehrana po svetu zelo zboljšuje, je le delno resnična, ker je to slučaj le v deželah, kjer so že doslej razmeroma dobro jedli, medtem ko so ostala afriško-azijska področja skoraj pri starem. N. pr.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Povečanje zmogljivosti ameriških jeklarn
Po poročilih ameriških strokovnih časopisov bodo jeklarne v ZDA leto® razširile svojo zmogljivost za 7,6 milijona ton. Tako' bodo do1 konca leta proizvedle 141 milijonov ton napram 134,4 milijona tonam ob začetku letošnjega leta V prihodnjem letu pa bodo razširili zmogljivost jeklarn po dosedanjih načrtih za nadaljnjih 5,3 milijona ton. Za 1. januar 1958 preračunana zmogljivost bo za 59 °/o večja kot je bila ob začetku druge svetovne vojne.
Manj posetvene površine za krušne žitarice
V primeri z letom 1938 je danes v Avstriji za 152.000 hektarjev manj posetvene površine za krušne žitarice. Leta 1938 so še posejali 617.000 hektarjev s pšenico in ržjo, danes pa samo še 465.000 hektarjev. Kljub temu pa je pridelek narastel za
48.000	ton, to je od 956.000 na
1.004.000	ton. Hektarski donos se je torej med časom dvignil pri pšenici za 37 odstotkov, pri rži pa za 39 odstotkov.
pri afriških plemenih Bantu in Zulu se otroci hranijo v 84 % samo enkrat na dan z zelo skromnim obrokom, tri obroke hrane pa ima le 0,6 % otrok. Podobno' je z napredkom v zdravstvu:	Medtem ko
Američan doseže povprečno življenjsko' dobo 69 let, živi azijski prebivalec povprečno kvečjemu le do 40 let starosti. Malarija biča petino vsega človeštva in je dognano dejstvo:, da se zemljepisno področje malarije krije s področjem nerazvitih dežel. V Indiji nadzorujejo 13.000 gobavcev, nad milijon pa jih je brez nadzorstva. V nekaterih krajih Belgijskega Konga je na vsakih 100 prebivalcev 10
Spremembe v Sovjetski zvezi, ki SO' se začele že kmalu po Stalinovi smrti, niso zajele le politično področje, marveč so močnoi odjeknile tudi v kulturnem in gospodarskem življenju. Da gre tukaj za temeljne preosnove, kaže tudi zadnji sklep sovjetske vlade, po katerem bo- sedanji petletni gospodarski načrt, ki je bil sklenjen za obdobje od 1956 do' 1960, prekinjen, na njegovo mesto pa bo stopil prvič v zgodovini sedemletni načrt.
Po objavi tega vladnega obvestila so se jasno pričela po' vsem svetu živahna ugibanja, kaj je narekovalo potrebo' po tako drzni gospodarski preobrazbi. V svojem uradnem komentarju je sovjetska vlada poudarila, da se je za ta, korak odločila zaradi ugodnejšega, gospodarskega razvoja. Treba, je bolje izkoristiti gospodarske vire in neizmerno bogastvo dežele, in sicer z novimi metodami, je rečeno V poročilu vlade. Odkriti so bili novi rudniki in viri nove poganske sile. Tako se odpirajo' nove možnosti za industrijo', za izvedbo vseh teh načrtov pa je potreben daljši oddih, so potrebni gospodarski načrti za daljšo dobo'.
Dejstvo, da je bil rok za, začetek novega sedemletnega načrta postavljen šele za leto 1959, pa kaže, da igra pri načrtih za bodočo gospodarsko preosnoVo- po’-membno vlogoi tudi letos maja izvedena decentralizacija v vodstvu državnega gospodarstva. S tem, da je bila odpravljena cela vrsta gospodarskih ministrstev, je bila oblast prenešena na številne organe po vsej državi, kar se bo zrcalilo tudi v značaju nove sedemletke, ki bo po vsej verjetnosti omogočala večjo prožnost glede bodočih gospodarskih smotrov. Pravijo, da bo sedemletni načrt le V glavnem nakazoval gospodarske cilje, o podrobno'-stih za njih dosego pa se bodo posvetovali sproti od leta doi leta;.
V glavnem bo polagala sedemletka paž-njo na razvoj težke industrije, hkrati pa se bo zavzemala tudi za nadaljnji dvig življenjske ravni sovjetskega ljudstva. Na področju kmetijske proizvodnje hočejo stremeti za tem, da bi v najkrajšem času dosegli raven kmetijske proizvodnje v Ameriki. Bistvenega pomena bo tudi gradnja stanovanj, v ostalem pa bodo skrbeli za čim uspešnejši razvoj v vzhodnih predelih države, kakor v Sibiriji itd.
Odnosi med Jugoslavijo in Demokratično republiko Nemčijo, ki jo' je Jugoslavija prejšnji teden, tudi uradno- priznala, so se v zadnjem času znatnoi izboljšali. Na podlagi vzpostavitve dobrih odnosov med obema deželama je kil konec preteklega tedna sklenjen trgovinski sporazum. V okviru tega sporazuma bosta obe deželi v letu 1958 menjali blago v vrednosti 24 milijonov dolarjev za vsako- stran.
Jugoslavija boi izvažala v DR Nemčijo' razen drugega, tudi kmetijske pridelke za več kot 9 milijonov dolarjev, nadalje kemikalije, proizvode tekstilne in lesne industrije, usnjet, usnjeno galanterijo in obutev, netopljivi in Valjani material, brez-šivne in lite cevi, kable, stroje, opremo ter razni pribor in rezervne dele.
Demokratična republika Nemčija pa bo
Medtem ko se bo mešana jugosloVan-sko-italijanska komisija, ki nadzira izvrševanje Londonskega sporazuma o manjšinah, sestala meseca novembra v Beogradu, je zadnji teden zasedala V Ljubljani stalna jugoslovansko-italijanska komisija za izvajanje tako imenovanega Videmskega, sporazuma o malem obmejnem prometu. Pomen tega sporazuma je predvsem na gospodarskem področju in je že doslej pokazal razveseljive uspehe. V teku 9 mesecev so' zabeležili na prehodnih mestih, ki jih določa sporazum, nad 4 milijone mejnih prehodov.
Na ljubljanskem zasedanju stalne komisije soi sklenili nadaljnje olajšave v obmejnem prometu. Tako sol podaljšali Veljavnost obmejnih propustnic na 1 letov dobo Vsakega potovanja pa na 72 ur. Propustnice bodo odslej opremljene s sliko- in bo odpadel pregled osebnih izkaznic. Nadalje bodo' propustnice zdaj veljale za Vse področje, ki spada; pod sporazum, v kratkem pa bodo odprli še 10 novih prehodov za promet motornih Vozil.
Peking. — Predsednik Ljudske republike Kitajske Mao Ce Tung je v brzojavki sirskemu predsedniku Kuatliju izrazil pripravljenost Kitajske, da odločno: podpre pravično' borbo: sirskega naroda za obrambo: neodvisnosti in miru. Tudi predsedPik stalnega komiteja vse-kitajskega kongresa Liu Šao: Či in ministrski predsedPik Kitajske Ču En Laj sta dala sirski vladi in parlamentu enaka zagotovila,.
Kairo. — Vrhovno> vojaško- sodišče Egipta; je obsodilo- bivšega zunanjega ministra Salaha el Diga na 15 let zapora, bivšega; ministra, za socialno' skrbstvo- pa; na 12 let zapora, ker sta sodelovala v zaroti za poskus uboja predsednika Naserja in strmoglavljenje sedanjega, režima.
Karači. — Uradni iranski predstavnik je sporočil, da bodoi od 25. novembra do 10. decembra V Perzijskem in Omanskem, zalivu manevri pomorskih sil ZDA, Velike Britanije, Irana,. Turčije in Pakistana. Manevri bodo- potekali po- programu poveljstva pakistanske mornarice.
Damask. — Sirski parlament jei soglasno odobril vladno zunanjo politiko1. Med debato- so številni poslanci raznih političnih gibanj obsodili obtožbe' in grožnje, naperjene proti Siriji.
Riad. — Kralj Saudove Arabije Saud se je po obisku v Libanonu vrnil z letalom v Riad. O obisku je bilo izdano skupno- poročilo, v katerem je- rečeno, da bi vsaka agresija proti Siriji ali katerikoli arabski državi s katerekoli strani veljala, kot napad na vsako- izmed njih.
Kairo. — Predstavnik egiptovskega finančnega; ministrstva, je izjavil, da so egiptovsko-britanski finančni razgovori zabredli v težave.
New York. — Indijski predstavnik v Skrbniškem ^odboru. Generalne skupščine OZN je izrazil zaskrbljenost, ker bo šest zahodnoevropskih dežel vključilo v skupno tržišče tudi svoje kolonialne posesti. Obstaja namreč upravičen strah, da bo tak načrt onemogočil razvoj samouprave na teh ozemljih.
London. — Po nesreči, ki se je pripetila na bateriji številka 1 tovarne atomskega Orožja v Winscalu, je britanska uprava za atomsko- energijo' sklenila zapreti še baterijo številka 2. S tern ukrepom se je v Veliki Britaniji ustavila proizvodnja plutonija, zaradi česar je prizadet vladni program za ustvarjanje rezerv atomskega orožja.
Helsinki. — Finska narodna skupščina je s, 75 proti 74 glasovom (42 poslancev se je glasovanja vzdržalo) izglasovala; nezaupnico dosedanji agrarno-socia-listični koalicijski vladi. Vlada je za" hlevala zaupnico- glede na resolucije, ki so jo predlagali komunisti in v kateri se vladi očita odgovornost za sedanje finske gospodarske težave. Proti zaupnici so poleg komunistov glasoval' tudi mnogi socialisti.
Washington. — V juniju so- se v Zdru-Ženih državah Amerike dvignile- cen® za 20 %>, v juliju pa za 18 %>. Vrednost dolarja je v primerjavi z letom 1949 padla za skoraj 19 centov. Zaradi stal' no naraščajočih cen je tudi vedno- več zaposlenih ameriških žena. Pred desetimi leti je bilo' v ZDA zaposlenih 8,500.000 žena nad 35 let starosti, sedaj pa jih je že 13 milijonov.
Washington. — V dobro obveščenih krogih se je zvedelo:, da bodo: v začetka prihodnjega leta zahodnonemški vojaški predstavniki odšli v ZDA, da bi se izurili v upravljanju usmerjevanih 'z' strelkov. Kol se bodo Vrnili, bodo po 'z' javi zahodnonemškega Vojaškega ataše' ja generala Von Schleinitza inštruiral' zahodlnonemške vojaške enote.
Detroit. — V tem mestu v Združenih državah Amerike, ki ima, 1,800.000 pre' bivalceV, je 104.000 brezposelnih delavcev. V zadnjem času se je število: brezposelnih povečalo za 6.000. Sindikat' zahtevajo, naj vlada podpre načrte za reorganizacijo industrije, gradnjo novih tovarn in javna dela, ki jih je priprav* poseben odbor državljanov Detroita.

Žepne knjige si osvajajo svet bralcev
V zadnji številki našega lista: smo poročali o; tem, da bo začela Prešernova družba v Ljubljani izdajati novo, Vrsto knjig — romane v žepni izdaji, kakor to delajo že Več let in — treba jel priznati — z uspehom; posebno v zahodnih deželah. Danes prinašamo nekaj iz, zgodovine te vrste knjižnih izdaj, ki vzbujajo V Vrstah bralcev vedno večje zanimanje.
Leta 1935 sta se Angleža, brata Lane, s komaj stol funti šterlingi lotila podjetja, ki je V nekaj letih privedlo do revolucije na knjižnem tržišču. Dotlej je svet poznal samo drage izdaje dobrih leposlovnih in drugih del, razen tega pa cenene, malovredne knjižure, ki so izhajale v zvezkih. Brata Lane sta začela tiskati Večinoma doi-bre knjige v novem formatu, v novi opremi, tiskane na poceni papirju in broširane. Založnika sta sklenila dokazati, da je lahkol tudi dobra knjiga poceni in da zato lahko prodre tudi v najširši krog ljudi. Okusne dvobarvne platnice z vodoravnimi progami naij bi okrepile vidni učinek in takoi vzbudile kupčevo pozornost. Na jvečja novotarija, pa jel bila cena — posamezen primerek je stal samo, 6 penijev, torej toliko, kolikor zavojček cigaret.
Knjigotržci soi dvomljivo zmajevali z glavami, toda sreča se je bratoma nasmehnila1. Že leta 1937 je število del, ki so, izšla v tej zbirki, prekoračilo; stotino1. V naslednjih letih sol vključili v dotlej le leposlovno! zbirko tudi dela iz dtugih področij, kar je zanimanje bralcev močno dvignilo;. Leta 1955 je bilo; med 10 milijoni prodanih knjig leposlovje že v manjšini.
Žepnoi knjigo! so; izvažali v Velikih količinah tudi v druge države, posebno pa v Ameriko, kjer je že leta 1939 začel Robert F. de Graff na Veliko izdajati broširane knjige. Imenoval jih je »pocketbooks« —
Nov slovenski list v Argentini
V Buenos Airesu 'je začel izhajati nov slovenski polmesečnik »Lipa«, obveščevalni časopis za prosveto1, umetnost, poljedelstvo in gospodarstvo;. Izhaja v slovenščini in kasteljanščini, to je V južnoameriški španščini, vsakega 5. in 20. v mesecu. »Lipa« izhaja: namesto; prejšnje »Nove domovine« (Nueva patria), ki je, izhajala pet let.
Poleg tega izhaja, v Argentini še revija »Naš dom« (Nuestroi Hogar), ki jo, izdaja Slovensko; podporno; društvo!. Prvič je ta revija izšla: leta 1937 in je; zadnja številka posvečena 20-letnici obstoia lista.
Kot demokratično; glasilo jugoslovanske skupnosti pa izhaja V Buenos, Airesu še mesečnik »Izseljeniška riječ« (La Palabra del Imigrante), ki objavlja prispevke v srbohrvaščini in slovenščini.
žepne knjige. Sprva so se te žepne knjige usmerile na ponatiskovanje že objavljenih leposlovnih del, katerih originali soi stali 2 in pol do; tri dolarje, do-čim jei veljala žepna knjiga samo 25 do 75 centov. Po- velikosti in Videzu so bile te knjige enake, platnice so bile iz lakirane lepenke in krasila jih je kričeča slika;, ki naj bi pritegnila kupčev pogled.
V	kratkem je žepnal knjiga dobesedno preplavila Amerika. Polagoma so> se začeli oglašati še; drugi založniki, katerih je bilo leta 1953 že 16, ki so; izdali 1061 del V 292 milijonih izvodov, prodanih pa je bilo; 1953. leta nad 1 milijardo teh knjig.
V	nasprotju z angleškimi založniki pa se ameriški niso; omejili le na kvalitetne knjige, marveč s.o, tiskali tudi romane z divjega zahoda, kriminalke in fantastične zgodbe:. Takoi je; postala V Ameriki tudi žepna: knjiga stvar trgovske sposobnosti, kajti sodobna, tiskarska tehnika je: prina-
Svedska akademija: je pred nedavnim podelila, letošnjo Nobelovo nagrado; za književnost francoskemu pisatelju in dramatiku Albertu Camusu. V utemeljitvi je rečeno1, da hoče s tem nagraditi delo;, ki »tako resno; in z globoko pronicljivostjo, osvetljuje probleme, ki jih današnji čas postavlja pred človeško zavest«. Med najbolj znanimi deli nagrajenca sta romana »Tujec« in »Kuga« ter drami »Kaligula« in »Nesporazum«.
Letošnjo Nobelovo nagrado za mir pa so priznali bivšemu kanadskemu zunanjemu ministru Pearscnu, kateremu pripisujejo velike zasluge za ustanovitev Atlant
RESNIČNA ZGODBA O A KJUJU se
imenuje zbirka sedmih novel kitajskega pisatelja Lu Hsina, katero je1 izdala Državna založba Slovenije. Avtorja te zbirke imenujejo1 »Kitajski Gorki«, ima pa mnogo sorodnega tudi z našim, Ivanom Cankarjem. Zato bo; knjiga navdušila, tudi marsikaterega, ljubitelja Cankarjevih spisov.
LAPONKA JUVI je glavna oseba mladinske povesti, ki jo je napisal Jens Ha,-gerup, v slovenščino prevedla pa Vera Remic-Jager, medtem ko je lepe ilustracije; oskrbel Nikolaj Omersa,. Knjiga je izšla, v Knjižnici za šolarje pri Mladinski knjigi v Ljubljani in se odlikuje, po Veličastnih opisih čudovite laponske pokrajine, laponskega ljudstva ter njegovega življenja: in navad.
šala izdajateljem žepnih knjig velikanske dobičke:. Namesto da bi tudi tei knjige po starem običaju prodajali V knjigarnah, so ravnali z njimi kakor z Vsakim industrijskim blagom in jih razpečali povsod, po kioskih, drogerijah, papirnicah, trgovinah z mešanim blagom, hotelih, letališčih in postajah. Izmislili pa so si še eno; novost.: posebne izposojevalnice, v katerih lahko, puštis kateroi koli žepno knjigo, in vzameš novo.
Velika, Britanija in Amerika, sta najbolj značilni deželi cenene, žepne knjige;, Vendar sol zamisel sprejele tudi mnoge druge države po Vsem svetu. To, pa ne izključno iz poslovnih razlogov, marveč V veliki meri tudi iz vzgojnih, saj so nekateri strokovnjaki za vzgojoi odraslih mnenja, da so, žepne knjige sprožile, pravo1 revolucijo pri branju. S svojimi milijonskimi nakladami so se te knjige približale vsakomur in postale navada in potreba — prvina osebnega izobraževanja,.
skega pakta. Nagrado, pa je prejel predvsem za mirovna prizadevanja, v okviru Združenih narodov.
Literarna nagrada za mir
Nemški knjigarnarji podelijo Vsako, leto posebna nagrado književniku, ki se v svojih delih učinkovito: prizadeva za mir v svetu. Nagrado; za leto 1957 so; pred nedavnim priznali znanemu ameriškemu pisatelju Thorntonu Wildeju, dočim so, bili v prejšnjih letih nagrajeni Albert Schweit-zer, Carl .1. Burckhardt, Max Hau, Romano, Guardini, Martin Buber in Hermann Hesse.
KITAJSKA BREZ ZIDU. Romani francoskega: pisatelja Pierra Gascara, so, prevedeni v mnoge evropske jezike, toda pri tem njegovem delu ne gre ne za roman in tudi ne za novelo;, marveč za potopis. Tukaj opisujei svoje potovanje v veliko in pomembno; azijsko, državo, Kitajsko, katero je obiskal pred nekaj leti, da bi se seznanil z velikimi spremembami družbenega in kulturnega življenja. »Kitajska brez zidu« sodi med, najbolj tehtne in literarno; privlačne spise o, Kitajski in njenih ljudeh. Vsem, ki žele spoznati novo kitajsko stvarnost na živ in nazoren način, bo; izredno, dobrodošla Gascarjeva knjiga, ki je izšla v slovenskem prevodu Dragora Šege pri Državni založbi Slovenije.
KULT VRNE DR OB T IN E
Prežihov „Doberdob” v bolgarščini
V	Bolgariji so v zadnjih dveh letih prevedli celo Vrsto: del jugoslovanskih avtorjev in jih natisnili v razmeroma visoki nakladi 67.000 izvodov. Med prevedenimi deli je tudi »Doberdob«, znani roman iz prve svetovne vojne; slovenskega koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Med ostalimi prevedenimi deli sta poleg drugih dve knjigi, ki jih imamo tudi v slovenskem prevodu, namreč »Korenine« Dobriče Čosiča, in »Kmečki punt« Avgusta Šenoe.
Nadaljnje nagrade za »Poslednji most”
Jugoslovansko-avstrijski koprodukcijski film »Poslednji most«, ki smo ga gledali tudi po naših krajih, je bil deležen že cele vrste nagrad in priznanj po, najrazličnejših deželah, kjer povsod so ga, predvajali z Velikim uspehom. Pred kratkim je doživel velik uspeh tudi v Združenih državah Amerike, in glavni igralki Mariji Schell pridobil naziv naslednice Grete Garbo. Zadnjo nagrado pa je prejel film s strani poljske kritike, katera razdeljuje vsako leto; najboljšim domačim in tujim filmom posebne; nagrade.
Največja Picassova slika
Svetovno, znani špansko-francoski slikar Pablo Picasso; je prejšnji teden izjavil, da bo začel ustvarjati svojo, doslej največjo sliko,, ki bo 12 metrov široka in 6 metrov visoka. To, sliko; bo; izdelal po naročilu UNESCO, vendar tik pred: začetkom dela še sam ni vedel, kaj naj upodobi na tej sliki.
Zgodovinski film »Matija Gubec”
Filmsko podjetje Zagreb-film bo že letošnjo zimo pričelo s. snemanji za veliki zgodovinski film »Matija Gubec«, v katerem bo; prikazano obdobje kmečkih uporov na Slovenskem in Hrvatskem. Zaradi posnetkov ob Sotli, kjer so se v 16. stoletju odigravali veličastni in tragični prizori kmečkih puntov, bo, to edinstven film, saj bo posnet nai zgodovinskih tleh.
Jadro — nova mladinska revija v Trstu
V	Trstu je začela izhajati nova slovenska mladinska revija, ki so; joi imenovali »Jadro«. Kakor je: razvidno; iz uvodne besede;, boi revijo; vodila vseskozi napredna in svobodna misel, kljub temu pa noče biti niti najmanj ideološko opredeljena. Zel v prvi številki se je oglasila: cela: vrsta mladih avtorjev in je pričakovati, da bo revija tudi v bodoče združevala številne mlade talente, ki čutijo potrebo pol izpovedi svojih notranjih občutkov.
Letošnja Nobelova nagrada za literaturo
Silil MED NOVIMI KNJIGAMI
Dr. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici Italljanskc-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Zanimivo, je, da je papež Pij XI. z dekretom pristojne konsistorialne, kongregacije dne 5. avgusta 1922 tej prošnji ugodil ter dodelil omenjene nemške dekanate škofu v Brixenu kot apostolskemu administratorju.52) Veselju nad tem uspehom med Nemci, razvidnemu iz časopisnih objav dekreta je hipoma sledil oster protest italijanske javnosti, posebno fašistov, ki so; v tej dobi ravno po; Vrsti osvajali oblast v raznih provincah države. Objavo, dekreta in potovanje brionskega škofa v nove predele so smatrali Italijani za izzivanje. Pod tem pritiskom je Vatikan 16. avgusta 1922 z novim dekretom omenjeno podreditev preklical oziroma »za sedaj preložil njeno, objavo in izvedbo do poznejše odločitve ^v. stolice«.
Doslej do; te; odločitve: ni prišlo;. Pač Pa je Pij XI. z dekretom konsistorialne kongregacije dne 12. decembra 1925 loči' avstrijske dele od brixenske škofije ter jei bilol ustvarjeno: samostojno cerkve-Uoi področje »Innsbruck - Feldkirch«, nje-
',2) Pripomba: Dekret „Ut bono ani-manim" z dne 5. avgusta 1922. Navedeni Ufrnški obmejni kraji v dekretu niso imenovani.
go,v prej Brixenu podrejeni apostolski administrator pa je dobil vse, pravice in polnomočja neposredno. Sv. stolici podrejenega škofa. To je pozneje: bila tudi določba »Lateranskih pogodb« z dne 11. februarja 1929 med Vatikanom in Italijo;, ki je v členu 16 določala prilagoditev meja škofij državnim mejam na zunaj ter v notranjosti mejam, upravnih pokrajin. Ureditev V tem smislu bi pomenila; tudi združitev nemških delov tridentinske, škofije s škofijo Brixen, kakor jo je predlagala nemška zahteva.53) Do danes: Vatikan dogovora; V tem delu ni izvedel, nasprotno pa je bila! škofija Trident povišana, dne 14. junija 1929 v nadškofijo;.54)
Vendar se cerkvi in tridentinskemu škofijstvu ne* more odrekati dalekosežne naklonjenosti Nemcem njegovega področja, ako; navajamo, samo naslednja dejstva,:
5S) Pripomba: Pač pa bi bila ločena ladinska dekanata Ampezzo ter Buchen-stein od škofije Brixen, ker spadata po kraljevskem dekretu štev. 93 z dne 21. jan. 1923 k provinci Belluno.
54) Pripomba: Z apostolsko konstitucijo „Inter ceteras curas" z dne 14. junija 1929.
Leta: 1923 je Vatikan odločno podprl protest brixenskega škofa proti zahtevi po, uvedbi italijanskega1 veronauka V šolah. Ob pričetku šolskega leta, jeseni 1926 je tudi tridentinski škof skupno; z; brixen-skim ponoVnol interveniral V tem vprašanju pri prosvetnem ministru v Rimu. Tudi
V	dobi najhujšega fašističnega pritiska je izhajal uradni škofijski šematizem za tridentinsko škofijol v latinskem — ne v italijanskem jeziku. Za nemško; dušnopastir-stvo tridentinske; škofije je bil imenovan leta 1931 poSebeni škofijski delegat in pro-vikar V skupni škofijski pisarni. Ker so Nemci iz nacionalnih vzrokov neradi vstopali v italijansko tridentinskoi semenišče, je škof dopuščal šolanje V Brixenu.
V	novejši dOibi pa se je mnogo spreme-niloi tudi V samem tridentinskem, semenišču: Za namestnika Vodje semenišča je bil postavljen južnofirolski Nemec. Ustvarila, se: je nemška knjižnica ter posebna, skupna! sobai, kjer se najde lep<o> število dušnopastirskih in kulturnih časopisov v nemščini. Nemški profesorji semenišča v Tridentu sel namesto) italijanščine poslužujejo! za predavanja latinskega, jezika itd. Še več pomeni, da je bil po; drugi svetovni vojni dosedanji provikar za nemško, dušno! pastirstvo! v tridentinski škofiji imenovan za samostojnega generalnega vikarja za; dušno pastirstvo Nemcev — poleg generalnega vikarja, ki skrbi za iste potrebe Italijanov. Brez dvoma! največjo naklonjenost Rima pa pomeni, da
je bil na mesto tega generalnega vikarja februarja 1956 postavljen proti splošni navadi duhovnik iz sosedne brixenske škofije, namreč tedanji dekan v Ampezzu msgr. Heinrich Forer jun., ki je bil imenovan in posvečen celo za, pomožnega škofa za ves nemški del tridentinske škofije s sedežem v Bozenu. Tako, ima sedaj nemška manjšina po' tej poti najvišja mesta, cerkvene uprave, V celotni pokrajini V svojih rokah. Poi odstopu škofa Dr. Johannesa Geislerja. V Brixenu pa sta obe škofovski mesti zasedeni po, razmeroma mladih škofih: Dne 26. aprila 1952 za škofa V Brixenu imenovani Dr. Josef Gargit-ter je star komaj 40 let, pomožni škof msgr. Heinrich Foirer v Bozenu pa šteje šele 44 let! Oba sta izredno; agilna ter vodita načrtno! vsestransko, obnovo svojih področij predvsem s široko, skrbjoi za številen in dobro šolan duhovniški naraščaj, s širjenjem in utrjevanjem bogoslužja v domačem jeziku ter z intenzivnim modernim pridobivanjem mladine s pomočjo društev, tečajev, izletov itd. Istemu cilju velja tudi široko; razpredena delavnost raznih samostanov in redov. Tako; je imela na primer samo brixenska škofija s stanjem 1. januarja 1955 na deset dekanatov s 104 župnijami in 33 kuratijami ter okrog 103.700 prebivalci naslednjel ustanove in samostane:
(Nadaljevanje sledi)

Št. Jakob v Roža
Če se po daljšem premoru spet enkrat oglasimo V našem listu, potem moramo najprej zabeležiti nekaj iz žalostne kronike. Prejšnji teden smo namreč imeli pri nas kar tri pogrebe. Najprej smo v nedeljo spremili k zadnjemu počitku Uršulo Mikula iz Leš, ki je že dolgo časa bolehala na srcu. Bila je žena, ki je izgorela V materinski ljubezni do svojih številnih otrok, zato je bilo' slovo od umrle matere tem bolj ganljivo1. — V sredo' je bil pogreb žanda.rmerijskega inšpektorja Mayer-ja, ki je zadnje čase služboval na Ledenicah, poprej pa v Beljaku in v Podrožčici. Na njegovi zadnji poti soi ga spremljali številni zastopniki žandarmerije, policije, carine in drugih oblasti. — Preteklo soboto pa smo se ob odprtem grobu poslavljali od mladega bitja, ki je postalo žrtev prometne nesreče. V celovški bolnišnici je namreč podlegla poškodbam 20-letna Marija Ottowitz iz Dravelj, ki se je nekaj dni pTej kratko pred poroko' ponesrečila s svojim ženinom Hanzijem Halegerjem iz Srej. —
In še eno novico: Naša vas, ki se zadnja leta silno širi in polagoma dobiva lice modernega: naselja, se je pred kratkim, spet obogatila za novo in povsem moderno zgradbo — novi kino. V soboto je bila otvoritvena predstava in sO bili Vsi številni obiskovalci nadvse prijetno presenečeni, kajti s tako kinoi-dVorano' se res ne morejo povsod ponašati, saj spada naš novi kino med najlepše tovrstne zgradbe na Koroškem sploh.
Bače
Pred nedavnim so pričeli pri nas z gradnjo obrežne ceste ob jezeru. V polnem teku so dela v prvi gradbeni stopnji, ki obsega progo od ledinske deželne ceste pa do Bač v dolžini 1,7 kilometra. Ob cesti delajo nasip, ki bo na najvišjih krajih dosegel 3 metre, vozna širina pa, bo znašala 6 metrov. Predvidevajo, da bodo dela na tej stopnji končali do pričetka prihodnje tujske sezone, stroški pa so, preračunani na okoli 3 milijone šilingov, za kar so denarna sredstva zagotovljena.
Prebivalstvo z navdušenjem pozdravlja pričeto akcijo, ker je bila stara cesta vsako leto ogrožena poi poplavah borovniškega potoka, kar je seve tudi motila tujski promet. Gradbena dela soi pričeli s primemo slovesnostjo', kateri je med drugimi uradniki deželne gradbene direkcije prisostvoval tudi vodja cestnega gradbenega, oddelka dvomi svetnik dipl. ing. Pichler.
'O	p
TV >UX£\ §Mg|§§
Št. Janž v Rožu
V torek prejšnjega tedna je množica številnih žalnih gostov spremila k trajnemu počitku Toneta Gabriela, našega priljubljenega in spoštovanega kolarske-ga mojstra. Dolgotrajna srčna hiba mu je v 59-em letu starosti pretrgala nit življenja.
Pokojni Tone je bil Vse življenje kremenit značaj; ter zvest in prizadeven član naše narodne družine na Koroškem. V prejšnjih letih je bil požrtvovalen prosve-taš, navdušen pevec in igralec na naših prireditvah. Pozneje je postal tudi odbornik šentjanške Hranilnice, in posojilnice, nekaj časa pa je bil načelnik Živinorejske zadruge. Povsod je bilo' pokojnikovo' sodelovanje pri naših skupnih prizadevanjih plodno in koristno, dokler mu ni bolezen onemogočila plemenitega delovanja.
Pri pogrebnih svečanostih sta s,e od Toneta Gabriela' poslovila z nagovori domači g. župnik in za Zvezo slovenskih zadrug ter SPD Floro' Lapuš, pevski zbor SPD pa je' zapel ganljive žalostinke. Blagega pokojnika bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Šmarjeta — Komelj
Pri Tomažu v Smarjeti je kmetija, na kateri gospodari mlad kmet Herman, ki je posestvo prevzel po prerano umrlih starših. Neizprosna smrt je v zadnjih letih V kratkem presledku iztrgala iz sredine Tomaževe družine najprej mater, nato pa še očeta. Hčerke so se poročile in Herman je ostal takorekoč sam na domu. Bolest zaradi izgube dobrih roditeljev je bila neizrekljivo huda, Vendar gre življenje svojo pot dalje in mladi so morali prevzeti večje dolžnosti in odgovornosti.
Sin Herman set jei oprijel domače hiše ter je moral misliti, da si poišče pomoč, življenjsko družico-ženo, ki boi podpirala tri ogle pri hiši. Svojo izvoljenka ni težko našel, saj je prišel Večkrat v Pliberk in se oglasil v gostilni pri Brezniku. V tej gostilni je gostom z vso vljudnostjo' stregla Pistotnikova Pepca s Komlja. S Hermanom sta se vedno bolje spoznavala ter se končno dogovorila, da sta minulo nedeljo sklenila zvezo za življenje.
Po poročnih obredih v Šmarjeti je bilo
Srna povzročila smrtno prometno nesrečo
Divjačina, ki posebno v nočnih urah menjava preko cest, je že pogosto povzročila hude prometne nesreče. Motociklisti, ki vozijo po cestah skozi gozdove, niso nikdar dovolj previdni in, marsikaterega je prizadela usodna nesreča, ko mu je skočila divjad naravnost v kolo.
Nepopisno tragična nesreča je dohitela minulo soboto zvečer 34-letnega zidarja Alojza Mlakarja iz Kotmare vesi. Okoli polnoči se je peljal z motornim kolej som v smeri proti Celovcu. Nekaj po' polnoči je Mlakarja našel neki avtomobilist
na nevestinem domu pri Pistotniku na Komlju nad vse živahno in veselo domače ženitovanjsko slavje. Mnogo je bilo svatovskih gostov, sorodnikov in znancev, katerim se je na večer pridružilo še mnogo drugih prijateljev obeh hiš in družin. Prijetno svatovsko razpoloženje je trajalo do dopoldanskih ur drugega dne, šele potem so se začeli gostje razhajati v prepričanju: to je bila ohcet, kakršnih je malo! Herman pa je povedel svojo mlado' ženo na svoj dom v sončno Šmarjetoi.
Ko mladima novoporočencema iskreno čestitamo, želimo, da bi jima bilo v družinskem življenju naklonjenih zares mnogo srečnih in sončnih let!
Kotmara ves
Na Brdih je po1 daljši mučni bolezni umrl Janez Modrič, pi. d. Topličarjev oče. Blagega in spoštovanega, pokojnika, skrbnega gospodarja, ljubljenega očeta in dobrega sosedal, smoi v torek ob lepi udeležbi žalnih gostov položili k večnemu počitku.
Prejšnji teden smo pokopali tudi Katarino Pihler, priljubljeno gostilničarko v Čahorčah. Skoraj iz nič si je z marljivim prizadevanjem postavila svojo lastno hišo in odprla gostinsko' obrt, prostor, v katerem soi se gostje prav radi oglašali. Pokojno mater bomo obranili v lepem spominu.
Preminul je tudi Lambert Miklavc, bivši dolgoletni najemnik Šolijeve kmetije v Čahorčah. Pokojni je bil doma iz Radiš, pa se je pozneje udomačil v našem kraju, kjer smo ga zaradi njegovega lepega značaja Vsi radi imeli in spoštovali. Marljivi sinovi so v letih po vojni postavili v Čahorčah svoj lastni dom, kjer je tudi pokojni oče nazadnje stanoval.
Pri pogrebnih svečanostih so z ganljivimi žalostinkami sodelovali domači pevci. Žalujočim svojcem izrekamo naše iskreno' sožalje.
V bližini Trabesinj z razbito' lobanjo in krvavitvijo možganov mrtvega na cesti. Nedaleč od smrtno ponesrečenega je ležalo motamo kolo, v jutranjih urah pa so našli tudi ubitoi smo, vsled česar je gotovo, da se jei žival zaletela v motorno kolo ter je nastala zaradi tega tako usodna nesreča.
Žalostni dogodek je vzbudil v okolici Veliko prepaščenje in globoko sočustvovanje s svojci nenadoma in tragično preminulega Mlakarja, ki zapušča ženo' in dvoje otrok.
Prejšnji teden na cestah: 61 mrtvih in 1045 ranjenih
Minuli teden je pri motoriziranem prometu na avstrijskih cestah spet hudo tekla kri. Skupno je bilo 1234 prometnih nezgod in pri teh 61 oseb usmrčenih, 1045 pa bolj ali manj hudo poškodovanih. Na Koroškem je bilo 140 prometnih nesreč s 119 poškodovanimi in 3 mrtvimi potniki. V 51 primerih prometnih nezgod sovozniki pobegnili, v 89 pa so' ugotovili, da so bili šoferji pod vplivom preko- mere zaužitih alkoholnih pijač.
V istem tednu je bilo na avstrijskem ozemlju 46 požarov, pri katerih so- doslej ugotovili škodo- v znesku okoli 16,370.000 šilingov. Na Koroškem samem ugotavljajo šest požarov. Kot vzroke požarov navajajo v 6 primerih samovžig, v 1 leteče iskre, v 1 kratki stik, v 1 tehniške pomanjkljivosti, v 20 pa zanikrnost. V 15 primerih pravega vzroka še niso> dognali.
Nepozabni vtisi radiških pevcev z jesenskega izleta
Nekoliko pozni smo s poročilom o našem izletu, vendar prosimo, da ga objavite. Radiški pevci smo kmečki fantje in dekleta ter delavci na drugih področjih. Vsejati je bilo treba zimsko žito, pobrati krompir ter opraviti še mnoga druga jesenska dela na kmetih, drugi pa so morali posvečati svoje moči svojim poklicnim opravkom. Zaradi tega riam je šele danes mogoče, da opišemo naš nepozabni izlet.
Septembrska dneva, ko smo organizirali naš izlet, sta bila vremensko-prilično zelo prijetna in ugodna. Izleta se je poleg naših pevcev udeležilo tudi Več drugih ljudi ter nas je bilo skupno' dva avtobusa. Izletnike je vozil avtopodjetnik Stefan Sienčnik iz Dobrle vesi.
Odpeljali smo se v soboto- rano zjutraj. Bilo je šele ob treh, ko smo Vstopili v avtobus pri Mauthnerju v Medgorjah in pri Schlosswirtu v Žrelcu. Srečali smo se v Hovji vesi v Podkrnosu in skupno vozili proti državni meji na Jezerskem pre-
lazu. In že pred mejo je ob sončnem vzhodu prvič zadonela naša pesem v tiho, nekoliko zamegleno jesensko- jutro.
Obmejni organi so bili na obeh straneh vljudni in korektni, zato so bile obmejne formalnosti hitro opravljene, da smo lahko nadaljevali svojo pot.
Tudi na jugoslovanski strani meje smo že kar kmalu zapeli, ko smo slučajno srečali avtobus jugoslovanskih potnikov, namenjenih v Avstrijo in Nemčijo. Potniki so bili za naše petje ta-koi navdušeni, da smo jim morali na željo še zapeti.
Pesem je bila spremljevalka naše poti ter s pesmijo in v razigranem razpoloženju
smo se vozili dalje, dalje. .. Potniki ob cesti so ustavljali korak in nas poslušali. Ustavili smo- se v svetišču na Brezjah in tudi tam ie naš zbor vzbudil zanimanje med tamošnjimi domačini.
Po' prvem okrepčilu sta avtobusa drve-
la proti Ljubljani. Tudi med to vožnjo petja in dobre volje ni manjkalo'. V Ljubljani smo imeli na žalost le malo časa za obstanek in vsak je na naglico' opravil, kar jel želel. Po skromno! določenem času smo morali biti spet zbrani pri avtobusih. Toda tik pred odhodom smo doživeli nekaj izrednega. Na ogalu ceste v bližini nebotičnika smo se postavili in zapeli avtorju priljubljene »Miklove Zale« Jaki Špicarju pesem »Rož, Podjuna, Zilja«. Ne hvalimo se, toda naša pesem je bila učinkovita tudi na prometni ljubljanski ulici. Na mah sO se odprla okna hiš in pokazale so se glave in glavice navdušenih Ljubljančanov, ulica pa se je prav tako natrpala ljudi. Z oken in ulice smo slišali vzklike odobravanja ter klice: še, še. Z oken sol nas obsipali s šopki rdečih nageljnov in nastal je skoraj pravcati koncert na cesti. Eden izmed šopkov nageljnov je bil posebno Velik in lep, kakršne običajno poklanjajo samo ob koncertih v Velikih koncertnih dvoranah. Pevci ob tako spontanem navdušenju ljubljanskega občinstva nismo mogli drugače kakor da smo dodali še nekaj naših pesmi ter na ta način navdušenim meščanom zelo ustregli. Lepi dogodek bo vsem izletnikom ostal V trajnem spominu in ko smo odhajali, smo slišali še iskrene klice: Pridite šel
Prispeli smo v Postojno, kjer smo si ogledali čuda in krasote sVetovnoZnane jame. Nekateri so čarobni podzemski svet videli prvič, bili so posebno zadivljeni in srečni ter so zatrjevali, da kaj takega ne bodlo nikdar pozabili. Tudi v tako imenovani koncertni dvorani v jami je zado<-nela pesem radiških pevcev. Na izrecno željo vodiča skozi jamo smo morali še nekaj pesmi dodati. Prišedši iz jame smo na željo tamošnjih nameščencev in drugega občinstva zapeli še več pesmi in želi veliko navdušenje.
Avtobusa sta brnela po Vipavski dolini proti Gorici. Uživali in pili smo lepoto krajev, dokler nas ni zajela noč. V hotelu »Sulkan« smo se okrepčali in prenočili. Tudi V tem hotelu smo- ustregli z nekaterimi našimi narodnimi. Zjutraj pa smo bili že zgodaj na nogah, kajti že ob petih smo odrinili proti Sv. Gori. Prekrasno in toplo vreme nam je bilo naklonjeno ter smo imeli neskaljen užitek v zgodnjih urah na vrhu Sv. Gore. Pri božji službi je naš pevski zbor pel ob spremljevanju prvovrstnih orgel in tudi tukaj si je naše petje osvojilo pozornost in navdušenje številne množice.
V Gorici smo ob spomeniku počastili v zadnji vojni padle žrtve. Moški zbor je zapel »Nmav čez izaro«, mešani pa »Rož, Podjuna, Žila«. Naše pesmi še niso> izzvenele, ko se je okoli nas zbralo vse polno' ljudi. Pred nas je stopil predsednik tamošnjega Ljudskega odbora ter nas v lepem nagovoru nad vse prisrčno' pozdravil. Ob naši pesmi in našem obisku je bil Vidno ganjen. Naš najlepši šopek nageljnov, ki so nam ga dali v Ljubljani, smo položili na grob padlim, junakom, kar je vzbudilo' med navzočimi domačini veliko priznanje. Za slovo smo še v hotelu »Solkan« zapeli nekaj naših domačih narodnih pesmi, zraslih med. našim slovenskim ljudstvom na Koroškem.
Prišli smo' v italijansko' Gorico' in se končno pripeljali v Trst. V Trstu smo si ogledali pristanišče, akvarij in druge zanimivosti.
Ob zatonu sonca, smo se odpravili iz Trsta. Mimogrede smo še obiskali ogromno pokopališče »Sredi polja«, proti Žab-nicam pa je naša pesem že utihnila, ker smo bili utrujeni, prepolni vtisov in lepih doživetij.
Šimej Wrulich - pevovodja
mnsMsm
Petek, 25. oktober: Krispin Sobota, 26. oktober: Evarist Nedelja, 27. oktober: Frumencij Ponedeljek, 28. oktober: S. i. J. Torek, 29. oktober: Narcis Sreda, 30. oktober: Doroteja Četrtek, 31. oktober: Volbenk
LISJAK POPOTNIK
Kopal je lisjak za štorom in našel čmr-‘la- Vtaknil ga je v bisago in šel naprej.
Ko je, prišel do prve hiše, je vstopil in r®kel gospodinji:	»Smem pustiti bisago
tebi, ker imam nekaj važnih opravkov?«
»Da«, je odvrnila žena.
»Samo glej, da je ne odpreš,« je zapre-ti! lisjak.
Toda ni še odnesel peta, že je žena za hipec pokukala v bisago — čmrlj je zle-kl iz nje, ujel ga je petelin in ga požrl.
Čez čas se je lisjak vrnil. Dvignil je bi-?a9© in opazil, da je prazna ter vprašal ZeHo: »Kje je moj čmrlj?«	*
Zena je odgovorila: »Samo, malo sem Zvezala bisago in že je čmrlj ven pri-*etel in petelin ga je požrl.«
»2e prav,« je zarenčal lisjak, »tedaj pač farnem petelina.«
In ujel je petelina, ga vtaknil v bisago 'h šel naprej.
Ko je prišel do naslednje hiše, je vstopil in rekel gospodinji: »Smem pustiti bi-Sa9o- pri tebi, ker imam nekaj važnih opravkov?«
Ovca in
Nekega jasnega jutra navsezgodaj sta ^ kodrasta ovca in prašiček z zavihanim rePkom odpravila v svet, da si poiščeta ^0tn, kajti ničesar si nista bolj želela kot ^njo lastno hišico.
»Zgradila si bova hišo,« sta, sklenila, “hi v njej skupaj prebivala«.
In, potovala sta daleč, daleč, preko polj 'n ob mejah, mimo Vrtov in še skozi gobove, dokler nista kar na lepem srečala 2ajca.
»Kam pa gresta?« ju je vprašal.
»Hišo si bova zgradila«, sta povedala °vca in prašiček.
»Smem še jaz stanovati pri vama?« je 2aProsil zajec.
»Kaj znaš koristnega?« sta ga vprašala ^Vca in prašiček.
Zajec se je hipec, dva praskal z levo 29dnjo taco in nato odgovoril: »Z ostrimi 2nbm.i bi znal glodati kline in jih s šapa-zatikati.«
»Prav,« sta pokimala ovca in prašiček, ^kar z nama.«
In vsi trije so šli še mnogo, mnogo da-Ijn, dokler niso kar na lepem srečali sive 9osi.
»Kam pa greste?« jih je vprašala.
»Hišo si bomo, zgradili,« so odvrnili °vca in prašiček in zajec. »Smem še jaz stanovati pri vas?« je zaprosila siva gos.
»Da«, je odvrnila ženai.
»Samo glej, da je ne odpreš,« je zapretil lisjak.
Toda ni še odnesel peta, že je žena za hipec pokukala v bisago — petelin je zletel iz nje, ujela: ga je svinja in požrla.
Čez čas se je lisjak vrnil. Dvignil je bisago, opazil, da je prazna, in vprašal ženo: »Kje je moj petelin?«
Zena je odgovorila: »Samo malo sem razvezala bisago, in že je petelin Ven priletel in svinja ga je požrla.«
»Že prav,« je zarenčal lisjak, »tedaj pač vzamem svinj©.«
In ujel je svinjo,, jo vtaknil v bisago in šel naprej.
Ko je prišel do naslednje hiše, je vstopil in rekel gospodinji: »Smem pustiti bisago, pri tebi, ker imam nekaj važnih opravkov?«
»Da,« je odvrnila žena.
»Samo gleij, da je ne odpreš,« je zapretil lisjak.
Toda ni še odnesel peta, že je žena za hipec pokukala V bisago — svinja se je skobacala iz nje in vol jo, je pojedel.
Čez čas se je lisjak Vrnil. Dvignil je bi-
»Kaj pa znaš koristnega?« so jo, vprašali ovca, prašiček in zajec.
Siva gos je za hipec, dva, skrila: nogo, pod perut. Zeblo, jo je, ker ni imela doma. Nato je dejala: »Širok kljun imam, z njim bom trgala mah in ga tlačila v špranje.«
»Prav,« so1 pokimali ovca, prašiček in zajec, »kar z nami.«
In vsi štirje so, šli daleč, daleč, dokler niso kar na lepem srečali petelina.
»Kam pa greste?« jih je vprašal.
»Hišo si bomo zgradili«, so odgovorili ovca, prašiček, zajec in gos.
»Smem še jaz stanovati pri vas?« je zaprosil petelin.
»Kaj pa znaš koristnega?« so ga vprašali.
Petelin se je našopiril in hipec, dva stopical sem in tja, nato pa odgovoril: »Znam navsezgodaj prepevati, budil vas bom.«
»Prav,« so dejali ovca, prašiček, zajec in gos, »kar z nami.«
In tako je vseh pet šlo daleč, daleč, dokler niso našli primernega prostora za hišo. Potem je ovca podirala debla in jih vlačila, prašiček je delal opeko za klet, zajec je z ostrimi zobmi glodal kline in jih zabijal s šapami, gos je s kljunom trgala mah in z njim zadevala špranje, petelin pa je vsako jutro zarana zapel, da so vedeli, kdaj je treba vstati. In vsi so srečno živeli v svoji mali hišici.
sago,, opazil, da: je1 prazna, in vprašal ženo: »Kje je moja svinja?«
Žena je odgovorila: »Samo, malo sem odvezala bisago, in že se je skobacala svinja iz nje in vol jo, je pojedel.«
»Že, prav,« jei zarenčal lisjak, »tedaj pač vzamem vola.«
In ujel je vola, ga vtaknil v bisago in šel naprej.
Ko je prišel dol nasledlnje hiše, je Vstopil in rekel gospodinji: »Smem pustiti bisago pri tebi, ker imam nekaj važnih opravkov?«
»Da,« je odvrnila žena.
»Samo glej, da je ne odpreš,« je zapretil lisjak.
Toda ni še odnesel peta, že je žena za hipec pokukala V bisago — Vol je ušel iz njei in gospodinjin sinček ga je zapodil preko travnikov.
Čez čas se je lisjak vrnil. Dvignil je bisago, opazil, da je prazna in vprašal ženo,: »Kje je moj vol?«
Zena je odgovorila: »Samo malo, sem odvezala bisago in že je vol ušel iz nje in moj sinček ga je zapodil preko, travnikov.«
»Že prav,« je zarenčal lisjak, »tedaj pač vzamem dečka.«
In zgrabil je dečka, ga vtaknil v bisago in šel naprej.
Ko je prišel do naslednje hiše, je vstopil in rekel gospodinji: »Smem pustiti bisago pri tebi, ker imam nekaj Važnih opravkov?«
»Da,« je odvrnila žena.
»Samo glej, da je ne odpreš,« je zapretil lisjak.
Žena pa je pekla potico in otroci so se gnetli okrog nje, in jo prosili zanjo.
»Oh, mama, daj mi košček,« je moledoval eden od njih: »oh mama, daj nam košček,« so prosili ostali.
In slastni vonj je segel prav do, bisage, kjer je ihtel in vzdihoval mali deček. Slišal je, kako otroci prosijo za potico, in se je Oglasil: »Oh, mamica, daj mi košček!«
Tedaj je žena razvezala bisago, rešila iz nje dečka in vtaknila na njegovo mesto hišnega psa čuvaja. In deček je nehal jokati in je z ostalimi jedel poiticoi.
Čez čas se je lisjak vrnil. Dvignil je bisago,, videl, da je trdno, zavezana, si jo zavihtel na pleča in odšel daleč v gozd. Tam je sedel, bisago, razvezal — in če bi bil V njej mali deček, se mu ne bi dobro godilo.
A deček je bil na varnem pri dobri ženi in ko, je lisjak razvezal bisago,, je planil iz nje hišni čuvaj in lisjaka požrl.
Netopir
Dandanes leita netopir samo v mraku in ponoči, nekdaj pa je letal tudi podnevi.
Ko je nekega: dne letal po, zraku, mu prileti nasproti jastreb. »Dobro,, da sem te srečal«, zakriči jastreb. »Ze tri leta te iščem zaman!«
»Zakaj me pa iščeš?« vpraša, netopir ves v strahu.
»Vse ptice so že zdavnaj plačale svoj krvni davek, ti si edini, ki mi ga dolguješ«, odvrne jastreb.
»Jaz«, se začudi netopir, »jaz vendar nisem ptica«. Spusti se na zemljo, in zbeži V najbližnjo luknjo.
»Res je«, si misli jastreb, »to ni ptica, temveč štirinožna žival«.
Kmalu nato sreča netopir lisico.
»Dober dan, dragi prijatelj«, ga hinavsko nagovori botra lisica. »Že sedem let te iščem«.
»A čemu me iščete, tetka?« jo' začuden vpraša netopir.
Lisica odgovori: »Vse štirinožne živali so mi že plačale krvni davek, le od tebe ga še nisem prejela!«
»Od mene«, se začudi netopir. »Jaz sem vendar ptič!« Razpne krila in se dvigne v zračne višave.
»Res je«, pomisli lisica, »oin je ptica«.
Od takrat netopir ne teka več po zemlji, ker se boji lisice, podnevi pa se ne upa več letati, ker ga je strah pred jastrebom.
Altajska bajka
JULI AN TUWIM:
V
(QuAak
Janez Janezek zabiti na tem svetu je živel. Poslušajte, če želite, kaj čudak je vse počel. Letati učil je ptice, vodo v sito je dajal, a kovača je poprosil, da bi kuro mu koval.
Nad vsiljivega komarja šel s sekiro je menda, v izbo je gnoja prinašal, a odnašal v gozd drva. Sredi zime si ledeno malo hišo je zgradil:
»tale izbica bo prava, v njej poletje bom prebil!«
V sonce pihal je poleti, da vročino bi pregnal, vselej stol prinesel konju, ki pred hišo je postal.
In sosedu sto je grošev on prodal za desetak.
No, saj vidite zdaj sami: Janezek je bil čudak.
*■ *■ FINŽ0AR
s>oV
sNjO BODNIM SONCEM
°RUGA knjiga povest davnih dedov
----------------------iniurmiirr-T
43
»Le natezaj, ne utrgaš! Kar zvarim jaz, ^ži na veke! Dolg čas ti je po menihu — Po Ireni. Haha, čudno-, barbar pogan, pa ljubi krščanskega meniha! Srbijoi te roke, du bi jo objel, carico' pa zadavil! Le po-trPi, Azbad jo že potolaži.«
Ob teh besedah se je vzvalovilo v njegovem osrčju. Irena v Azbadovih rokah! Strašno soi zapokale verige, da je Teodo-ra- od strahu zadrgetala, boječ se, da jih utrga. Ali vsa njegova silna moč je oma-9a la pod železjem. Zato- je obrnil glavo-, Pogledal z neskončnim zaničevanjem na despojno in pljunil V njeno- lice.
»Vlačuga! Nesramnica! Kristus, tvoj B°g, o katerem mi je govorila Irena, te izroči najnižjemu peklu, lovača! Zadnji P^s v barbarih je vrednejši časti od te-Be- ki si na prestolu!«
V Teodori je vzkipela divja kri. Pozabila je dostojanstva, pozabila, da je že-n-ska. Pobledela je- od žolča, planila k Iztoku in ga s stisnjeno pestjo udarila po
glavi. Črn curek se je pocedil jetniku iz komaj usahle rane po licu. Teodora ni mogla izpregovoriti besede, v grlu jo- je davilo. In ko je zagledala na licu črni curek in na lastni roki krvav madež, je zbežala iz ječe. Plamenico je vrgla evnuhu v obraz in bežala, da jo je komaj dohajal. Iz vseh voglov, iz vseh temnih kotov je videla, da. vstajajo' sence in kriče, da odmeva: Vlačuga, nesramnica! Krist, tvoj Bog, te izroči peklu! Kakor tisoč erinij* so-se ji zdele sence, ki jih je prožila trepetajoča plamenica v rokah evnuhovih.
Zasopla je pribežala V stan. Plašč ji je zdrsnil med durmi z ramen, sesedla se je na kipeče blazine pod svetilnikom. Iz zlatih kelihov so pogledovali plamenčki in se čudili krvavemu madežu na beli Teodo-rini roki. Dvigale sO se lučke in skrivale za robove kelihov na svetilniku, kakor bi jih bilo strah, ker so zagledale na roki vladarice kri nedolžnega.
Drugi dan je govoril Justinijan s Teodoro.
»Premodra, kaj sodiš o trgovcu E pa fr o-ditu? Kvestor ni našel kosmiča svile pri njem.«
»Pri kom? Pri Epafroditu?«
»Pri njem, moj svetli angel!«
»Laž! To je laž! Epafrodit Vara vsemogočnega despota.«
* Erinije = boginje preganjalke zločincev.
»Preiskali so skladišča in vilo.«
»Zakopal je v zemljo!«
»In Vendar je bil pošten doslej. Državi in dvoru je bil naklonjen. Veliki so njegovi darovi.«
»Pesek v oči, prejasni! Drobtine z bogatinove mize.«
»Torej sodiš, da vara despota?«
»Vara, veruj mi, vara. Naperi pravdo-zoper njega. Zapleni mu vse, če ne dobiš svile. Zapri ga!«
»Ne smem prenaglo. Moj kodeks prava bi nasprotoval. Nasprotovalo bi ljudstvo v Bizancu. Buka bi nastala, če zaprem nenadoma njega.«
»Ne boj se sodrge! Spomni se znam-kovnega upora.* Kdo se je bal? Ti, despot, in vojvoda Belizar! Teodora se ni bala. Krvi sem zahtevala, s prestola1 nisem hotela — in kdo je zmagal nad drhaljo?«
»Ti, mogočna, samo ti. Sicer bi Justinijan begal danes po tujini kakor plaha zver.«
»TOrej ne boj se drhali in zapri Epafro-dital«
»Ne bojim se, dokler si ti ob meni, ne bojim se drhali, toda bojim se krivice. Zato naperim stroga pravdo zoper njega, on pa bodi svoboden, dokler ne izteče stvar natančno po- zakoniku.«
* Upor (1. 632) je dobil svoje ime po posebni znamki — nika, po kateri so se uporniki spoznavali.
»Tvoja vest je kakor nedolžne deklice. Apostol si in svetec božji. Delaj torej po vesti, toda časa ne trati, sicer te Grk še enkrat ukani!«
Pred Teodoro se je pojavil nenadoma črni curek, ki se je- pocedil po licu Iztoka — nedolžnega. Vsa njena satanska narava ni zmogla, da bi ne pretresla groza njene duš©, ko se je domislila, da preganja tudi Epafrodita po nedolžnem, dasi tolikrat ni skoparil z zlatom, ko je šlo za dvor. Zato ni dalje silila v Justinijana, da bi zaprl Grka. Tesno ga je objela.
»Delaj torej po vesti, apostol, #vetec božji!«
Justinijan pa je delal po zakonih.
Tistega popoldne je zdihoval Radovan v peristilu in jokal kakor dete pred Epa-froditom.
»Otmi ga, na bogove, na Krista, otmi ga! Reši Iztoka, odkupi ga z zlatom. Suženj ti bom.«
Odkar sta Epafrodit in Radovan zvedela od Spiridiona, kaj se je zgodilo z Iztokom, sta hodila po vrtu kakor plahi senci. Radovan se je valjal po travi in prejokal vse dneve. Vrč vina je stal nedotaknjen v njegovem stanovanju. Epafrodit ni govoril, ni veleval, ni računal. V čelo so se mu zagrizle tako grozne gube, da so sužnji bežali pred njim. Pa je bil nepotreben njihov beg in strah. Nikogar ni kaznoval, nikogar o-štel. Vse mu je bi-
ZA GOSPODINJO IN DOM |
Nekaj o vsakdanjem kruhu
Med vsemi živili v naši prehrani jemo največ kruha, ki je sestavni del skoraj vsakega našega obroka. Kruh je zaradi tega nepogrešljiv. V nekaterih krajih, predvsem na vaseh, pojedo ljudje preveč kruha, včasih celo doi 2 kg dnevno. Kruha pojedo zatol toliko, ker pripravljajo drugih živil bolj maloi. Čeprav je kruh važno in obveznoi živilo, tako Velika potrošnja ne dokazuje, da je naša prehrana dobra. Nasprotno, velika potrošnja kruha gre na račun drugih živil, nujno potrebnih človeškemu organizmu. Ker kruh, tudi tisti, v katerem so otrobi, ni polnovredna hranai, ne more dajati organizmu dovolj beljakovin, vitaminov in drugih hi a nilnih snovi. Te pomanjkljivosti je treba nadoknaditi v vsakdanjih obrokih z mlekom, mesom, s sočivjem, sadjem ter z drugimi hranilnimi in vitaminskimi živili. Prizadevati si moramo, da bi se potrošnja kruha zmanjšala, na drugi strani pa povečala potrošnja drugih živil, predvsem mleka, mesa, sočivja, jajc, sadja i. dr. Pozabiti ne smemo, da je zlasti sadje in sočivje za organizem zelo, važno,, ker so v njem vita-
Jajčni rumenjak v prehrani
Jajčni rumenjak s sladkorjem velja na splošno za zelo zdravoi in redilno in lahko prebavljivo hrano! Z znanstvenega stališča pa to pinenje ni upravičeno. Strokovnjaki so« namreč ugotovili, da človek mehko kuhana jajca prebavi hitreje kot trdo kuhana, najdalje pa traja prebava surovih jajc, ki jih želodec nei izkoristi popolnoma. Surove beljakovine svežega jajca so teže prebavljive in jih človeški organizem tudi slabše izkoristi kot pa kuhane ali pečene. Z drugimi besedami: sveži rumenjak koristi organizmu manj kot kuhani.
Pogosto slišimo', da se v svežem rumenjaku ohranijo, vsi vitamini, v kuhanem pa se izgubijo. Tudi to ne drži, ker so že ugotovili, da vitamini med kratkotrajnim kuhanjem ali pečenjem jajca ne utrpijo tukorekoč nobene škode. Pri kuhanju je v glavnem prizadet vitamin C, tega pa v jajčnem rumenjaku ni. Namesto rumenjaka s sladkorjem dajemo majhnim otrokom in bolnikom zelo mehko, kuhana, starejšim pa kuhana oziroma pečena jajca s kruhom.
Priporočljivo! je tudi, da dajemo otrokom do dveh let rajši kuhana namesto pečena jajca, ker otroški organizem sprva težje prebavi maščoba kot pa kasneje, ko se njegovi prebavni organi že- utrdijo Otroci maščobe težje prebavijo tudi zatO‘, ker se pod vplivom visoke temperature v masti razvijejo snovi, ki otežkočajo prebavo.
lo po godu, ker se ni menil za nobeno stvar. Ko bi ga obsodili pod meč, bi bil Večer pred smrtjo z ječarjem v kocke igral, tako neupogljiv je bil njegov duh. Ker pa je zmagala v igri despojna, ga. je tako potrlo, da se mu je zdela smrt radost v primeri s to bolestjo. Stoiško' mirno, brezčutno je čakal, kdaj se pojavijo' palatinci ter zasežejo vito in njega od-ženo v ječo!
Minil je teden, nikogar ni biloi. Grku se je pričelo zopet svitati v potrtem duhu. Nfc mah je oživel, kakor da se je poledenel otajal na soncu.
»Radovane!«
Poklical je godca izpod pinije, kjer je obupan vzdiha! in klical bogove na pomoč.
»Radovane, pojdi z menoj v peristil. Zdi se' mi, da vzhaja luč na Vzhodu.«
Godec je šel za njim; neprenehoma ga je stresalo kakor človeka, ki se ustavlja joku.
Koi sta bila skrita ob šumečem vodometu, izpregovori Grk:
»Radovane! Čakal sem palatincev. Ni jih. Dobro znamenje. Teodorina maščevalnost je nasičena. S tem se mi je prižgala luč na Vzhodu mojega upanja. Morda otmem Iztoka.«
Tedaj je starec pokleknil predenj in prosil:
»Otmi ga, na bogove, na Krista, otmi ga!«
mini in hranilne snovi in ga moramo uživati vsak dan in skozi vse leto.
Bel ali črn kruh?
Bel kruh je po kalorični vrednosti boljši. V kilogramu belega kruha je 2600 kalorij, v črnem pa 2400 kalorij. Pač pa je
V	belem kruhu manj beljakovin in vitaminov. V 100 g bele moke je 14 g beljakovin, od teh jih prebavi organizem 11,1 g.
V	enaki količini črne moke pa je 13,7 g beljakovin, od teh prebavljivih 11,7 g. Bel in črn kruh dajeta torej približno enake količine prebavljivih beljakovin. V beljakovinah belega kruha pa je manj aminokislin, ki so zefoi Važne za izmenjavo' snovi v človeškem organizmu. Črni kruh pa je bogatejši na mineralnih snoveh (fosfor, kalcij, železo i. dr.). V črnem kruhu je tudi več vitamina BI, B2 in E ter dr. Vse te sestavine so Večidel v luskinah pšeničnega zrna, ki ne pride v belo; moko. Da bi organizem dobival dovolj hranljivih snovi, zlasti beljakovin, mora človek razen kruha jesti dovolj mleka, mesa, jajc, sira in drugih hranljivih živil.
Ker imata beli in črni kruh dobre in slabe lastnosti, je najbolje jesti polbeli kruh. Z njim pride V organizem več beljakovin, kalorij in vitaminov. Polbeli kruh je treba dajati zlasti otrokom med 6. in 12. letom starosti. Razen Večje količine hranljivih snovi in vitaminov zahteva ta kruh izdatnejše žvečenje, kar ugodno' vpliva na razvoj1 zob in krepitev dlesni. Seveda ne zadostuje dati otroku samo košček kruha, kakor store starši čestO, marveč mu moramo' dati vednoi tudi nekaj mleka, sira, jajc in sočivja.
Kruh pa naj ne boi preveč suh, ker tak ni več primeren za jed, pa tudi okusa nima Več pravega, ker je njegova skorja pretrda. V suhem kruhu je namreč premalo Vode. Če še ni presuh, ga lahko> z rahlim ogrevanjem osvežimo. Dober tudi ni Vroč, komaj spečen kruh, ker je pre-
Zimski česen sadimo zdaj
Česen ne uspeva v težki in vlažni zemlji, ampak zahteva srednje težkoi močno zemljo, ki pa ne sme biti sveže pognojena. Razmnožujemo ga s stroki in sicer sadimo' le zunanje stroke, ker so notranji manj vredni. Česen sadimo V Vrstah 20 cm narazen ter v razdalji 15 cm in sicer prav plitvo. Če bi ga sadili globlje, ne bi obro dil debelih glavic in bi prej pognal v cvet. Zimski česen je sicer rodoVitnejši, Vendar nima ostrega okusa kot pomladanski in tudi ni posebnoi trajen. V suhi zimi ga zmrzal dvigne na površje. Treba ga je zato potlačiti v zemljo; brž ko mraz popusti. Dobro je tudi, če ga pred zimo za prst na debeloi pokrijemo' s preperelim gnojem in pognojimo še s kalijem.
»Tako velika je moja žalost in taka. ljubezen dol tvojega sina, da vse zastavim zanj. Ti pa molči, ne jokaj! Ne gani se mi od tod! Kar nenadoma se mi je za-bliskalol v glavi. Dosihmal je bila; sama noč. Sedaj poskusim.«
»Otmi ga, otmi ga!« je blebetal starec in po bradi sol se mu točile solze.
V tistem trenutku javi Numida, da so prišli carski sodni asesorji. Takoj za njim se je priglasil preatdr fiscalis in Epafrodi-tu naiznanil, da je naperjena zoper njega pravda! z naijvišjega dVora. Ker upa ves sodni dvor svetovalcev, da se dokaže njegova nedolžnost, hoče sam Upravda pospešiti sodno obravnavo. On pa ostane svoboden — in custodia! libera — nadziran.
Epafrodit je z vdanostjo najzvestejšega državljana sprejel pretorjevo izjavo, in obljubil, da takoj odene žalno obleko tožencev, kateroi upa, oprt na najjasnejše dokaze svoje nedolžnosti, čimprej zamenjati s slovesno stoto' opravičenja. Isto je ponovil pretor, se mu dostojno' poklonil in ga nazval »excellens eminentia tua,,* da se zgodi, kakor je pravično«.
»Upam na Krista in nate, sublimis ma-gnificentia!«
Nato sta se poslovila po vseh najnatančnejših šegah puhlega Bizanca,.
* Odlična vaša prevzvišenost — izrazi po-čaščenja po tedanji šegi.
težkoi prebavljiv. Najboljši je kruh nekaj ur poi peki.
Kruh pečemo iz raznih vrst 'žita in iz različno mešane moke. Pogosto mešajo pšenično, koruzno, ali rženo moko. Ker pridelujejo' dve ali tri Vrste žita, je najbolje peči mešani kruh. Vendar tega načela ne upoštevajo! povsod in pečejo' iz-ključnoi le ržen ali pšenični kruh. Najboljši je1 pšenični kruh, ker je tudi najbolj hranljiv, je bolj rahel in tudi lažje prebavljiv kakor druge vrste kruha. Pri prebavi pšeničnega kruha izkoristi telo 85 % beljakovin, pri rženem kruhu pa samo 65 °/o. Po' hranljivosti je pšeničnemu najbližji rženi kruh. Kruh iz čisto črne moke pa ni dober in za prehrano' ne tako primeren, ker je teže prebavljiv. Zato; je treba rženoi moko' mešati s pšenično.
Vse lahko uporabite
Noben kos blaga, nobeno staro, ponošeno krilo ali obleko ne smemo takoj vreči med staroi šaro! Vse namreč še lahko uporabimo!. Iz navidez odsluženih kosov obleke moremo z malo1 iznajdljivosti napraviti marsikaj praktičnega in koristnega.
Kaij se da na primer napraviti iz prs-
Skoraj vsakega izmed, nas še kdaj doleti, da moramoi zaradi neznosnih bolečin zoba obiskati zobozdravnika, ki nam nato izdere oboleli zob. Spretna zobozdravnikova roka zob takorekoč izvije! Ta majhni operativni poseg povzroči za kratek čas povezavo! med ustno Votlino in čeljustno; kostjo. S čudovito1 načrtnostjo, zamaši telo nastalo odprtino s strnjeno' krvjo1. Ta, začetek zaraščanja podpira tudi tampon, ki ga takoj po> izdrtju zoba, potoži zobozdravnik na rano. Takoj potem, ko je kri s pomočjo, tampona zaprla: rano, nas lahko zobozdravnik odslovi. Zdaj je vTsta, na nas samih, da pospešimo s pravilnim ravnanjem tek ozdravitveL
V prvih urah po izdrtju zoba opustimo' vsako izpiranje ustne votline. Tudi pri hrani bodimo previdni, uživajmo le kašasto hrano in jo žvečimo na drugi strani čeljusti. Po jedi izplaknimo usta s kamiličnim ali žajbljevim čajem. Umestno je tudi, da dodamo čaju za izplakovanje noževo konico kuhinjske soli ali pa jedilne sode.
Zdravljenje pospešimo tudi, če dodamo, telesu vitaminel V obliki sadnih =okov, dalje sokov raznih povrtnin ali pa da uživamo kombinirane vitamine v različnih
Epafrodita je sicer iznenadil ta obisk, potrl ga ni.
Zopet se je zdramil njegov ponižani duh. Kakor spočit orel je razpel peruti in drznejši so bili krogi, ki jih je črtala njegova misel.
»Teodora, tudi ti si bila trudna zmage kakor jaz poraza. Sedaj si se spočila v slasti maščevanja,. Tvoja roka sega po meni, Epaf rodit pa ti nastavi nož, da se obrežeš.«
Tlesknil je krepko' z rokami. Suženj se je priklonil pred njim.
»Numida, osedlaj mi konja,. Hitro!«
TrgoVec se je kot toženec razmršil lase v znataenje žalosti, se preoblekel, ogrnil preprost popotni plašč in odjezdil skozi mesto prekoi Kampa v Vojašnico.
TRETJE POGLAVJE
Ko se je Epafrodit vrnil iz Vojašnice, se je že mračiloi. NjegoVO lice pa je bilo jasno, oči sol mu žarele, v licih je plula nervozna rdečica. Poiskal je Radovana.
Sedel je zgrbljen v Iztokovi sobi, naslonjen s komolci na kolena. Oči so mu žalostnol strmele na marmorni pod.
Na mizi jel stala jed nedotaknjena: in vrč z, vinom;.
Ko je starec zagledal Epafrodita, se je hitro, sklonil ih razkrilil roke ter vzkliknil:
»O, gospod!«
»Zakaj ne ješ, očka, zakaj ne piješ?«
kratkega in zadaj obrabljenega krila? Najbolje bo,, če enostavno odrežete tisti del na zadnji strani krila, ki se, sveti, tel iz ostalega, kolikor toliko' ohranjenega blaga napravite brezrokavnik. Ta brezrokavnik morete sestaviti iz različnih delov in sicer tako, da Vstavite' nov del zgoraj ali spodaj, zadaj ali spredaj. Narejen j0 lahko iz enega blaga: ali kombiniran 1 drugim blagom. In sicer enobarvno blag0 kombiniramo z enobarvnim, karirastim ali črtastim blagom, žametom in tvveedom, pisan brezrokavnik pa z enobarvnim bla-gom ustrezne barve. Staroi blago, pa lahko uporabimo tudi za druge namene — 9a kombiniramo' z jopicami in puloverji, torej kombiniramo' z volno, kar se dobr0 obnese.
PRAKTIČNI NASVETI
Plesnobo' s klobas in suhega mesa odstranimo ' %z redko kašo kuhinjske soli >n vode. Ko, se maz posuši, plesen zavoljo nastalih solnih kristalov ne zrase več.
*
Divjačino ohranimo nekaj dni svežo s tem, da kri obrišemo,, strelne rane pokrijemo s koščki pivnika, glavo, živali zavijemo, v papir. Po, kožuhu oziroma po- perja potrosimo zmleto, kavo.
*
Slanino lepše režemo, z nožem, ki sm0 ga prej pomočili v krop. Rezanje bo šlo laže od rok, rezine bodo, enakomerne.
vitaminskih preparatih, ki nam jih da na razpolago farmacevtska industrija in ki s' jih lahko nabavimo, v lekarni. Kadilcu, hi mu je zobozdravnik izdrl zob, se priporoča, da se vsaj za 24 ur vzdrži kajenj0' ker bi to utegnilo škoditi. Vedi, da vsakršno sesanje, škodhje rani, posebej pa ‘e zavira nemoten in hiter potek začel itve. Zaradi velike nevarnosti okužitve se rane ne dotikajmo' s prstom ali zobotrebcem!
Bolečina, ki nastane po izdrtju zoba, nastane zaradi prosto ležečih živčnih končičev. Bolečino zmanjšamo, s tabletami ali praški proti bolečinam, ki so v tem primeru dober pripomoček.
Če nastopi nekaj ur po, izdrtju ponovna krvavitev, opustimo vsako, izpiranje usti na rano1 položimo večji kosmič vate in 93 držimo s stisnjenimi zobmi na krvaveč01 rano1; sicer pa ostanimo, mirni in potrpežljivi, čez dobre pol ure bomo, imeli uspeh. Če pa krvavitev le noče ponehati, pojdimo poi zdravnika, ker sicer zna biti krvavitev usodna in lahko povzroči tudi smrt.
Če pa nastopijo' po dveh ali treh dneh zopet nove bolečine, pojdimo znova k zobozdravniku, ki bo po odstranitvi vzroka ukrenil vse potrebno1, da bo, zdravljenj0 prišlo' na normalni tir.
Epafrodit je segel po vrču in žejen od-pil nekaj požirkov.
»O, gospod, gospod, kako bi jedel, ka* koi bi pil, ko mi jet pa žalost zadrgnila grlo! Ves dan te ni bilo; stokrat sem vprašal Numido po tebi, na bogove; stokrat' morda, še večkrat. In tebe ni biloi od nikoder. In ko, se je* zmračilo! sem obupa? in sem, se zbal. Sedaj še ti, gospod. Se tebe so zgrabili! Zamižal je zadnji žarek upanja in mislil sem, da mi utone srce V solzah.«
»Upaj, Radovane!«
»Upam. Zakaj tvoje lice je polno upanja.«
»Dobro sem opravil pri SloVenih.«
»Pri Slovenih v vojašnici?«
»Dvajset najboljših Vojakov je pripravljenih jutri opolnoči.«
»Da otmo, Iztoka?«
»Da zbeže z njim,. Otmem ga sam.«
Radovan je zdrsnil s sedeža, poklekni? in objel Epafroditova kolena. Razkuštrana brada se mu je stresala v joku, v oči s° mu stopile solze in jecljal je s tresočim se glasom:
»O, gospod, gospod!«
»Očka, vstani! Jej in pij! Zakaj težka pot te čaka:. Junaki bodo jezdili kakor veter. Konji sO že* kupljeni, izborni konj?' da jih ne preseže carski hlev.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
ZDRAVSTVENI K PTIČE K Zobozdravnik nam je izdrl zob
E a oddih IN RAZVEDRILO
KAREL Č A P E K :	ŽlOCIM ZMZ JMCŠtl
Slišite, gospod! — je rekel stražmojster Brejha — strašno; rad bi vedel, zakaj je Pravica zmeraj naslikana kot ženska z obvezo čez oči in tehtnico, kakor bi prodajala, poper. Jaz bi rekel rajši, da je pravica, podobna žandarju. Ne boste verjeli, kakšne reči razsojamo mi žandarji, in to brez sodnika, brez tehtnice in podobne navlake. V majhnih primerih usekamo- čez gobec, v večjih pa si snamemo' pas — to je v devetdesetih od sto- primerov Vsa pravica. Če verjamete ali ne, gospod, nedavno* sem dva človeka! sam obdolžil, ju sam obsodil na pravično' kazen in kazen tudi izvršil, ne da bi komu javil eno- samo besedo. Čakajte, povedal vam bom, kako je bilo:
Saj se še spominjate gospodične, ki je bila pred dvema letoma na naši pošti? — prži, drži, Helena ji je bilo ime. Pridno in ljubeznivo dekle, prelepa. Kako se je ne bi spomnil? Helena pa se je* lansko-leto poleti utopila,, skočila je v ribnik, še kakšnih petdeset metrov bredla, dokler se ni pogreznila v globino. Šelei dVa: dni kasneje jol je vrglo na, površje. In Veste, zakaj je; tol storila,? Tistega, dne, ko se je utopila, je prišel iz Prage nenadoma revizor na p-oištol in ugotovil, da, ji manjka v blagajni dve sto kron. Borih dve sto; kron! Trapasti revizor je rekel, da mora javiti naprej in da bodo poneverbo' preiskali. Isti večer, gospod, se je Helena zaradi sramote utopila1. Kol sol jo potegnili naporno!, sem moral stati ob njej, dokler ni Prišla' komisija. Reva ni bila Več lepa, toda še zmeraj sem jo* videl, kako se je smehljala ob poštnem okencu — no ja, Vsi smol hodili tja zaradi nje, Vsakdo je imel tol dekle rad. Prekleto', sem si rekel, Punca; teh dVe sto kron ni ukradla, predvsem, ker tega nisem mogel verjeti, pa tudi, ker ji ni bilo* treba, krasti; njen oče je bil mlinar tam na drugi strani in na poštoi je šla samo zaradi ženske častila-komnosti, da bi pokazala, kako se zna tudi sama preživljati.
Očeta, sem dobro poznal, gospod, bil je evangeličan in, povem vam,, tile naši evangeličani ne kradejo. Če na, pošti res manjka dve sto kron, potem, jih je moral ukrasti kdoi drug. Tako sem se torej, gospod, uirtvemu dekletu na pomolu zaobljubil, da tega ne bom pustil pri miru.
Torej dobrol; medtem so iz Prage poslali Uiladega fanta na poštoi; Filipek se je ime-Uoval, spreten in dolgozoib mladenič. K temu Filipeku sem torej stopil, da bi kaj Zvohal. Saij Veste, tam je kot poVsod na Uiajhnih poštah: pri okencu miza, v predalu denar in znamke. Uradnik ima za svojim hrbtolmi polico z, vsemi mogočimi tarifami in papirji pa, še tehtnico; za, tehtanje paketov in podobnih reči.
»Gospod Filipek,« sem mu rekel, »prosim vas, poglejte vendar v vaših tarifah, kaj bi stal, recimo;, telegram V Buenos Aires.«
»Tri krone; Vsaka, beseda,« je rekel Filipek brez, pomišljanja.
»Takol —1 in kaj bi stal ekspresni tele-fPam v Hongkong?« sem, ga spet vprašal.
»To molram pal pogledati,« je rekel Fi-lipek, vstal in se obrnil k polici. In med-tem ko je si hrbtom, proti mizi obrnjen listal po tarifniku, sem se z, ramoi zrinil skozi okence, segel z roko k predalu z denarjem in ga odprl; potegnil sem ga uistoi narahloi in, tihoi.
»Hvala lepia, jo že imam!« sem rekel, »Takole; se je zgodilo;. Vzemimo;, da je He-ena nekaj1 iskala po* polici, tedaj ji je dekdo; pač lahkoi ukradel dva stotaka, iz Predala. Gospod Filipek, mi ne bi mogli Pokazati, kdo! je v zadnjih dneh od! tod Hegrafiral ali kaj odposlal?«
Gospod Filipek se je popraskal za, ušesom in rekel: »Gospod stražmojster, to pa Ue bo šlo. Vedeti morate, da je nekaj ta-®ga kot pisemska tajnost — razen, če * Poizvedovali v imenu zakona:; toda te« daj bi moral javiti višjim,, da je bila tu
Preiskava!.«
»Čakajte,« sem rekel, »tega za, zdaj ne 1 rad storil. Toda kaj menite, gospod Fi-ipek, čei bi preprosto;, iz dolgega, časa ali ur tako'... pogledali po polah, kdo je v ^adnjih dneh od tod! kaj poslal, pri čemer 1 se morala Helena; morebiti obrniti s urbtom k mizi?«
»Gospod stražmojster,« je odvrnil Filipek, »če gre za to, brzojavke, ki smo jih odpremili, bi bile še tu, toda, pri paketih in pismih zapišemo; samo to*, komu so namenjene, ne pa, kdo jih je; odposlal. Izpišem vam torej vsa, imena, ki jih najdem; sicer ne bi smel, toda za vas že napravim. Vendar ne verjamem, da vam boi hasnilo,.«
Imel je prav, gospod Filipek., prinesel mi je kakih trideset imen — na Vaški pošti ni dosti dela, saj veste, tu in tam kak paket za fante; V Vojski, toda iz teh nisem mogel z,brskati ničesar. Gospod, koder sem hodil in stal, povsod sem mislil samo na to; tako me je tlačilo, da, mrtvemu dekletu nisem mogel izpolniti obljube.
Nekoč, bilo- je; približno čez kak teden, sem prišel spet na; pošto. Filipek me je pomenljivo pogledal in rekel: »Gospod stražmojster! Kegljanja bo; konec. Pospravljam. Jutri pride nova gospodična: s pardubiške; pošte.«
»Aha,« sem menil na to', »kakšna disciplinska, štorija, ne? Če premestijo' gospodično iz mesta na tako* bedno deželno; pošto!«
»Ah ne,« je rekel Filipek in me čudno-pogledal, »gospodična, je premeščena, sem na! svoijol želj d, gospod stražmojster.«
»Čudno,« sem odvrnil,
»Saj veste, kakšne so ženske,« je menil Filipek in me še zmeraj gledal, »še bolj čudno pal, da je prišla: anonimna ovadba, zaradi katere s;oi na tej pošti izvedli bli-skovitol revizijo, ravno iz Pardubic.«
Zažvižgal sem in zazijal V Filipka ravno tako kot on vame. In nenadoma je rekel pismonoša Uher, ki je ravno; urejeval pošiljke;: »Ja, kar se tiče Pardubic — gospod adjunkt s pristave piše skoraj vsak dan neki poštarici. Tol bo- najbrž njegova, ljubezen!«
»Slišite, stari,« je rekel Filipek, »se spomnite, kako se1 piše gospodična?«
»Menda! Julija Touf — Toufar —.«
»Taufer,« je popravil Filipek, »potem je že ta, ki bo prišla sem.«
»Houdefc, gospod adjunkt namreč,« je nadaljeval poštar, »dobi tudi skoraj vsak dan pismo' iz, Pardubic. Gospod adjunkt, mu rečem zmeraj, spet Vam nevesta piše. On, gospod Houdek namreč, mi pride zmeraj kos poti naproti. Danes pa, ima tule zabojček, ampak iz Prage. Aha, pošta je vrnila: Naslovljenec nepoznan. To se je gospod adjunkt gotovo zmotil pri naslovu. Mu pač polnesem nazaj.«
»Pokažite,« je rekel Filipek. »Naslovljeno je na: Novak, Praga, II. Spalena. Dva kilograma! masla. Žig 14. julija,.«
»Takrat je bila vendar še gospodična Helena tu,« je pripomnil poštar.
»Pokažite,« sem rekel Filipku in povo-hal zabojček. »Goispod Filipek,« sem rekel, »to je pal čudno-, masloi je biloi deset dni na pošti, pa n,e, smrdi. Stari, pustite zabojček tu in se; pobrigajte za svoja pisma.«
Komaj je poštar odnesel pete, ko me je Filipek ostro; pogledal:	»Gospod straž-
mojster, tol je sicer prepovedano, ampak tule imate dleto.« In je šel Ven, da ne bi ničesar videl. Gospod, odprl sem zabojček: v njem je- bilo- dva kilograma ilovice. Stopil sem torej za Filipkom in mu rekel: »Človek, o tej stvari nikomur niti besedice, razumete! To; opravim, s,am.«
Zbral sem se in šel k adjunktu Houdku na pristavo'. Našel sem, ga v hosti. Sedel je na deblu in strmel v tla. »Gospod adjunkt,« sem ga, nagovoril, »na pošti je majhna, zmešnjava. Se ne spomnite,, na kakšen naslov ste pred desetimi ali dvanajstimi dnevi poslali zabojček?«
Houdek je malce prebledel in rekel: »Nič hudega, sam ne vem več, komu je bil namenjen.«
»Gospod adjunkt,« sem ga vprašal, »kakšno' masloi pa je bilo to?«
Houdek je planil, bel kot stena. »Kaj pa to pomeni?« je zakričal. »Čemu me nadlegujete s tem?«
»Gospod adjunkt,« sem mu rekel, »stvar je takale: vi ste umorili po-štarico Heleno. Vi ste prinesli zabojček z izmišljenim naslovom, da bi ga morala: stehtati na tehtnici. Medtem ko je tehtala, ste se sklonili skozi okence in ukradli iz predala dve sto-kron. Zaradi teh dVe- sto; kron se* je Helena utopila. Tako; je bilo.«
Houdek se je tresel kot trepetlika. »To je laž,« je vpil, »čemu naj bi jaz ukradel tistih dve sto?«
»Zato, ker ste; hoteli dobiti gospodično-Taufer, Vašo; nevesto, na tukajšnjo pošto. Vaša gospodična; je v anonimnem pismu ovadila Heleno, da ji v blagajni manjka
Črtomir Šinkovec:
Stara pesem iz predmestja.
Sive so ulice, hiše in zrak, ljudje in živali.
Padel je človek včeraj na tlak, mrtvega danes so s tlaka pobrali.
Bil je brez dela, gladen izčrpan; ni mu cvetela še nikdar pomlad: zdaj, ko v poljanah je veliki srpan, v ulici sivi izpil ga je glad.
denar. Vidva, sta Heleno pognala v ribnik. Vidva, sta joi umorila. Na vesti imate zločin, gospod Houdek.«
Houdek se je zgrudil na deblo in, si pokril obraz,, svoj živi dan še nisem videl tako jokati moža;.
»Jezus, Marija, je stokal, »saj vendar nisem mogel vedeti, da bo; šla v vodo! Mislil sem, samo;, da bo- odpuščena... lahko bi šla vendar domov! Gospod stražmojster, hotel sem samo Julijo, toda eden od naju bi moral pustiti svoje mesto, če bi hotela živeti skupaj, in ena plača ne bi zadostovala... Zato- sem se tolikanj trudil, da bi Julija prišla sem na pošto! Pet let že čakava, na to-... gospod stražmojster, to; je strašna ljubezen!«
Ne bom vam pravil dalje, gospod; bila je že noč, falot je klečal pred mano in jaz sem se cmeril kot stara cipa: Zaradi Helene in vsega drugega.
»Zdaj pa dosti,« sem rekel na koncu, »dovolj mi je tega. Slišite, dajte tistih dve
RIBE
Velika riba, jei odprla gobec, da bi požrla malo ribo-. Tedaj se je mala riba oglasila s tresočim glasom: »O, starejša: sestra, o sestra!«
Velika riba se- je zaničljivo; namrdnila in odgovorila: »Dovolj ovinkov! Lačna sem!«
»Toda, toda,« je jecljala mala riba, »saj vendar pripadam istemu plemenu. Kam bomo prišle, če se bomo začele žreti med seboj? Ne stori mi takšne krivice, sestra!«
»Kje pa je tu krivica?« se- je začudila velika riba. »Takšno; je življenje.«
Potem je prišel dan, ko; je veliko ribo zagrabila še Večja riba, da se- ni mogla izmuzniti iz njenega gobca. Zdaj je bila ta na vrsti in je začela prosjačiti: »O, starejša sestra!«
»Sestra? Saj se šališ,« se je večja, riba začudila v smehu. »Podoba je, da si veli-
ka, diplomatinja, če pa nisi, si prav gotovo filozofka. O, norica! Na tem s-Vetu ni takšnega, sorodstva.«
»Medve pripadava vendar isti vrsti in isti veri...«
»Nehaj vendar s to- neumnostjo. Sita sem takih pridig, zraven pa hudo; lačna. Ti mi boš potešila lakoto. Bogovi te bodo blagoslovili za dobro- delo; in žrtev.«
»Za dušo mi je zdaj malo- mar, bolj se bojim za svoje- telo. Velika krivica je, da riba žre ribo;.. .«
»O, videti jei, da si izvedenka v pravnih poslih; znaš razložiti razliko med pravico in krivico. Izvrstno'. Tako učene ribe že dolgo nisem imela v želodcu, torej...«
In potem koi je zelo; velika riba pogoltnila; veliko ribo;, je ta še dahnila: »Da, da, mala riba je- imela zares prav!«
sto kron sem. Tako-. In zdaj tole: če vam pade na, pamet, da greste k gospodični Taufer prej, preden spravim zadevo v red, vas naznanim zaradi tatvine, razumeli? In če bi se hoteli ustreliti, ali kaj podobnega, bom povedal vsem, zakaj ste to storili. In konec.«
Vso noč, gospod, sem sedel pod! zvezdami in sodil oba; spraševal sem se, kako naj ju kaznujem in sem razumel grenkobo in veselje pravičnosti. Če ju naznanim, dobi Houdek nekaj tednov zapora pogojno, mimo tega pa bi mu še težko dokazal. Houdek je dekle res spravil s sveta, ni pa navaden tat. Vsaka kazen se mi je zdela prevelika in premajhna. Zato- sem ju obsodil in tudi sam kaznoval.
Zjutraj po tisti noči sem šel na pošto. Za okencem je sedela dolga in bleda ženska z vročičnimi očmi.
»Gospodična Taufer,« sem rekel, »tule imam priporočeno; pismo.. .« Dal sem ji pismo z naslovom: Poštna in brzojavna direkcija v Pragi. Pogledala me je in pritisnila nalepko na pismo. »Trenutek, gospodična,« sem ji rekel, »v pismu je ovadba, kdo je vaši predhodnici ukradel dve sto kron. Koliko bo stala poštnina?«
Gospod, v tej ženski je bila strašna moč, navzlic temu pa je postala pepelnata v obraz in je okamenela. »Tri krone petdeset,« je s težavo spravila iz sebe.
Plačaj sem tiste tri krone petdeset in še rekel: »Tako, gospodična, če pa bi se tista dva stotaka,« sem rekel in ji položil dva ukradena stotaka na mizo;, »če bi se tista dva stotaka — kjerkoli založena — spet našla,, saj razumete? — da bi se izkazalo, da pokojna Helena ni kradla, gospodična, — potem bom pismo- spet vzel. Torej?«
Nobene besede ni rekla, samo- gledala je žgoče in strmo-, nisem vedel kam.
»Čez pet minut bo- tu pismonoša, gospodična. Torej, naj pismo; spet vzamem?« sem vprašal.
Naglo jei pokimala. Tedaj sem pismo vzel in šel pred pošto-. Gospod, tako- napeto še nikoli nisem hodil sem in tja. Čez dvajset minut je pritekel stari Uher in vpil: »Gospod stražmojster, gospod stražmojster! Dva stotaka, ki sta manjkala gospodični Heleni, sta se; našla! Nova, gospodična ju je odkrila, bila sta založena v tarifniku! Kakšen slučaj!«
»Stari,« sem mu prigovarjal, »stecite in povejte povsod, da sta se tista dva stotaka našla. Da boi vsakdo; vedel, da Helena ni kradla. Hvala bogu!«
To je biloi torej prvo. Drugo je bilo, da sem šel k staremu lastniku na pristavi. Ne verjamem, da ga, poznate; malo je prismuknjen, ampak kar dober človek. »Gospod,« sem mu rekel, »nič me ne; sprašujte, ampak gre za stvar, ko- moramo vsi skupaj zagrabiti za oje-. Pokličite; Houdka in mu recite, naj se še danes preseli na vaše posestvo na. Moravskem; če ne bo hotel, ga pri priči odpustite.« Stari je dvignil obrvi in me- nekaj časa motril; ni šemi bilo treba; siliti, da sem bil videti resen, kot si le lahko predstvaljate. »Torej dobro-,« je- rekel, »ne bom vas ničesar vprašal.« In je poklical Houdka.
Houdek je prišel in ko me je zagledal, je prebledel, vendar je- stal kot sveča. »Houdek,« je rekel stari, »pustite napreči in, potem na vlak. Ze nocoj nastopite službo na Moravskem. Telegrafiral bom, naj vas počakajo na postaji. Ste razumeli?«
»Da,« je odvrnil Houdek tiho- in me strmo- pogledal, kakor gledajo prekleti v peklu.
»Imate kaj pripomniti?« je vprašal posestnik.
»Ne,« je odgovoril Houdek hripavo in ni umaknil pogleda. Bilo mi je tesno pred temi očmi.
»Potem lahko greste-,« je zaključil stari in stvar je bila urejena. Čez čas- sem videl, kako se je Houdek v kočiji odpeljal. Sedel je v njej kot lesena lutka.
Tako', to je vse. Če greste na pošto-, si poglejte tisto- bledo- gospodično'. Huda je, huda na vse in dobiva zlobne in starikave gube. Ne vem, ali se kdaj pa kdaj sestane s svojim adjunkto-m; nemara se včasih pelje k njemu, toda potem se vrne samo še bolj zlobna in pikra na pošto. Gledam .jo in si pravim: pravica mora biti!
Glejte, jaz sem samo žandar, ampak eno vam iz svojih izkušenj lahko zaupam: rečem vam, prava in največja pravica je nekaj tako čudnega kot ljubezen.
Beneški Slovenci v boju za lastno šolo
Ko je italijansko prosvetno ministrstvo v smislu londonskega sporazuma pripravilo osnutek zakona za ureditev slovenskega manjšinskega šolstva v Italiji, je popolnoma prezrlo tozadevne zahteve in želje beneških in goriških Slovencev. Od takrat naprej vodijo beneški Slovenci odločen boj in upravičeno zahtevajo, da mora država priznati tudi njim pravice, ki jim gredo po zakonih in ustavi. Vendar so ostali v Rimu doslej gluhi za krik beneških Slovencev po enakopravnosti in se za usodo slovenskega ljudstva v Beneški Sloveniji niso zmenili prav nič.
V prvi vrsti gre boj beneških Slovencev za lastno šolstvo, ker se zavedajo, da je od izobrazbe v maternem jeziku v veliki meri odvisen obstoj njihove narodnostne skupine. Vendar se je začelo spet
Občinske volitve v Salzburgu
Zadnjo nedeljo so1 bile volitve v novi občinski odbor mesta Salzburg, pri katerih se je ponovno pokazalo, da volivcem ni več za demagogija in strupene izpade med posameznimi strankami. Pretežna večina ljudi zna namreč dobro* razlikovati med praznimi frazami ter stvarnimi argumenti. Temu primeren je bil tudi izid volitev.
Zmagovalci pri salzburških volitvah so nedvomno socialisti, ki jim je uspelo*, da so svoje dosedanje zastopstvo* v občinskem odboru povečali za 1 mandat — in sicer na račun OVP. Sploh je izid volitev močno ohladil zmagoslavje v vrstah DVP, kjer so že precej gotovo računali z županskim mestom, dtejansko pa napram lanskoletnim državnozborskim volitvam zgubili
IR A Dll O ;PiR O G R A M

novo šolsko leto*, ne da bi imeli beneški Slovenci možnosti, da bi svoje otroke* pošiljali v lastne šole. To je v posebnem članku ugotoviloi tudi glasila beneških Slovencev »Matajur«, kjer je pod naslovom »Do* kdaj še?« med drugim rečeno*: Do kdaj bo še tako pri nas, da ne bomo* imeli šol v svojem maternem jeziku? Načelo*, da ima sleherni narod pravico* do izobrazbe in šolanja; V maternem jeziku, velja po vseh kontinentih, odi osrčja Afrike do širnih sibirskih step. Le pri nas, v osrčju kulturne in civilizirane Evrope ne sme skromna' Veja slovenskega naroda uživati tistih svoboščin, kot so zagotovljene in se tudi dejansko izvajajo* po* vsem svetu. Zato se upravičeno sprašujemo*, do kdaj še bo v sredini civilizirane Evrope ta madež obstajal?
skoraj četrtino* glasov. In to je* potrditev naše zgornje ugotovitve: dočim se je DVP v volilni borbi posluževala strupenih izpadov, je bil nastop SPO povsem stvaren in fair. Ostali dve stranki — FPD in KP — sta si tudi tokrat zagotovili dosedanje število sedežev v odboru.
V številkah je* izid nedeljskih Volitev naslednji: SPO 21.510 glasov in 16 mandatov (doslej 15), DVP 18.703 glasov in 13 mandatov (doslej 14), FPD 13.493 glasov in 10 mandatov, KP 1503 glasov in 1 mandat. Značilna* je bila pri teh volitvah tudi slaba volilna udeležba, ki je znašala komaj 77,5 %>. Vzrok za to* okolnost iščejo* v slabem vremenu in pa gripi, katera je po mnenju DVP tudi glavni krivec za njen očitni poraz.
Zanimivo predavanje o Antarktiki
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
II. program. — 5.35 Dobro jutro! —
6.05	Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobildsti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 26. oktober:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
(slov.) —	14.20 Razgovor o znamkah —
14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in podeželje — časovna slika — 16.15 Iz sončnega juga — 16.30 Bodi mi pozdravljena Avstrija — 17.10 Odlični izbor — 17.55 Iz parlamenta — 18.10 Za dobro voljo ob koncu tedna (slov.) — 20.30 Revija dobre volje.
II.	program: 10.15 Avstrijska narodna glasba — 14.10 Oddaja za mladino —
16.00	Raziskovalci na obisku — 19.35 Iz klasičnih operet — 21.00 Vi želite, mi igramo.
Nedelja, 27. oktober:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.20 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.00 Veselo petje — veselo igranje
—	14.30 Pozdrav nate — 17.45 Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Nedeljski šport — 20.15 „Dovolite, moje ime je Cox".
II.	program: 8.15 Kaj je novega —
9.05	Operni koncert — 16.00 Plesna godba
—	19.15 Pester koncert — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja.
Ponedeljek, 28. oktober:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za vsakogar nekaj (slov.) — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Za našo vas (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje pri Donauland.
II.	program: 18.15 Pisan venček melodij — 20.00 Različne plošče.
Torek, 29. oktober:
I. program: 8.45 Sodobne medicinske raziskovalne metode — 14.00 Poročila, objave. Čuda presnove (slov.) — 15.45 Glasba
iz filmov — 18.25 Naša radijska prijateljica
—	18.45 En mesec deželne politike — 19.05 Veseli leksikon — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 „Mojstri pevci Niirnberški".
II. program: 17.15 Iz parlamenta — 18.15 Venček melodij — 20.00 Iz zakladnice zabavne glasbe — 20.30 Za zabavo.
Sreda, 30. oktober:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Voščila (slov.) —
16.00	Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 18.15 Pesmi in glasba iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Zabavni koncert.
II.	program: 17.15 Iz parlamenta — 19.40 Lepe pesmi — lepi običaji.
Četrtek, 31. oktober:
I.	program- 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšat (slov.) — 16.00 Raztrgani vihar in večna tišina — 19.00 Pril-cesinja dneva — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 18.15 Pester venček melodij — 18.40 Mladina v poklicu —	19.45
Hoffmann: „Undine“ opera v 3 akt.
Petek, 1. november:
I.	program: 6.10 Jutranja godba — 7.20 „Smrt in mlinar" zvočna igra (slov.) —
8.05	Oddaja za kmete — 9.00 Glasba za praznik — 11.00 Prazniški zvoki — 14.30 Schubert: Zimsko potovanje — 18.30 Brahms: Nemški requiem — 20.30 Claudel: „Porok“.
II.	program: 11.00 Hanadel: „Me?ias“
—	17.30 V zadnji uri — 19.45 Nastanek in razširjenost mrtvaških plesnih iger.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 26. oktober:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Lepe melodije
—	znani napevi — 8.35 Igra godba na pihala — 9.30 Obisk pri poljskih in madžarskih zabavnih ansamblih — 10.10 50 minut simfoničnih plesov — 12.30 Kmečka univerza
—	13.15 Melodije a la carte — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 27. oktober:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Za razvedrilo — 8.10 Zabavna ruleta — 9.17
Prirodoslovno društvo v Celovcu in Avstrijsko-sovjetska družba sta priredila minuli petek zvečer v Delavski zbornici nad vse zanimiva predavanje o sovjetski odpravi na Antarktiko. Po* predavanju je kratek in slikovit ruski film V interesantnih scenah ponazoril življenje in delo* ekspedicije ter nudil nekoliko* Vpogleda V to čudovito, doslej še ne docela raziskano pokrajino!.
Dvorana je bila nabito* polna in občinstvo je z? napetim zanimanjem sledilo* predavanju profesorja Gusjeva, člana odprave in znanstvenega raziskovalca. Antarktika je kontinent okoli južnega tečaja Zemlje. Površina, obsega okoli 14,000.000 km2. Na obsežni planoti se dviga nekaj
Velika izbira sadnih drevesc, posebno sort, kakršnim slana ne škoduje ob času cvetenja.
Ing. Marko POLZER
ŠL Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
gorskih grebenov, visokih do* 4600 m. Antarktika je domalega Vsa pokrita z debelo* ledeno plastjo ter so temperature* zelo nizke, ki tudi v poletju ne sežejo nad ničlo. Stalnih prebivalcev nima in tudi rastlinstva ni v tej pokrajini, živali pa žive le tiste, ki najdejo* hrano v morju. Med živalstvom so zanimivi pingvini, žive pa tudi kiti in tjulenji. Lov na kite je'v teh krajih glavna gospodarska stroka.
Antarktika je nepregledna bela pokrajina ledu in snega. Ogromna ledena gmota, šesti kontinent, je* pravzaprav še* prav malo* raziskan. V ta svojstveni del Zemlje je profesor Gusjev V svojem poučnem predavanju nekoliko* posvetil in živo podal spoznanja, ki jih je ugotovila sovjetska odprava z najmodernejšimi sredstvi znanosti in tehnike. O tem delu sveta človeštvo dolgoi ni nič pravega Vedelo. Sele v drugi polovici 16. stoletja so* Španci prodrli s svojimi ladjami v južna vodovja, kjer so lovili kite in priložnostno ugotav-
Spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 10.30 Kar radi poslušate — 12.10 Zabavne melodije — 13.30 Za našo vas —
18.10	Grieg: Norveške melodije — 20.00 Slavnostni koncert v počastitev Dneva Združenih narodov.
Ponedeljek, 28. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 9.00 Vesele popevke, vedre melodije — 11.35 Tamburaški kvintet s petjem — 12.30 Kmetijski nasveti
—	12.40 Francoske otroške pesmi — 13.15
Za ljubitelje zabavnih melodij — 13.45 Poje zbor primorskih študentov — 14.35 Voščila — 15.40 Iz književnosti — 16.00 Predvajamo tenorista Enrica Carusa —	18.00
Mladinska oddaja — 20.00 Koncert s festivala v Salzburgu..
Torek, 29. oktober:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Slovenske narodne pojo mali ansambli — 10.10 Pozdrav iz Berna — 11.30 Za dom in žene — 11.45 Poskočna harmonika — 12.00 Slovenske narodne — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Pester spored opernih melodij — 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spomini — 17.10 Spomini na Broadway — 18.00 Športni tednik — 20.30 Kapitan balona; slušna igra.
Sreda, 30. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.10 Hayden in Balakirev —
11.00	Melodije potujejo — 11.25 Šegavi Oto
—	šegavi klavir — 12.30 Kmetijski nasveti
—	13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 18.00 Kulturni pregled — 18.30 Madžarske narodne — 20.00 Donizetti: „Ljubavni napoj", opera.
Četrtek, 31. oktober:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 V veselem narodnem tonu — 11.00 Arije iz oper, ki jih radi poslušate — 11.45 Pesmi za naše male
—	12.00 Instrumenti govorijo — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 15.40 Čevo: „Ma?ka“ — 17.30 V prijetnem ritmu — 18.00 Leukemija — rakasto obolenje krvi — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 1. november:
6.00	Jutranji glasbeni spored — 8.00 Orkestralne skladbe — 8.45 Ilič: „Legenda o tisočih zmajih"; radijska igra za mladino —
10.00	Pisma, ki obtožujejo — 12.00 Operni odlomki — 14.05 Iz solistične in komorne glasbe — 15.15 Kozina: Padlim — 17,30 Ocvirk: „Zivi in mrtvi", radijska igra.
ljali tudi koristna odkritja. Pozneje so se napotile v kraje* večnega ledu znanstvene odprave, na primer Norvežani leta 1899, Nemci 1903, pozneje Škoti in znani legendarni Amundsen. Te odprave* so* Antarktiko raziskovale največ v poletnem času.
Prvič se je leta 1956 napotila sovjetska antarktična znanstvena odprava, da bi študirala polarno* zimo*. Ni samo* radovednost, ki žene* človeka k raziskavanju krajev stalnega ledu, temveč predvsem težnja po* spoznanju, kakšen vpliv imajo tamošnje razmere na druge dele* sveta.
Prvo* vprašanje*, ki ga je morala sovjetska odprava rešiti, je bilo, kje naj postavi na obrežju svoje šotore, kajti taborišče neke ameriške ekspedicije je vihar pognal v morje*. Ko* so* sovjetski izvedenci dovolj preiskali obrežje, so* po*stavili svoje naselje* in ga, imenovali Mirni. V napornem in resnem delu je ekspedicija proučevala razmere Antarktike* ter s potrebnimi in ustreznimi aparati merila debelino ledu, premikanje* ledenih plasti in ugotavljala temperaturo. Nato pa je prodirala dalje in ugotovila, da je znašala temperatura na obrežju 6 pod ničlo*, 400 km dalje pal je* padla, že do' 48 stopinj. Postavili so* p-rvoi taborišče* v notranjosti pokrajine ter jo imenovali Pionirskaja. Od tam so stalno* pošiljali vremenska poročila in druga dragocena opazovanja z Antarktike*.
Življenje odprave je bilo* skrajno* naporno. Kljubovati je morala temperaturam do 68,8 stopinje pod ničlo! in silnim viharjem. Plin v peči ni hotel goreti, ker je manjkalo* kisika, čaj v termo-stekleni-cah se je spremenil v led, preskrba prehrane iz zraka s padali je bila silno otežko-čena, ker je padala s proviantom sproti odnašal vihar. Nizka temperatura je povzročala, da se je drobila železje na vozilih ter soi se trgale jeklene vrvi.
Predavatelj je znal nakazati tudi marsikakšno* zanimivo* in prijetno prigodico* iz življenja odprave, ki se je* vrnila z. bogatimi izkušnjami in doprinesla precejšen del k uspehom raziskavanj Antarktike. Marsikaj so* že raziskali in dognali na tej točki Zemlje, veliko pa je še nepojasnjenega ter bo nujno* treba še mnogih novih podvigov in naporov, da bodo večno ledeno in zasneženo pokrajino* približali člo-
Iščemo zastopnika z vozilom in skušnjami s kmetijskimi stroji in traktorji. Prijave* na:	»Landesver-
tretung« Postamt II, Postfach 18.
veštvu in spoznanja lahko izkoriščali. V okviru mednarodnega geofizikalnega leta. ki bo trajalo do konca decembra 1958, se prizadeva v mirni tekmi devet narodov med drugim tudi za raziskovanje šestega kontinenta. Pri tem stremljenju so* udeležene Velika Britanija, Francija, Združene države Amerike, Nova Zelandija. Argentina, Avstralija, Čile, Norveška in Sovjetska zveza.
Mnogo obetajoč večer v Delavski zbornici
V nedeljo*, dne 27. oktobra 1957, bo ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu prireditev ruske* umetniške skupine Pjatnickij. Na sporedu s o ruski plesi in narodne pesmi. Vstopnice se dobijo* pri Potovalnem uradu Obel-Steiner, Avstrijsko*-sovjetski družbi, P1 j vratarju Delavske zbornice in pri večerni blagajni.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, dine 26. oktobra1, do četrtka, dne 31. oktobra 1957 film:
»Odpusti mi«
(Verzelih mir)
v soboto*, 26. oktobra ob 20. uri v Št. Ja**' žu pri Tišlerju;
V nedeljo*, 27. oktobra ob 15. uri v Bel* p*ri Sorgerju;
ob 20. uri v Bilčovsu pri Miklavžu: v torek, 29. oktobra ob 20. uri v Šmihel*1 pri Šercerju;
v sredo, 30. oktobra ob 20. uri v Ledincah pri Rauschu;
v četrtek, 31. oktobra ob 20. uri V škoB' čah pri Schiitzu.
Film je za mladino prepovedan!