Openski tramvaj spet vozi Zasežena oblačila revnejšim družinam Zaključili tridnevna praznovanja na Repentabru
Primorski
dnevnik
št. 191 (21.124) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
TOREK, 19. AVGUSTA 2014
sledi
nam na
. 1 ___• _
@primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Slovenska vlada in naša
pričakovanja
Dušan Udovič
Danes bo Miru Cerarju formalno poverjen mandat za sestavo nove slovenske vlade. Pogajanja med štirimi strankami se nadaljujejo in želeti je, da koalicija zaobjame vse štiri, kar bi gotovo zagotovilo vladi trdnejšo večino. Če bi iz koalicije izpadlo Zavezništvo Alenke Bratušek, na kar kažejo nekatera znamenja, bi vladna večina sicer še vedno obstajala, a bi bila bistveno okrnjena, s tem pa tudi vladne ambicije, da se uspešno loti izredno zahtevnih nalog, ki jo čakajo.
Danes lahko v začasnem osnutku koalicijske pogodbe beremo tudi nekaj odstavkov, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za nekatera programska načela bolj splošnega značaja, za katera tako kot vedno velja pravilo, da so nekaj vredna, če se potem tudi izvajajo v praksi. In prav to pričakujemo od nove slovenske vlade, potem ko je prejšnja z nižanjem proračunskih sredstev v odnosu do manjšinskih skupnosti naredila nepričakovan korak nazaj.
Sestavni del pogajanj pa so tudi dogovarjanja o ministrskih resorjih. Glede tega lahko ponovimo že večkrat izraženo željo, da ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu ne postane zgolj predmet političnega trgovanja. Učinkovitost nove slovenske vlade bo presojena tudi po tem, ali bodo »zamejsko« ministrstvo vodili ljudje s potrebnim znanjem in kompetencami in teh v Sloveniji gotovo me manjka.
doneck / berlin - Na vzhodu Ukrajine je spet tekla kri
Prizadevanja za prekinitev ognja doslej brez rezultatov
Raketa na konvoj avtobusov z begunci ubila več civilistov
unesco
Prosecco svetovna dediščina?
PROSEK - Občini Cone-gliano in Valdobbiadene iz Veneta sta vložili kandidaturo, da bi območje, na katerem pridelujejo grozdje za svetovno znano penino prosecco, vključili v seznam svetovne dediščine Unesca.
Novico je posredoval predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza. V utemeljitvi prošnje je zapisano, da pridelujejo vino iz »trte prosecco« (čeprav je znano, da gre za glero ...) in da naj bi bil »njen izvor ovit v skrivnost« (v brk Proseku in znanem protokolu, ki je omogočil ustanovitev zaščitne znamke Prosecco doc in dejansko priznava domovino trte na Krasu).
Na 4. strani
DONECK / BERLIN - Na vzhodu Ukrajine je včeraj ponovno tekla kri. Spopadi ne pojenjajo, proruski separatisti pa naj bi po navedbah Kijeva izstrelili raketo na konvoj avtobusov, v katerem so bili begunci. Številni civilisti naj bi bili pri tem ubiti. Mednarodni pogovori o prekinitvi ognja pa medtem niso obrodili konkretnih sadov.
Separatisti so navedbe ukrajinske vojske zanikali. Predstavnik samooklicane republike Doneck Andrej Purgin je povedal, da so cesto tako z raketometi Grad kot z letali neprestano obstreljevali ukrajinski vojaki. Pri tem so ubili številne civiliste, kar po njegovih navedbah počnejo že mesece.
Nedeljski pogovori zunanjih ministrov Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije v Berlinu po navedbah nemškega zunanjega ministra Steinmeierja medtem niso prinesli konkretnega napredka.
Na 9. strani
nabrežina - Ob praznovanju sv. Roka
Spomin ob obletnici požiga vasi nabrežinske občine
Slovenska medvedka tvega odstrel
Na 3. strani
FJK: ukrepi za odpravo škode po neurjih
Na 3. strani
Neskočne polemike med indipendentisti
Na 6. strani
Štandreški kmet z orjaškim krompirjem
Na 10. strani
V Novi Gorici vsaj 10 županskih kandidatov
Na 12. strani
gorica-sovodnje - Okrožnica ustanove Enac
Letališče na Rojah od danes zaprto za letalce in rekreativce
Ustanova Enac je izdala okrožnico, v kateri je napovedala zaprtje goriškega letališča: z današnjim dnem bo območje nedostopno za pešce, vozila in letalce. Izjema je le podjetje Pipistrel, ki na Rojah gradi proizvodno halo. Ukrep je ustanova sprejela iz varnostnih razlogov »v pričakovanju na celovit načrt obnove infrastruktur in njihove prilagoditve predpisom«. Kdaj bodo ta dela izpeljana, ni jasno, direktorica ustanove Enac pa je zagotovila, da bo zapora »začasna«. Sprva je kazalo, da je zaprtje povezano z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, kaže pa, da je glavni razlog postavitev ograje, ki bi območje, namenjeno letalskim dejavnostim, ločevala od ostalega.
slovenija - Sestavljanje nove vlade
Pahor bo Cerarju danes podelil mandat
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo danes podpisal predlog kandidature Mira Cerarja (na posnetku) za novega mandatarja. Odločanje novoizvoljenih poslancev o Pahor-jevem predlogu je pričakovati v začetku prihodnjega tedna, Cerar pa ima že zagotovljeno zadostno podporo. Dotlej bo verjetno tudi jasna sestava nove vlade, prav tako naj bi bodoče partnerice koalicijski sporazum parafirale še pred izredno sejo DZ.
Stranka SMC je včeraj nadaljevala koalicijska pogajanja s potencialnimi partnericami z vodstvi DeSUS, SD in ZaAB. Pod največjim vprašajem glede sodelovanja v vladi ostaja ZaAB.
Na 2. strani
9771124666007
2
Torek, 19. avgusta 2014
ALPE-JADRAN
slovenija - DeSUS in SD praktično v koaliciji, ZaAB še pod vprašajem
Cerarju danes mandat Pogajanja se nadaljujejo
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor bo danes podpisal predlog kandidature Mira Ce-rarja za novega mandatarja. Medtem pa je stranka SMC včeraj nadaljevala koalicijska pogajanja s potencialnimi partnericami. Tudi tokrat so se z vodstvi DeSUS, SD in ZaAB sestali posamično, pogovori za skupno mizo naj bi sledili v prihodnjih dneh, ko je pričakovati tudi več podrobnosti o razdelitvi resor-jev. Pod največjim vprašajem glede sodelovanja v vladi ostaja ZaAB.
SD, DeSUS in tudi ZaAB, ki so po umiku NSi še ostale v koalicijskih pogajanjih, bi sicer lahko skupaj s SMC v DZ tvorile trdno koalicijo s 56 poslanskimi glasovi. Takšna sestava koalicije bi lahko tudi omilila izsiljevanja posameznih manjših vladnih partneric zaradi vsebinskih zahtev, saj bi, četudi bi katera od njih zapustila koalicijo, ta še ohranila večino v DZ.
Že dopoldne so se predstavniki SMC sestali z DeSUS, po srečanju pa je podpredsednik te stranke Saša Ivan Geržina pojasnil, da ni šlo za pogajanja, pač pa za dogovore dveh strank, ki sestavljata zelo velik del nastajajoče vlade. Sam namreč ne vidi več vsebinskih ovir za sodelovanje teh dveh strank.
Po besedah Geržine so na pogovorih dorekli še besedilo koalicijskega sporazuma, predvsem pri vprašanju regresa in demografskega sklada, socialnega podjetništva in energetike. Tako med drugim še vedno drži, da se bo za regres upokojencem namenilo dodatnih 40 milijonov evrov.
Na nadaljevanju pogajanj za vstop v novo vladno koalicijo je večino najpomembnejših točk koalicijskega sporazuma s SMC uskladilo tudi vodstvo SD. Predsedujoči SD Dejan Židan je dejal, da bodo v koaliciji, ko bo tako odločila konferenca stranke, a bo še prej o tem odločalo članstvo. Je pa poudaril, da gredo pogovori v pravo smer. Novi čistopis koalicijskega sporazuma pričakujejo pred četrtkovo sejo predsedstva SD.
Na vprašanje, ali bi si v novi koaliciji SD želela ZaAB, je Židan odgovoril, da ni SD tista, ki sestavlja vlado, da pa si želijo čim širšo koalicijo. Ob tem je po-
Miro Cerar in Alenka Bratušek
arhiv
udaril, da so za zdaj še člani vlade, ki jo vodi predsednica ZaAB. »Včasih bi si mogoče želeli, da bi bila ta stranka politično bolj spretna, je pa tudi res, da vlada v odhajanju pušča za seboj nekatere dobre gospodarske dosežke,« je povedal.
Nazadnje so se z vodstvom SMC na čelu s predsednikom te stranke Mirom Cerarjem sestali še predstavniki ZaAB. Cerarju so predstavili ključne vsebinske zahteve, ki bi jih želeli v koalicijskem sporazumu. Tudi premierka v odhodu je potrdila, da so se že dotaknili razdelitve resorjev, a sama o tem še ni želela govoriti. Dejala je le, da so v pogovorih izpostavili pet resorjev, za katere menijo, da lahko zagotovijo kom-petentno ekipo. Spomnila je še, da se sama, glede na to, da se poteguje za mesto evropske komisarke, ne bo potegovala še za funkcijo v vladi.
So se pa na sestanku lotili »problema, ki ga je izpostavljal Cerar kot oviro za vstop ZaAB v koalicijo«. Bratuškova je tako Cerarju »zelo jasno povedala«, da se ji ne zdi korektno, da v zvezi s tem težavo za SMC predstavlja zgolj ZaAB. Po besedah Bratu-škove je namreč pri postopku izbire oz. seznamu slovenskih kandidatov za evropskega komisarja sodelovala »praktično vsa sedanja koalicija«, poleg tega bi bil na tem seznamu tudi sedanji evropski komisar Janez Potočnik, če bi dal soglasje za to. Cerar je predstavnikom ZaAB včeraj pojasnil, da bo o tem, s kom v koalicijo, odločal svet SMC. Ta bo zasedal predvidoma jutri.Bratuškova je sicer prepričana, da bi bilo z več strankami v vladi bistveno manj izsiljevanj.
Obveze za Slovence v zamejstvu
LJUBLJANA - V začasnem osnutku koalicijske pogodbe je tudi poglavje namenjeno Slovencem v zamejstvu in po svetu. Izhajajoč iz obvez zapisanih v ustavi se bodo koalicijske partnerice trudile, da se ohranijo in še poglobijo povezave s Slovenci in Slovenkami v zamejstvu in po svetu ter da se na ta način ohranja in krepi slovenska kultura in kulturni prostor. To področje bo še naprej sodilo v pristojnost Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministra brez listnice, ki je zadolžen za ta resor.
UKREPI
1.	Koalicijske partnerice bodo uskladile in sprejele dolgoročno Strategijo sodelovanja s Slovenkami in Slovenci po svetu do konca 2015, da se na ta način ohranja in krepi slovenska kultura in slovenski kulturni prostor, ter ekonomske zmožnosti ohranjanja njihove kolektivne avtonomije v odnosu do večinskega prebivalstva, da v partnerskem odnosu izkoristimo njihovo znanje, poznavanje lokalnih posebnosti in njihove stike ter da odpiramo možnosti našim izvoznikom ali pa pripeljemo potencialne investitorje.
2.	V procese gospodarskega povezovanja bomo poleg zamejskih Slovencev še dodatno dejavno vključevali tudi Slovence po svetu. Zavzemali se bomo, da se v takšno sodelovanje tvorno vključi tudi gospodarska diplomacija ter organizacije oziroma institucije, ki se ukvarjajo s promocijo Slovenije na ekonomskem področju. S tem bomo pomagali predvsem srednjim in malim podjetnikom v Sloveniji in v zamejstvu ter dodatno izkoristili in spodbujali znanje in povezave, tudi za skupne nastope na tretjih trgih. S krepitvijo gospodarskega sodelovanja bomo v času krize neposredno pomagali podjetjem v Sloveniji, v zamejstvu pa na ta način krepili gospodarsko strukturo manjšin.
3.	Ohranjanje in krepitev slovenskega jezika. Posebej si bomo še prizadevali za tvorno podporo pri ohranjanju in krepitvi znanja slovenskega jezika (v zamejstvu v slovenskih in dvojezičnih šolah ter pri raznih oblikah dodatnega izobraževanja, posebne pozornost pri ohranjanju in krepitvi znanja jezika pa morajo biti deležni tudi Slovenci po svetu) ter za spodbujanje mladih za študij v Sloveniji ter na splošno za intenzivnejše sodelovanje med mladimi.
PISMA UREDNIŠTVU
Portopiccolo in mi
Sesljanski zaliv in več ali manj megalomanski projekti, ki so v minulih desetletjih v njem iskali varen pristan, je bil vseskozi ena glavni točk politične debate in medstrankarskega soočanja. Različna tolmačenja pojma »usklajenega in uskladljivega« razvoja, sprejemljivega ali nesprejemljivega gradbenega posega so naposled privedla do bolečega razkola znotraj le-vo-sredinskega tabora, ki je pred skoraj petnajstimi leti omogočil zmago prve izrazito desno (desno-sredin-sko) usmerjene občinske uprave z županom Giorgiom Retom. Za časa njegove uprave se je v devinsko-nabre-žinskem občinskem svetu našla večina, ki je načrtu Portopiccola prižgala zeleno luč in z letošnjim poletjem je kompleks Portopiccolo, čeprav še nedokončan, odprl vrata odjemalcem. Jalova je zato vsaka razprava o tem, kakšna naj bo dejanska namembnost tamkajšnjih stanovanj, jalovo je sklicevanje na zaščitni zakon in iz trte izvito je tudi vprašanje o imenu naselja, v smislu če mora ali ne dobiti tudi slovensko različico - Portič, Mali pristan, ledinsko ime Afrika, itd. Navsezadnje je Portopiccolo velik zaseben stanovanjski blok.
Do tu so dejstva. Da ne bo nesporazumov, naj pojasnim, da tudi sam delim zaskrbljenost glede možnosti, da bi se izvirno turistično naselje z leti spremenilo v navadno vas, kar bi pomenilo dodatnih tisoč prebivalcev, po vsej verjetnosti ne-slovensko govorečih. Bil sem med tistimi, ki so to bojazen izpostavljali takrat, ko je o načrtu sklepal občinski svet. Slednjemu je bil
namenjen tisti 21. člen zakona 38/2001 o zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti teritorija, ki spada v naselitveno območje Slovencev v Italiji. Zapisniki sej občinskega sveta so javni in iz njih izhaja, da je, kot vedno, obveljala prej logika številk kot pa spoštovanje določenih »nians« zaščitnega zakona, ki je tudi v tem delu žal preveč ohlapen in določila so bolj načelnega značaja. Z drugimi besedami: niso bili vsi za, a ti so bili daleč večinski. Zato pravim, da je razprava o tem »a posteriori« jalova, ker so kocke padle veliko prej. Poleg tega naj mi bo dovoljeno, da izpostavim še dodaten element. V devinsko-nabrežinski občini je danes (izven Portopiccola) na prodaj na stotine nepremičnin, od zazidljivih parcel pa vse do starih domačij, nič koliko stanovanj in tudi več ali manj razkošnih vil za odjemalce, kakršni se najbrž pojavljajo v Portopic-colu. Preprosta kmečka logika me sili v razmišljanje, da kdor si želi stalnega bivališča, bo najbrž raje izbiral s široke palete na tržišču razpoložljivih bivališč, ki se nahajajo le lučaj stran od morja in so odločno udobnejša od sta-novanjc v novem obmorskem čebelnjaku. Za lase povlečena je tudi razprava o pravici do stalnega bivališča (in s tem tudi volilne pravice na lokalnih volitvah), saj lahko slednjo posameznik uveljavi tudi v hotelski sobi, v kam-pingu ali v privezanem čolnu ... Razprava o tem je zato, razumljivo, bolj vezana na take ali drugačne davčne količnike, ki jih bo občinska uprava iztržila (ali pa ne) od stanovalcev na osnovi statusa »turista« ali »rezidenta«. Drugače pa raje poskrbimo, da se novi gostje čimprej spremenijo v obi-
skovalce naših gostinskih obratov in v odjemalce v naših trgovinah in obrtniških delavnicah. Tega koraka za enkrat še nismo zamudili.
J'accuse v uvodniku časnikarja Primorskega dnevnika Marijana Kem-perleta izpred nekaj dni pa je čisto na mestu, saj javne upravitelje, politike in tudi civilno družbo kliče k večji pozornosti in, zakaj ne, tudi k odgovornosti. Zaščito zgodovinsko-kulturnih interesov moramo zahtevati in uveljaviti v fazi urbanističnega planiranja, ne pa enkrat kasneje. Dalje: pravica do vsaj minimalne samostojne in suverene zastopanosti Slovencev v izvoljenih organih (od rajonskih svetov do parlamenta) mora biti zapisana že v zakonih, ne pa da jo prenašamo na dobro voljo te ali one prijateljske stranke - se pravi enkrat kasneje. Da bom nekoliko bolj jasen: ko je šlo za ukinitev pokrajin, sem v deželnem svetu ostal sam na obrambni poziciji in ne bi hotel, da bi se isti film ponovil v prihodnjih mesecih, ko bomo razpravljali in odločali o bodočnosti in suverenosti naših občin. Podobno razmišljanje naj velja, ko govorimo o slovenskem šolstvu in na splošno o vzgojno-izobraževalni mreži, pa tudi o zaščiti in uveljavitvi starodavne jusarsko-srenjske imovine, se pravi naših korenin v zemlji. Danes je ponovno aktualen načrt o (res mini?) plinskem terminalu ob izlivu Timave. In še bi lahko našteval.
Kitajski pregovor pravi, da ura izgubljena ne vrne se nobena. Zato poskrbimo, da smo - vsi skupaj - budni ob pravi uri. Kasneje si bomo lahko le žalostno in jezno lizali rane.
Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta FJk
Družba Esatto in slovenščina
Družba Esatto, pri kateri je občina Trst večinski lastnik, upravlja storitve javnega značaja za občino Trst, in med drugim pošilja vsako leto na dom zahtevek za poravnavo salda za neplačana kosila na osnovnih šolah in vrtcih. Podatke o neplačanih kosilih bi sicer lahko samostojno preveril, če bi aktiviral deželno kartico uslug (CSR) in tako ugotovil, koliko predplačniškega kredita še imam, oziroma če je ta že presežen. Tega pa nisem storil, ker je kartica popačena, saj sta na sprednji strani ime in priimek sina tiskana dvakrat: enkrat s šumevcem in enkrat brez. To ni ponižujoče samo za nas pripadnike slovenske narodne skupnosti, ampak tudi za uslužbence javnih uprav, pri katerih s kartico koristim usluge in storitve, ker se očitno predpostavlja, da uslužbenci nismo zmožni brati slovenskih imen in priimkov.
Srž problema pa je, da je tekst izključno v italijanskem jeziku tudi za tiste, ki smo na začetku šolskega leta izpolnili obrazec za kosilo v slovenščini oz. v dvojezični obliki in ki, kot jaz, že leta zahtevamo, da bi prejeli dopise direktno v slovenskem jeziku, ter da so podatki zgrešeni ali nepopolni.
Po mojem prepričanju bi morala biti taka pisma, zlasti ker so naslovljena na družine, ki imajo otroke v šolah s slovenskim učnim jezikom, itak v slovenščini ali vseskozi dvojezična.
Poštni naslov pa bi moral obvezno spoštovati odlok Predsednika republike z dne 12. septembra 2007, v katerem so navedena vsa območja, kjer naj se iz-
-/
Cene naftnih derivatov v Sloveniji rahlo navzdol
LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov so se opolnoči znižale. Neos-vinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za dva centa na 1,443 evra za liter, 100-oktanski pa prav tako za dva centa in je za liter treba odšteti 1,477 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za pol centa na 1,360 evra, kurilno olje pa za 0,7 centa na 1,024 evra za liter.
Povprečna plača v Sloveniji junija nižja kot maja
LJUBLJANA - Povprečna mesečna neto plača za junij je znašala 995,64 evra in je bila za 0,5 odstotka nižja od neto plače za maj. Povprečna mesečna bruto plača pa je znašala 1521,38 evra in se je po zvišanju v prejšnjih treh mesecih ponovno znižala, in sicer nominalno za 0,7 odstotka, realno pa za 0,8 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada.
V	prvih šestih mesecih leta je zaposlena oseba zaslužila v povprečju 1527,72 evra bruto na mesec, kar nominalno na letni ravni predstavlja enoodstotno rast, realno pa 0,4-odstotno. Povprečna mesečna neto plača je v prvi polovici leta znašala 999,06 evra, od povprečne mesečne neto plače v enakem obdobju lanskega leta pa je bila višja nominalno za 0,8 odstotka, realno pa za 0,2 odstotka.
V	osrednjeslovenski statistični regiji je povprečna mesečna neto plača znašala 1084,46 evra, kar je 8,5 odstotka več od slovenskega povprečja. V ostalih statističnih regijah so zaposlene osebe v povprečju zaslužile manj od slovenskega povprečja. Najbližje se je gibala povprečna mesečna neto plača v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, kjer je znašala 998,44 evra. Sledile so povprečne mesečne neto plače v gorenjski (993,76 evra), obalno-kraški (978,42 evra) in goriški statistični regiji (972,48 evra).
vaja vidna dvojezičnost, v mojem primeru Prosek.
Še najhujše pa je dejstvo, da pismo nosi popačeno krstno ime mojega sina Uroša, ki je na matičnem uradu Občine Trst pravilno vpisan s šumenvcem. Zakaj Esatto ne more črpati iz teh podatkov, da bi vsaj ime bilo pravilno napisano in mi ga preimenuje v "Uros"? Ker Esatto črpa podatke državljanov oz. uporabnikov preko Dežele in sicer iz sistema, ki ga upravlja Agencija za prihodke. Čeprav so mi na deželnem Uradu za stike z javnostjo zagotovili, da bodo pri Agenciji posegli, zato da bi se to uredilo, se v teh letih, vsaj od 4. novembra 2011 do danes, ni nič spremenilo.
Priložnosti, da bi se italijanska država in njena uprava pokazali do državljanov, in še posebej do manjšin, v spoštljivejši luči, je veliko. Korak v pravo smer bi bilo že spoštovanje zakonov, ki jih je sam italijanski parlament izglasoval. Menim, da upravljati z dvo-jezičnostjo ni tako težko ali zapleteno, kot uravnovesiti državno bilanco ali izdelati nov volilni zakon. Tudi moji davki gredo državi za to, da izvaja zakone in določila, vštevši tista, ki se nanašajo na manjšine. Kakšna lepa priložnost za državo ki trenutno predseduje Evropskemu Svetu!
S spoštovanjem,
Igor P. Merku
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Torek, 19. avgusta 2014
3
videm - Ukrepi za odpravo škode zaradi slabega vremena
V FJK prizadetih 47 občin Za kmetijstvo rotacijski sklad
obletnica
Kdo je odgovoren za pokol pri Pulju?
VIDEM - Zadnje neurje v dneh pred velikim šmarnom je prizadelo 47 občin v Furlaniji-Julijski krajini, pri čemer so bile najbolj prizadete občine na Porde-nonskem in Videmskem. O tem je bil govor na včerajšnjem »vrhu« v Vidmu, na katerem sta podpredsednik FJK in odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello ter odbornik za civilno zaščito Sergio Pa-nontin predstavila prve ukrepe za odpravo škode.
Po prvih ocenah škoda znaša okrog 750 tisoč evrov, toda kot je poudaril odbornik Panontin gre samo za najnujnejše ukrepe, Dežela pa je že odobrila milijon evrov v pričakovanju dokončnih številk. »Gre dejansko za nujno pomoč, za bolj strukturne ukrepe, ki naj bi preprečili ponovitev podobnih težav, pa bo treba nameniti več sredstev. Najzahtevnejša bo nedvomno obnova mosta za Ove-dasso čez potok Aupo v Mužcu,« je še povedal deželni odbornik za civilni zaščito. Dodal je še, da je zdaj položaj povsod pod kontrolo, kar je tudi zasluga 260 prostovoljcev civilne zaščite, ki so prizadetim prebivalcem takoj priskočili na pomoč.
Kmetijski odbornik Bolzonello pa je opozoril, da je nepredvidljivo vreme povzročilo veliko škode kmetijskemu sektorju. »Da bi dobili jasno sliko o škodi pri posameznih kulturah, moramo počakati do konca poletja, že zdaj pa lahko povem, da predvidevamo pomoč v višini približno 5 milijonov evrov, kolikor je znašala tudi lani, ko pa je škodo povzročila suša,« je povedal Bolzonello. Zato bodo tudi letos aktivirali tako imenovani rotacijski sklad za kmetijstvo za kritje tekočih stroškov kmetijskih podjetij s pomočjo brezobrestnih posojil na srednji rok. Pozval je tudi kmetovalce, da kmetijskim pokrajinskim inšpektorjem prijavijo škodo in tako prispevajo k natančnemu monitoriranju dogajanja v kmetijskem sektorju.
Vremenske napovedi tudi za prihodnje dni niso najboljše, čeprav pri Osmerju še ne razmišljajo o alarmnem stanju. »Na žalost je letošnje poletje vremensko izredno nestabilno, zato ne bo odveč, da vsi to tudi upoštevajo,« je še dodal odbornik Paolo Panontin.
Podpredsednik FJK in odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzonello ter odbornik za civilno zaščito Sergio Panontin sta na »vrhu« v Vidmu predstavila prve ukrepe za odpravo škode po zadnjem neurju v FJK
turizem - Zanimanje za slovensko prestolnico
Ljubljana letos na poti k milijonu turističnih nočitev
LJUBLJANA - Obiskovalci Ljubljane so v prvih sedmih mesecih leta po podatkih Turistično-informa-cijskega centra ustvarili nekaj več kot 522.000 nočitev, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Če se bo dosedanji trend nadaljeval, bi lahko v slovenski prestolnici letos sploh prvič zabeležili milijon nočitev, so za STA povedali v Turizmu Ljubljana.
V prvih dveh mesecih poletne turistične sezone so podatki verjetno tudi zaradi slabega vremena nekoliko manj spodbudni. Junija so tako turisti v Ljubljani po oceni Turi-stično-informacijskega centra ustvarili 91.572 nočitev, kar je tri odstotke manj kot kažejo uradni podatki statističnega urada za junij lani. Ju-
lija pa je bilo nočitev po oceni omenjenega centra 130.585, kar je 0,2 odstotka več kot julija lani.
A v Turizmu Ljubljana na podlagi letošnjih trendov tudi po poletni sezoni pričakujejo ohranitev zanimanja za Ljubljano in pozitivno statistiko. Pri tem izpostavljajo dejstvo, da je znana založba turističnih vodičev Lonely Planet Ljubljano uvrstila na drugo mesto med desetimi destinacijami v Evropi, ki jih popotniki letos ne smejo obiti. Če se bo trend iz prvih sedmih mesecev nadaljeval, naj bi v Ljubljani tako letos sploh prvič ustvarili milijon nočitev. Povprečno sicer turisti v prestolnici ostanejo 1,8 dneva.
Po dosedanjih uradnih podat-
kih so med obiskovalci Ljubljane po nočitvah na prvem mestu Italijani, na drugem mestu so turisti iz Nemčije, na tretjem mestu tisti iz Srbije, sledijo pa britanski, hrvaški, ameriški, francoski, avstrijski in ruski obiskovalci. Deseterico zaključujejo gostje iz azijskih držav.
V Turizmu Ljubljana tudi za preostale mesece v letu obljubljajo številne dogodke in prireditve, že prihodnji teden pa bo tudi vrhunec praznovanja 2000 let Emone. Septembra bo Ljubljana gostila tudi konvencijo združenja britanskih turističnih agencij (Abta), kar predstavlja priložnost za promocijo Slovenije in njene prestolnice na britanskem trgu.
Franco Iacop
PULJ - Na včerajšnji dan pred 68 leti je silovita eksplozija na plaži Vergarolla pri Pulju ubila 68 ljudi in jih ranila več sto. Vsi so bili civilisti, ki so na priljubljeni plaži spremljali športna tekmovanja. Razne preiskave (Pulj je bil takrat pod začasno zavezniško upravo) niso nikoli razčistile, ali je šlo za teroristični atentat ali pa za tragično nesrečo (eksplozija večjega števila min iz druge vojne). Marsikdo je vsekakor prepričan, da je krvavi dogodek tako ali drugače spodbudil množični odhod Italijanov iz Pu-lja. Italijanski zgodovinar Gaetano Dato je v knjigi Vergarolla 18.8.1946 (založba Leg) namignil na možnost, da je šlo za atentat, ki naj bi ga izvedli italijanski desničarski skrajneži.
Kakor koli že so se obletnice pokola včeraj spomnili v Trstu in Pulju. Na spominski prireditvi v istrskem mestu je sodeloval tudi predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Franco Iacop (na sliki), na prireditvi so govorili puljski župan Boris Miletič ter zastopniki italijanske manjšine in ezulskih združenj. Tržaška poslanka Forza Italia Sandra Savino je od predsednika vlade Mattea Renzija zahtevala, naj spodbudi objavo vseh tajnih dokumentov o tem pokolu. Navzoč je bil tudi gledališki igralec in režiser Simone Cristicchi.
trento - Danica razdvaja
Za slovensko medvedko odstrel ali samo ulov?
TRENTO - Na Tridentinskem je slovenska medvedka z imenom Danica v gozdu blizu kraja Pinzolo pred kratkim napadla 38-letnega gobarja Danieleja Maturija in ga ugriznila v nogo. Medvedko z dvema mladičema je gobar opazoval z oddaljenosti približno 30 metrov, skrit za drevesom, ko ga je napadla. Medvedko sedaj lovijo, grozi pa ji tudi odstrel. Danica, ki so jo leta 2000 prepeljali iz Slovenije v Trento, je moškega zavohala, se ustrašila za svoja mladiča in gobarja napadla. 38-let-nika so nato poškodovanega prepeljali v bolnišnico. Če se žival ne bo pustila ujeti, bo morebiti tudi ustreljena. O tem je bila obveščeno okoljsko ministrstvo v Rimu.
Usoda Danice razdvaja triden-tinsko pokrajinsko upravo, katere podpredsednik Alessandro Olivi nasprotuje odstrelu medvedke, ki naj bi jo po njegovem mnenju izročili živalskemu centru v kraju Casteller, če jo bodo seveda ulovili. Rjavi medve-
1 0 Torek, 19. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
zahodni kras - Kandidatura krajev iz Veneta za vpis v svetovno dediščino
Tudi Prosecco - Unesco na račun vasi Prosek?
Predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Roberta Cattaruzzo je novica o skupni kandidaturi italijanskega Collia in slovenskih Brd za vpis v svetovno dediščino Unesca spodbudila k razmisleku. Zakaj pa ne bi bili tudi paštni od Kontovela do Križa deležni podobnega priznanja, saj navsezadnje od tu izhaja svetovno znano vino prosecco, si je rekel. Brž je pobrskal po spletu in kmalu naletel na presenečenje.
Kandidatura za vpis prosecca v svetovno dediščino Unesca že obstaja, a nima nobenega opravka z vinom in vasjo na Zahodnem Krasu, po kateri se svetovno znano vino imenuje. Prošnjo sta vložili občini Conegliano in Valdobbiadene, in sicer za vključitev v spisek svetovno zaščitenih krajev »gričev vina prosecco.«
Zamisel naj bi se porodila že leta 2008, pobudnik naj bi bil konzorcij za zaščito vina prosecco iz krajev Conegliano in Valdobbiadene. V svetovno dediščino naj bi vključili območje gričev, na katerih pridelujejo vino prosecco.
V	utemeljitvi je zapisano, da se je vinogradništvo na teh gričih razvilo že pred več kot tisoč leti, razbohotilo pa predvsem v zadnjih dveh stoletjih, »predvsem s trto prosecco.«
Na spletni strani organizacije Unesco pa je v »opisu kandidature« med drugim zapisano, da je bilo »vino Prosecco pridelano na teh gričih pred več kot dvesto leti.« V nadaljevanju pa je zapisano še sledeče: »Točen izvor te vinske sorte je ovit v skrivnost; a kaže, da naj bi bilo to posebno vino znano že za časa rimskega cesarstva z imenom Pucino.« (!???)
Italijansko ministrstvo za kulturne dobrine je vložilo kandidaturo za vpis »gričev vina prosecco iz krajev Cone-gliano in Valdobbiadene« v spisek svetovne dediščine Unesco 5. oktobra 2010.
To je šest mesecev potem, ko je bil na vinskem sejmu Vinitaly podpisan znani protokol, ki je omogočil nastanek zaščitne vinske znamke Prosecco Doc. Med drugimi ga je podpisal tudi takratni italijanski kmetijski minister Luca Zaia.
Ustanovitev zaščitne znamke Prosecco Doc je doslej koristila le pridelovalcem iz Veneta in Furlanije, medtem ko so bili kraški vinogradniki v bistvu izigrani.
V	Venetu dobro vedo, da »trta prosecco« ne obstaja, in da pridelujejo peni-no prosecco iz vinske sorte glera, ki so jo bili tjakaj »pripeljali« s Krasa. Zato izvor te trte ni nobena »skrivnost«, kot so zapisali v utemeljitvi kandidature.
Ob tem pa se zastavlja vprašanje: bo tudi kandidatura »gričev vina prosecco« v spisek svetovne dediščine Unesco na račun kraja, po katerem je vino dobilo ime?
M.K.
Desno griči z vinogradi v kraju Valdobbiadene; levo Roberto Cattaruzza
drevi na rai
»Naši angeli« v spomin na Camillija
Na prvi italijanski televizijski mreži RAI bodo drevi ob 23.15 predvajali oddajo Naši angeli (I nosti angeli), ki je reportaža letošnje mednarodne novinarske nagrade Luchetta. Na predlog pobudnikov nagrade bodo dre-višnjo televizijsko oddajo posvetili mlademu italijanskemu novinarju Simoneju Camilliju, ki je pred kratkim med opravljanjem poklica izgubil življenje v Gazi. »50-minutno oddajo z reportažami letošnje nagrade Luchetta bomo namenili mlademu novinarju in njegovemu pogumnemu delu,« so v izjavi še zapisali pobudniki uglednih novinarskih priznanj. Camilli je bil svobodni novinar, ki je redno sodeloval za ameriško tiskovno agencijo Associated Press.
Drevišnja oddaja nas bo popeljala med drugim v Pakistan, Indijo ter Sirijo. Iz te nesrečne države, kjer je državljanska vojna povzročila že več deset tisoč mrtvih, bodo predvajali tudi reportažo novinarja britanske televizije BBC Iana Pannela, dobitnika nagrade Luchetta 2013.
repentabor - Tridnevno praznovanje je mimo
Vreme ni skvarilo praznika
V nedeljo popoldne, potem ko se je zjutraj v cerkvici Marije Vnebovze-te na Repentabru izpela običajna župnijska maša, ki ni spadala več v kontekst prazničnih dni, smo dušo praznika, župnika Antona Bedenčiča, povprašali za obračun treh dni. Kljub slabemu vremenu so izpeljali načrtovan program, tako odprtje razstave dr. Sandra Ape kot koncert komorne glasbe.
»V petek zjutraj je kljub zelo slabemu vremenu na veliko presenečenje vseh prišlo k sv. maši, ki jo je daroval tržaški nadškof Crepaldi, izredno veliko ljudi z dežniki in premočeni do kolen. Kot po čudežu se je po sv. maši vreme umirilo, popoldne pa je bilo lepo vreme. Kljub temu so vsi verski obredi potekali v cerkvi«, je dejal škofov vikar za Slovence. Tudi za sv. Roka, ki je zavetnik župnije, je bilo zjutraj z vremenom kritično. Ker se je popoldne le umirilo, so lahko izvedli koncert na-brežinske godbe na prostem.
Praznik Marije Vnebovzete je glavni praznik, zato »prekrije« sv. Roka, zavetnika župnije, ki ostane malce skrit. Z verskega vidika, je dodal g. Be-denčič, so imeli v teh dneh lep obisk, a ne toliko kot lani. Romarji so prišli zato, ker so vedeli, kam grejo.
Po župnikovem mnenju se je v zadnjih desetih letih zgubila tradicionalna oblika romanja, ko so ljudje hodili peš. Nekoč so prvi romarji prišli peš že ob osmih; ni bilo avtomobilov in se je čutilo pravo romarsko vzdušje. Med eno mašo in drugo so se ustavili v osmicah, ki so bile od Cola do Tabra in se tam okrepčali. Šele po letu 1986 so vpeljali kioske. Začelo se je najprej z dvemi mizami pred vrati, ko so ljudje jedli pokonci, nato pa so ponudbo razširili. Danes skrbi v kioskih za hrano od trideset do štirideset prostovoljcev, priprave pa se začnejo zadnji teden julija.
Celoten praznik se odvija v sodelovanju z občinsko upravo. Tako nam je župan Marko Pisani dejal, da se je kljub neugodnemu vremenu tridnevno slavje dobro izteklo: »Kot ob-
činska uprava podpiramo predvsem kulturni program, od četrtkovega sprehoda po Pesniški poti do koncerta »Čarobna godala v preddverju Marijinega praznika« ter nastopa nabre-
žinske godbe na dan sv. Roka.« Rade volje pristopijo in so soudeleženi pri organizaciji tega praznika, ki je velikega pomena ne le za vaščane, temveč za širšo skupnost (met).
/
TRST
Torek, 19. avgusta 2014
5
nabrežina - Tridnevno praznovanje zavetnika sv. Roka
Spomin na zločinski požig vasi nabrežinske občine
Srečanje z Borisom Pahorjem - Procesija in maša s srebrnomašnikom Karlom Bolčino
Bila je sreda na dan sv. Roka. Preden bi jih odgnali, so lahko domačini vzeli s sabo le najnujnejše, nato je nemška vojska z ognjem uničila 110 domov.
»Nasilje, ki se je pred 70 leti razvnelo v naših vaseh in prepojilo zrak z neprijetnim vonjem ter z rdečim nebom, ga lahko še danes občutijo prebivalci drugih vojnih žarišč, zato naj bo spomin na tisti zločinski dogodek svarilo nad vsemi vojnimi grozotami,« je v uvodnem pozdravu komemoracije dejala odbornica za kulturo, šolstvo in kmetijstvo Marija Brecelj, ki je še dodala, da je treba nadaljevati z gojenjem spomina, še posebno, ker smo po tolikih letih uspeli ohraniti mir v naših krajih.
Prisotne je pozdravil tudi župan Vladimir Kukanja, ki je omenil možnost ponovnega preučevanja vprašanja dodelitve državnega priznanja za vojaške zasluge štirim vasem devinsko-nabrežinske občine. Ta je bila sprožena že sredi sedemdesetih letih, vendar ni naletela na posluh državnih oblasti.
Zgodovinske okoliščine povračilnega ukrepa, ki je 16. avgusta 1944 doletel Medjovas, Cerovlje, Mavhinje in Vižovlje, sta številnemu občinstvu v nabrežinski kamnarski hiši ponovno orisala Damijan Guštin direktor Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije in zgodovinar Ivan Vogrič.
Na fotografijah: desno na razpravi ob obletnici požiga Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medje vasi; Damijan Guštin, Marija Brecelj in Ivan Vogriič; na sredini Boris Pahor in Tatjana Rojc; spodaj procesija z srebrnomašnikom Karlom Bolčino
fotodamj@n
obnim posegom in ob tem odgnali številne prebivalce.
Podobno kot Guštin je Vogrič v svoji analizi pripisal odločitev nemške komande kot odgovor na rastoče delovanje osvobodilnega gibanja, ki se je po 8. septembru '43 izredno okrepilo. Omenil je tudi visoki krvni davek, ki so ga plačali v devinsko-nabrežinski
Guštin je najprej spregovoril o širšem dogajanju v nemški operacijski coni Adriatisches Küstenland, ki se je po vojni moral priključiti novemu nemškemu Reichu. Po razvoju dogodkov predvsem na sovjetskem ozemlju, kjer so se nemške armade začele umikati na začetne položaje, se je razširila govorica, da se bodo Anglo-Ameri-čani izkrcali v Istri. To je močno de-stabiliziralo dogajanje na takratnih bližnjih bojiščih, zato je prišlo do bistvenih okrepitev sil, tako okupatorskih kot osvobodilnih. Pod udarom so bili zato železniški in cestni koridorji, ki so bili deležni številnih sabotažnih akcij. Med temi je bila akcija nad železniškim viaduktom v Moščenicah, ki je privedla do povračilnega ukrepa nad slovenskimi vasmi. Namen požiga pa naj bi bil po Guštinovih besedah, predvsem zadati hud udarec sodelovanju civilnega prebivalstva z osvobodilnim gibanjem.
Vogrič se je dotaknil tudi pusto-šenja na bližnjem Komenskem, kjer so se nacifašisti že februarja 1944 maščevali nad tamkajšnjimi vasmi s pod-
občini. Večino žrtev so zabeležili prav po italijanski kapitulaciji, kjer so v okrepljenih partizanskih vrstah v vojnih akcijah padali predvsem neizkušeni in nepripravljeni mladeniči. Vogrič pa je požig štirih vasi uvrstil med tri največje vojne dogodke v naših krajih, kjer naj bi spadala še vojaški vpoklic marca 1943 v italijanske posebne bataljone in deportacija moške populacije v okviru operacije Bober februarja 1944, kjer so Nemci zajeli 670 moških iz
kraških vasi in jih odgnali na prisilno delo v Nemčijo.
Boris Pahor o 20. stoletju
Na dvorišču pivnice Bunker ali kot mu pravijo Nabrežinci »pri Stro-povih« sta Jus »Nabresina Gemeinde« in kulturna skupina AJSER 2000 priredila predstavitev italijanske različice monografije o pisatelju Borisu Pahorju izpod peresa Nabre-žinke Tatjane Rojc »Cosi ho vissuto« (Tako sem živel).
Ob pisateljevi prisotnosti so predstavitvi prisostvovali še slikar in grafik Edvard Zajec, umetnica Du-nja Zupančič, režiser Dragan Zivadinov in direktor revije Trieste Arte-cultura Walter Chiereghin. Knjižno delo, ki je v italijanskem prevodu izšlo pri založbi Bompiani, obsega dogajanje 20. stoletja iz oči tržaškega pisatelja.
Ravno Pahor se je v pogovoru z avtorico na nabrežinski predstavitvi zamislil v preteklo stoletje in izpovedal občinstvu, da razen doživljanja ljubezni bi težko kaj rešil iz tako groznega obdobja, kjer se je odvijala zgodba o necivilizirani civilizaciji.
Ob pričevanju grozodejstev iz taborišč je Pahor še enkrat poudaril svojo angažiranost ob upoštevanju in priznavanju zločinov ne le nad Judi, ampak nad številnimi političnimi pre-ganjanci, ki so v taboriščih nosili znamenje redečega trikotnika.
Tudi zadnji dan bogat spored
Zadnji dan praznovanja je v nedeljskem jutru doživel posebno sveto mašo, ki jo je daroval srebrnomašnik Karel Bolčina, ob kateri se je odvijala tudi tradicionalna procesija. V večernih urah pa se je prav tako v nabrežinski cerkvi odvijal koncert sakralne glasbe. Zbor Ipavska, pod vodstvom Matjaža Ščeka, je ob sprehodu iz renesanse do današnjih dni predstavil del tekmovalnega programa, s katerim bo nastopil tudi na prestižnem zborovskem mednarodnem tekmovanju Guido'Arezzo.
V popoldanskih urah pa so na svoj račun spet prišli najmlajši. Za njih je poskrbel Center za otroke in odrasle Harmonija na travniku pri Babče-vih. Otroci so se lahko pomerili v tekmovanju s kolesi, ob spremstvu vzgojiteljic pa so se podali tudi na gusarski lov na zaklad po starem vaškem jedru. (mar)
Nesreča v Ul. Flavia
Včeraj popoldne je v Ul. Flavia na točki, kjer se začenja Cesta za Glin-ščico, okoli 16.30 prišlo do hujše prometne nesreče, zaradi katere so eno osebo nujno prepeljali na urgenco. Iz še nepojasnjenih razlogov je prišlo do trčenja med mopedom in avtomobilom, pri katerem je krajši konec potegnila 50-letna voznica mopeda, ki je kot kaže utrpela več udarcev, zato so jo reševalci službe 118 takoj prepeljali na urgenco v katinarsko bolnišnico. Na prizorišče so prišli tudi pripadniki prometne policije, ki so opravili preiskavo.
To pa ni bila edina včerajšnja nesreča. Okoli 16.50 je namreč na nabrežju prišlo do trka dveh avtomobilov, v katerem je bila laže ranjena ena oseba, brez hujših posledic je bil trk med avtomobiloma okoli 15. ure na križišču med ulicama Caboto in Malaspina, baje zaradi izsiljevanja prednosti. Resnejša pa je izgledala nesreča, ki se je zgodila okoli 18. ure na križišču med ulicama Bernini in Bosco, kjer je 24-letni motorist L.C. iz še nepojasnjenih razlogov padel s svojim motorjem znamke kavasaki ter se pri tem udaril v prsni koš in roko. Reševalci so ga prepeljali v katinarsko bol-
Zaposlitev kuharja
V uradu za zaposlovanje Pokrajine Trst na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo od 8. do 11. septembra med 9.15 in 12.45 zbirali prijave za udeležbo na izboru za dodelitev enega mesta kuharja kategorije B1 za določen čas za približno tri mesece v Občini Devin-Nabrežina. Za priimke z začetnico od črke A do črke L bodo prijave zbirali 8. in 10. septembra, za priimke z začetnico od črke M do črke Z pa 9. in 11. septembra. Kandidati morajo razpolagati s potrdilom o kuharskem poklicu, dalje z veljavnim potrdilom o opravljenem tečaju HACCP (vsaj osem ur), z veljavnim obrazcem ISEE ter s potrdilom o opravljenem obveznem šolanju, opraviti pa bodo morali tudi ustno in praktično preizkušnjo.
Pobuda Salotto Vienna
Pobuda Salotto Vienna, v okviru katere se predstavlja dunajska sodobna umetniška ponudba, stopa v četrti teden, ki bo potekal od jutri do nedelje v prostorih bivše ribarnice na tržaškem nabrežju. Gostje bodo direktorica avstrijskih nacionalnih vrtov Brigitte Mang, umetniška platforma eSeL.at, umetnici Valie Export in Julia Zdarsky (Starsky), direktor festivala sodobnega plesa Impulstanz Karl Regensburger, Avstrijski glasbeni arhiv, izvedenec v glasbeni ekonomiji Rainer Praschak, Luca Faccio ter japonsko-italijanski duo Casalu-ce/Geiger & Hana Usui in Federico Vecchi. Pobudo Salotto Vienna prireja na povabilo Občine Trst Avstrijski muzej uporabne in sodobne umetnosti MAK.
Nesrečen skok v vodo
Mladenič iz kraja Motta di Li-venza si je pri skoku v vodu v bližini starega devinskega gradu poškodoval hrbtenico, zdaj pa tvega, da ostane hrom. Zgodilo se je v nedeljo malo po 16.30, ko je 21-letni L.C. začel plezati po steni do višine kakih 30 metrov, od tam pa skočil v vodo, v katero pa je nesrečno padel: popadli so ga krči in nog ni mogel več gibati. K sreči je mladeničeve težave opazil drug kopalec, ki je takoj obvestil tržiško pristaniško poveljstvo, ki je na prizorišče poslalo gumenjak, s katerim so 21-letnika, ki je ostal pri zavesti, prepeljali v devinski portič, kjer so ga prevzeli reševalci službe 118, ki so ga s helikopterjem prepeljali v katinarsko bolnišnico.
6
Torek, 19. avgusta 2014
TRST
/
PREVOZI - Po okvarah, popravilih in polemikah
briška jama - Pobuda jamarjev
Tramvaj spet na tirih Ob!!OTjH tradi(kio
# *	imlilrncmaronclraj
Poleg rednih potnikov so se na Opčine in nazaj včeraj vozili tudi številni turisti
velikošmarenskega spusta
Po dveletnem prisilnem počitku, ponesrečeni vrnitvi na progo, glasnih polemikah in številnih testnih vožnjah openski tramvaj od včeraj končno znova redno vozi. S tramvajem so se ves dan vozili redni potniki, a tudi številni turisti, ki so bili v tem času prikrajšani za to znamenitost. Tramvaj bi moral začeti redno voziti v prvi polovici prejšnjega meseca, a se to zaradi okvare ter posledičnih popravil na progi ni zgodilo, kar je sprožilo negodovanja in polemike. Posebno med županom Robertom Cosolini-
jem in prevoznim podjetjem Trieste Trasporti, ki upravlja progo, zadeva je odmevala tudi v občinskem svetu.
Na vprašanje, kdaj bo tramvaj začel ponovno obratovati, člani pristojne občinske komisije niso dobili odgovora, saj nobeden od predstavnikov prevoznega podjetja ni želel napovedovati datuma vrnitve tramvaja. Na seji je odmevala tudi stara zgodba, da bi stroške za vzdrževanje tramvaja morala kriti tudi Dežela, kar bi vsekakor razbremenilo občinski proračun. V zadnjih desetih letih so namreč za popravi-
la na progi in tramvajih namenili kar 10 milijonov evrov, kar pomeni, da v podjetju porabijo veliko več od tistega, kar dobijo od prodanih vozovnic. Na seji so se dotaknili tudi teme o uvedbi različnih cen vozovnic za krajane in turiste.Zastopnika Trieste Trasporti sta obljubila, da bo podjetje v kratkem pripravilo izčrpno tehnično-strokovno poročilo za župana Cosolinija.
Bistveno je vsekakor, da je včeraj tramvaj spet začel redno voziti in da ne bo novih težav. Srečno torej tramvaj!
prosek - Od velikega šmarna do nedelje
Praznik domače godbe
Vreme je bilo Godbenemu društvu Prosek tokrat vendarle naklonjeno
Konec preteklega tedna se je vreme vendarle nekoliko nasmehnilo prirediteljem šager na proseškem Balan-cu. Od velikega šmarna do nedelje se je na prireditvenem prostoru za domačim kulturnim domom odvijal praznik Godbenega društva Prosek. V petek je dogajanje popestril nastop godbe iz Sa-leža, vse tri večere pa so se lahko udeleženci, po okrepčilu s specialitetami, za katere je poskrbela izbrana »godba kuharjev« (na sliki Fotodamj@n), zavrteli ob zvokih narodnozabavne glasbe.
aktualno - Včeraj novinarska konferenca Svobodnega Trsta
Polemikam med tržaškimi indipendentisti ni videti konca
Polemikam in prepirom med na dve gibanji razklanimi indipendentisti (Svobodni Trst in Svobodno ozemlje) ni videti konca. Marsikatere obtožbe, ki jih en tabor namenja drugemu in obratno, so obrekoval-nega značaja, tako da tudi poročevalci te besedne vojne lahko tvegamo kazensko ovadbo zaradi obrekovanja.
Vodstvo Svobodnega Trsta, ki temelji na dvojici Roberto Giura-stante - Paolo Parovel, se je na včerajšnji novinarski konferenci najprej spravilo na vse, ki tako ali drugače nasprotujejo nadaljnjemu obstoju
prostocarinskega pristanišča, nato po pričakovanju še na bivše sopotnike, ki so označeni kot golpisti in lažni privrženci Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Očitajo jim tudi strelne vaje na vadbenih streliščih v Sloveniji, katerim bi lahko v prihodnosti sledila kriminalna dejanja na Tržaškem. O tem sta Giurastante in Parovel uradno opozorila Združene narode, »ki so od leta 1947 primarni garant državljanov STO in njihovih pravic«, ter italijansko vlado, »ki je začasna fiduciarna upraviteljica STO.« Za »lažnimi indipendentisti« naj bi stali tudi ljudje, ki so kompro-
mitirani z orožjem, razpčevanjem droge in omrežjem tržaških nezakonitih poslov in korupcije. Skratka zelo hude obtožbe, ki nimajo prav nič skupnega s političnim soočenjem.
Včerajšnja tiskovna konferenca je izzvenela kot odgovor na podobne zelo ostre obtožbe, ki jih je gibanje Svobodno ozemlje namenilo Svobodnemu Trstu, katerih tarča sta bila predvsem Parovel in Giurastante, ki je predsednik Svobodnega Trsta. Parovelu so med drugim očitali sodelovanje z nekaterimi tajnimi obveščevalnimi službami, začenši s slovensko.
Bi ju kdo želel posnemati?
Na praznik velikega šmarna ni bilo na sporedu samo dogajanje npr. na Re-pentabru ali v Nabrežini, marsikaj se je dogajalo tudi drugje, tudi v podzemskih globinah. Velikošmarensko vzdušje je namreč vladalo tudi v Briški jami, kjer so obiskovalci popoldne lahko prisostvovali spustu jamarjev s stropa največje dvorane v jamskem kompleksu v stometrsko globino. Pobudo je priredila jamarska komisija Eugenio Boegan, ki deluje v okviru društva Societa Alpina delle Giulie oz. tržaške sekcije Italijanskega planinskega društva in med drugim prireja tudi sloviti spust befane in božičkov na praznik Svetih treh kraljev.
Pravzaprav ima velikošmarenski spust celo daljšo tradicijo od tistega, do katerega prihaja na praznik Svetih treh kraljev, saj, kot smo izvedeli od podpredsednice komisije Boegan Antonelle Tizianel, ki je bila med glavnimi organizatorji spusta, izhaja iz dobe, ko so jamo razsvetljevali še s pomočjo karbidovk in je bila odprta za obiske le nekajkrat v letu. Od leta 1953 je namreč društvo Alpina delle Giulie odpiralo jamo dvanajstkrat v letu, eno od teh priložnosti pa je predstavljal ravno praznik velikega šmarna, ko so tržaški jamarji povabili tudi jamarje drugih društev in je spust predstavljal nekakšen praznik tržaškega jamarstva. V 60. letih prejšnjega stoletja so se spuščali po lestvi, od 70. let naprej pa po vrvi. To do pred približno dvajsetimi leti, ko je veli-košmarenski spust stopil nekoliko v ozadje oz. ga je nekako nadomestil spust na praznik Svetih treh kraljev (slednji je bil letos že 35.), tradicijo pa so začeli obnavljati pred nekaj leti, ko so s stropa dvorane spustili vrvi in nudili možnost spusta, odziv pa je bil bolj skromen.
Letos pa je bilo drugače. Na vabilo se je odzvalo precejšnje število jamarjev, ki so tako od 15. ure dalje uprizorili slikovit spust, ki so ga obiskovalci (le-ti so lahko izbirali med rednim vodenim ogledom, med katerim so prisostvovali spustu, in novostjo - samostojnim vstopom v jamo in ogledom spusta) lahko tudi prosto posneli s fotografskimi aparati. Pobude se je udeležilo kakih dvajset jamarjev društva Alpina delle Giulie, katerim se je pridružila skupina jamarjev društva Lindner iz Ronk ter jamarja iz Vareseja, ki sta za pobudo izvedela preko interneta. Vsi skupaj so od 15. do 18. ure opravili kakih 6070 spustov v globino: nekateri so se spustili samo enkrat, bolj izkušeni pa tudi trikrat ali štirikrat, pri tem pa jih je obču-
fotodamj@n
dovalo številno občinstvo. Kot smo zasledili na spletni strani Briške jame na družbenem omrežju Facebook, je jamo ob prazniku velikega šmarna v dveh dneh obiskalo kar 2150 ljudi.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 19. avgusta 2014
LJUDEVIT
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.07 - Dolžina dneva 13.57 - Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 15.54.
Jutri, SREDA, 20. avgusta 2014
BERNARD
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 7 km na uro ju-gozahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. avgusta.
Tel. 040-229439
Id Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Tel. 040-229326.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni!
ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467.
/
TRST
Torek, 19. avgusta 2014
7
[13 Lekarne
Q Kino
Čestitke
Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 - 040 300940, Barkovlje - Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 3550505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
ARISTON - 18.45, 21.15 »All is lost«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 21.45 »The Parade«; 20.15 »Carta bianca«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Chef«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.20, 20.30 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.40 »Avioni 2: V akciji«; 17.00, 19.00, 21.00 »Herkules«; 16.10 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.25 »Ni-nja želve«; 16.20, 20.45 »Ninja želve 3D«; 18.30, 20.25 »Reši nas hudega«; 16.05 »Varuhi galaksije«; 18.15, 20.50 »Varuhi galaksije 3D«; 16.00, 18.00, 20.00 »Vroči posnetki«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Philomena«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hercules - Il guerriero«; 19.00, 20.30 »Una notte in giallo«; Dvorana 2: 15.45 »Disney's Maleficent«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dragon Trainer 2«; Dvorana 4: 17.15, 22.15 »Anarchia - La notte del giudizio«; 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Into the storm«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 21.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15, 22.00 »Hercules -Il guerriero«; 17.00, 19.05, 21.10 »Hercules - Il guerriero 3D«; 19.30, 21.40 16.20 »Disney's Maleficient«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Dragon Trainer 2«; 16.40, 18.50 »Dragon Trainer 2 - 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Into the storm«; 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi vicini«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Dragon Trainer 2«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Hercules - Il guerriero«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 21.45 »Into the storm«; Dvorana 5: 17.00, 20.30 »Still Life«; 18.30, 22.15 »Anarchia -La notte del giudizio«.
M Izleti
□ Obvestila
Danes praznujeta 50 let poroke MARIJA in DUŠAN JAZBEC. Čestitajo jima sin Niko z Anamarijo, hči Alenka z Giancarlotom in vnukinja Valentina z Andreom.
SERGIO in SONJA FERLUGA sta pred dnevi slavila 50-letnico poroke. Iskreno jima čestitajo pevci MoPZ Valentin Vodnik.
H Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.30-12.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra. SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25. do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1. do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00). RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41928148 (Marija).
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro, Sinji vrh, kjer bo kosilo in Otlico. Info čim prej na tel. št. 347-9322123.
KRU.T vabi na izlet v glavno toskansko mesto Firence, globoko zaznamovano z renesančno umetnostjo, z ogledom Galerije degli Uffizi in v Pizo, od 2. do 4. novembra. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
prej do novice
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal na svojem sedežu v Do-berdobski ul. 20/3 danes, 19. avgusta, ob 20. uri.
AŠD SOKOL, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, prireja na Sokolovem odprtem igrišču športni kamp z raznimi športnimi panogami od 1. do 5. septembra, od 8. do 16. ure za rojene v letih 2003-2007. Prijave najkasneje do 20. avgusta na tel. št.: 340-8556304 (Marko Švab), 348-8850427 (Lajris Žerjal); csdasdsokol@gmail.com.
GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta.
PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA NA OPČINAH od srede, 20., do nedelje, 24. avgusta. V sredo, 20. avgusta, sprehod po poteh openske župnije; v četrtek, 21. avgusta, romanje v božjepotno svetišče Novo Štifto in okolico; v petek, 22. avgusta, koncert MePZ Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka v župnijski cerkvi ob 20.30; v soboto, 23. avgusta, dvojezična sv. maša ob 19.00; v nedeljo, 24. avgusta, slovesna počastitev zavetnika s sv. mašo ob 9.00 in procesijo okrog cerkve. Vabljeni!
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da bo urad v Trstu zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do petka, 29. avgusta, odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.00-19.00.
ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE,
Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah,
www.primorski.eu 1
od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do vključno ponedeljka, 1. septembra.
SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja tečaj joge z učiteljem Goranom Korenom. Za zainteresirane bosta predstavitveni in brezplačni poskusni vadbi v sredo, 3. septembra, in v sredo, 10. septembra, od 18.00 do 19.00. Za tiste, ki so tečaj že obiskovali pa bo prva vadba v sredo, 3. septembra, od 19.00 do 20.30. Vabljeni.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do petka, 12. septembra.
SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu.
H Prireditve
SKD TABOR - OPČINE PROSVETNI
DOM v sredo, 20. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave »Opčine v 1. Svetovni vojni«. Predstavitev: Igor Dolenc, sodelujeta MoPZ Tabor z Opčin in MoPZ Kraški dom z Repentabra. Vabljeni!
RAZSTAVA »SLIKARSTVO V SLUŽBI RESNICE« v župnijski dvorani v Na-brežini do nedelje, 24. avgusta. Urnik: sobota in prazniki 16.00-21.00. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljun-ca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 49. študijske dneve Draga 2014 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, Dunajska cesta 35. V petek, 29. avgusta, ob 16.30 okrogla miza na temo V svet(u) z možgani, sodelujejo dr. Alenka Stanič, Dr. Valentin Inzko in dr. David Bandelj. V soboto, 30. avgusta, bo ob 16.30 predaval dr. Fabjan Hafner z naslovom Sem dolgo upal in se bal. V nedeljo, 31. avgusta, ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri predavanje dr. Marte Verginella in dr. Urbana Vehovarja na temo Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda; ob 15.30 počastitev 90-letnice pisatelja Alojza Rebule in podelitev 3. Pe-terlinove nagrade; ob 16. uri zaključno predavanje predsednika SAZU, dr. Tadej Bajd na temo Znanost, inženir-stvo, materni jezik.
0 Mali oglasi
DOMAČI KRAŠKI KROMPIR različnih sort prodajamo po ugodni ceni v Jam-ljah; tel. 340-9722510.
IZKUŠEN DOLGOLETNI KUHAR išče zaposlitev v gospodinjstvu. Tel. št.: 347-3674412.
IŠČEM dva izvoda učbenika »Glasba danes in nekoč« za 2. razred nižje srednje šole. Tel. št.: 328-7437616.
ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje v Sesljanu, nedaleč od železniške postaje, v mirnem kraju. Tel. št.: 327-9891025.
PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745.
PODARIM kužke mešančke, majhne rasti, stare 2 meseca. Tel. št.: 3334239409.
PRODAM kultivator (freza) goldoni, motor lombardini 14 ks. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-231984.
PRODAM po polovični ceni knjige za 1. razred srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah. Tel. št.: 347-8955085.
PRODAM učbenike: Skrivnosti številk in oblik 6, Viaggio nell'immaginario 1, Raziskujem Zemljo 6, Glasba danes in nekoč 6 ter High Spirits 1. Tel. št.: 3287437616.
PRODAMO slive za marmelado. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040231865.
Prispevki
V	spomin na Vesno Fonda darujeta Lea in Marija 50,00 evrov za cerkev na Pesku.
V	spomin na svaka Lucijana Puriča daruje Peter z družino 50,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
V	spomin na gospo Marijo Praselj vd. Furlan daruje Berta Bukavec 30,00 evrov za K.D. Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob drage gospe Olge Leghissa daruje družina Fabec 30,00 evrov za SKD Cerovlje-Mav-hinje.
V	spomin na Albino Škabar in Alojza Viteza daruje Ivanka Tavčar (Repen 42) 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Ob lepem praznovanju daruje Vesna Zahar 100,00 evrov za DSMO Kiljan Ferluga.
V	spomin na Francota Arduinija daruje družina Olga 20,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hro-vatin.
Danes bi imel rojstni dan najin dragi Edi. V spomin darujeta Ivana in Lidija 50,00 evrov za SKD Barkovlje.
V	spomin na Walterja Ferlugo daruje Boris Pertot 30,00 evrov za Primorje.
V	spomin na Zmagino mamo Meri darujeta Marina in Boris Pertot 30,00 evrov za S.K.D. Primorec-Trebče.
V	spomin na Darka Lupinca daruje nečakinja Majda z družino 50,00 evrov za KD Vigred iz Šempolaja.
t
Zapustila nas je
Albina Prinčič vd. Križmančič
Žalostno vest sporočajo
sinova Igor in Miloš z družinama ter sestra Vera z možem
Pogreb bo v četrtek, 21. avgusta, ob 13.30 iz ulice Costalunga v cerkev Sv. Roka v Gropadi.
Zahvaljujemo se osebju doma Ieralla za dolgotrajno nego.
Gropada, 19. avgusta 2014
Pogrebno podjetje Lipa - San Giusto
ZAHVALA
Božidar Lupinc
Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani in počastili njegov spomin.
Svojci
8
Torek, 19. avgusta 2014
KULTURA
/
salzburg - Ob 25-letnici smrti velikega dirigenta
Schubertova in Brucknerjeva glasba pod Mutijevo taktirko v spomin na von Karajana
Publika je pri izvedbi
Schubertove četrte simfonije lahko občudovala sproščenost medsebojnega zaupanja in razumevanja med dirigentom in orkestrom, ki imata veliko skupne kilometrine
ljubljana festival - Do petka
V Križankah muzikal Evita
Catriana Sandison in Kristofer Harding med vajo za ljubljansko predstavo
Bil je umetniški vodja in karizma-tični protagonist salzburškega festivala v povojnem času, ustanovitelj in vodja salz-burškega velikonočnega festivala v šestdesetih letih, predvsem pa eden največjih dirigentov prejšnjega stoletja. 16. julija je poteklo 25 let od smrti Herberta von Karajana; njegovo rodno mesto Salzburg in poletni festival sta prejšnji teden izpolnila dolžnost hvaležnega in spoštljivega spomina s koncertom v veliki festivalski dvorani, ki jo je slavni dirigent odprl leta 1960. Vodstvo koncerta z Dunajskimi filharmoniki je bilo poverjeno Riccardu Mutiju, ki dolguje von Karaja-nu začetek svojega dolgoletnega sodelovanja s festivalom.
Spored je bil v celoti osredotočen na avstrijsko, dunajsko romantiko s simfonijo v c molu »Tragična« devetnajst-letnega Franza Schuberta in simfonijo št.6 v a duru Antona Brucknerja. Samozavestnega von Karajana so se v nabito polni dvorani spomnili tako s skladbama avtorjev, ki ju je v življenju zaznamovala posebna skromnost in podcenjevanje lastnih sposobnosti. Karajanove interpretacije in posnetki (njegov odnos do pomena posnetih dokumentov je bil pionirsko napreden) pa so bistveno pripomogli k ovrednotenju teh skladateljev, ki danes nesporno spadata med velikane romantične dobe.
Že v osnovi zelo naklonjena publika je pri izvedbi Schubertove četrte simfonije lahko občudovala sproščenost medsebojnega zaupanja in razumevanja med dirigentom in orkestrom, ki imata veliko skupne kilometrine, saj so bistvene, male geste usmerjale glasbeni razvoj z največjo lahkoto. Preprostost je ustrezala tudi interpretacijskemu pristopu: Muti je poudaril namreč neizumetniče-nost klasicistično prozornega prijema. Romantika je tako, skoraj spontano vzbrstela iz pastelnih impresij, ki so se idealno ujemale z značilno mehkim zvokom tega orkestra, čeprav bi manj homogeno umirjena izvedba lahko učinkoviteje ovrednotila ekspresivnost skladbe. Totalno drugačen pa je bil pogled na redko izvedeno Brucknerjevo šesto simfonijo, pri kateri so prišle do izraza barve skoraj filmskega čustvenega leska. Občutena in dodelana izvedba je poudarila izrazito spevnost te simfonije, v kateri je Bruckner začasno opustil makro-razsežnost skladb svojega zrelega opusa za bolj strnjeno obliko simfoničnega izražanja. Izbira Brucknerja je bila neposredno povezana s posvetilom koncerta, saj je Karajan na svojem zadnjem koncertu zaključil svoje življenjsko delo ravno v znamenju tega skladatelja.
Rossana Paliaga
Marina Silvestri
arhiv
literatura - Preplet pričevanj, podatkov in domišljije
Elvirina zgodba kot vezna nit družinskega in zgodovinskega dogajanja
Knjiga Ambraverde (Zeleni jantar) Marine Silvestri poklon svoji prednici in krajem, kjer je živela
Drobna zgodba. Uokvirjena v družinsko kroniko, predvsem pa v širše zgodovinsko dogajanje. Z nizanjem dogodkov iz življenja Elvire, Go-ričanke iz obdobja Avstro-Ogrske, je avtorica prikazala malce nenavadno žensko poklicno-ljubezensko pot, ki nas pripelje do današnjih dni. Pravzaprav do avtorice, Marine Silvestri.
Tržaška novinarka in publicistka je z razstiranjem življenja Elvire Bascar raziskovala tudi zgodovino Goriške in območjih, kjer je Elvira živela. Kot je uvodoma zapisala, je drobcene informacije morala dopolnjevati z arhivskimi podatki in z domišljijo. Vendar pa je morala zapisati Elvirino zgodbo, ker je ta bila v njej. Kako globoko, razkrije proti koncu knjige Ambraverde (Zeleni jantar). Najnovejša li-terarno-zgodovinska knjiga znane besedne ustvarjalke je izšla lani pri založbi Palombi.
V svojo pripoved o samosvoji ženski osebnosti, podprto z maloštevilnimi dokumentiranimi podatki, je Marina Silvestri vpletla več poglavij goriške zgodovine. V njej nastopajo »mali ljudje«, člani družine Bascar, z drugimi svojci in prijatelji, ter zgodovinske osebe iz obdobja, ko je bila Gorica »avstrijska Nica« in so se vanjo zatekale evropske kronane glave, ko to sicer niso več bile. Poglavje o Borbonih, o katerih še danes pričajo nemi spomeniki na Kostanjevici, je še kar zajetno. Priznati pa je treba, da je njihov prisiljeni prihod v Gorico vplival tudi na osnovno zgodbo. Posredno so plemiči krivi, da je mlada Elvira odšla na Sicilijo. Bila je omikana, glede na stan izobražena, prijetnega videza. V Ca-tanii je kot guvernanta služila v bogati družini, se zaljubila v domačega »go-spodiča«, on naj bi ji ljubezen vračal. Poročiti je ni smel, tako so mlado nosečnico skoraj na skrivaj prepeljali v Gorico, k nunam. In v Pristavi, na hišni številki 12, je 12. januarja 1891 povila hčerko. Punčko so krstili 21. januarja v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku: Iginia Anna Amelia Bascar, hčerka Elvire Bascar, oče neznan. Elvira naj bi dolgo upala, da bo oče plemiškega rodu hčerko priznal, vendar do tega ni prišlo. Kot spomin na veli-
ko ljubezen, o kateri avtorica piše z veliko mero romantike in ženskega sočutja, ji je ostala mala Iginia, ki je sicer odraščala pri sorodnikih, in pa droben prstan. S kamenčkom zelenega jantarja.
Od poroda naprej je Elvirina zgodba veliko bolj podobna »usodi« žensk iz kmečkega okolja. Kot je sicer ugotovila avtorica, ki je preiskala arhive in našla zapuščinske dokumente Elvirinih prednikov (zanimivi so že zaradi tega, ker prinašajo podatke o bivališčih posameznih družinskih članov), je bila družina nekdaj premožna, vendar je obubožala. In veliko članov je štela. Elvira se je poročila z dobrim obrtnikom, ki pa je imel zdravstvene težave in je pil. Njeno zakonsko življenje ni bilo srečno. In delati je morala, da se je preživljala. Leta 1903 so se Bascarji preselili v Trst. Z njimi je šla tudi ovdovela Elvira. Zaposlila se je pri Olgi Moravia, iz slovite rodbine Ve-neziani. V literarno zgodovino je gospa Olga prišla kot stroga tašča Itala Sveva. Olga in Elvira sta se zelo zbližali. Ohranili sta stike tudi po Elviri-nem odhodu v Izolo: tamkajšnji italijanski skupnosti je namreč pripadal El-virin drugi mož, s katerim sta živela v srečni zvezi. Njen Marco je umrl 2. maja 1945, Elvira ga je preživela, za kar deset let. Zadnja leta so bila zanjo leta samote in revščine, ki so se iztekla
v domu za ostarele v Kopru. Umrla je 15. januarja 1955 in na njenem pogrebu je bila tudi mala Marina.
To je bilo njuno edino srečanje. Ostalo je izvedela iz pripovedovanja Elvirine hčerke Iginie. Materino in hčerkino življenje se je malokrat pre-pletlo, vsaka je - kot se je tedaj skoraj praviloma dogajalo - sledila lastni »usodi«: določale so jo izbire, največkrat pa okoliščine, nad katerimi niso imele nikakršne moči. Iginia je Marini, hčerki svojega sina Antonia, izročila tudi materina pisma. Elvira, ta nekoliko zagonetna ženska figura, je bila namreč Marinina prababica. S pomočjo njene zgodbe se je dokopala do svojih korenin. In »nagrajena« ali »zaznamovana« je bila tudi z zelenim jantarjem. Podedovala je Elvi-rin zaročni prstan.
Če je torej za Marino Silvestri knjiga Ambraverde čustveno-duho-vno potovanje k svojim prednikom, so za bralca ob neobičajni zgodbi omikanega dekleta z Goriške zanimivi ar-hivsko-zgodovinski podatki. Navajanje imen, starih dokumentov, obujanje zgodovinskih dogodkov, vezanih na naše kraje da Elvirini zgodbi trdnejšo oporo. Za pesniški pridih poskrbi avtorica sama: zgodbo »svoje« Elvire pripoveduje s kultiviranim jezikom, ovitim v sanjsko domišljijo.
Breda Pahor
V	ljubljanskih Križankah so sinoči premierno uprizorili muzikal z londonskega West Enda o eni najbolj kar-izmatičnih in vplivnih žensk Evi Peron. Glasbo za muzikal Evita, ki velja za enega najbolj priljubljenih, je napisal sloviti Andrew Lloyd Webber, besedilo pa je spisal Tim Rice. Pod koreografijo in režijo ljubljanske postavitve se podpisuje Mykal Rand.
Muzikal s 13-člansko igralsko ekipo in glasbeniki bo v Križankah na ogled še na ponovitvah vse do petka, 22. avgusta, so sporočili iz Ljubljana festivala.
Muzikal govori o življenju, slavi, dobrodelnem delu in smrti Eve Peron (1919-1952), druge žene argentinskega predsednika Juana Perona, ki je uporabila vso svojo očarljivost in karizmati-čnost, da se je bliskovito povzpela iz argentinskega predmestja na mesto prve dame države. Slovita pesem iz muzika-la Evita Don't Cry for Me Argentina je bila posneta in izdana leta 1976. Prva odrska uprizoritev je bila junija 1978 v Gledališču princa Edvarda v Londonu z Elaine Paige in Jossom Acklandom v naslovnih vlogah. Po predstavah v Los An-gelesu in San Franciscu je septembra 1979 sledila premiera na Broadwayu in več kot 1500 ponovitev.
V	ljubljanski postavitvi, ki jo uprizarjajo v okviru Ljubljana festivala, v vlogi Juana Perona nastopa Kevin StephenJones, ki ima za seboj bogato kariero opernega pevca.
O muzikalu Evita je dejal, da se popolnoma zaveda močnega vtisa, ki ga je pustil film Evita režiserja Alana Parker-ja z glamurozno in močno igralsko zasedbo z Madonno, Antoniom Bandera-som in Jonathanom Pryceom. »Vendar je muzikal Evita še kaj več kot to. Tokratna zasedba je močna, dobri smo vokalno in igralsko. Veliko prostora pa prepuščamo tudi gledalkam in gledalcem in njihovi domišljiji,« je dodal.
Kot Eva Peron nastopa Catriana Sandison. Che je mladi Joel Harper Jackson, Magaldi pa Kristofer Harding. Ko-reografi in režiser Rand je pred kratkim sodeloval pri novi produkciji muzikala Starlight Express v Veliki Britaniji, sicer pa slovi kot režiser in koreograf številnih predstav, kot so Jesus Christ Superstar, Hair, Smokey Joes Cafe, Rent in Golden Boy. Je tudi igralec. Trenutno študira filmsko režijo na Inštitutu SAE. Na Ljubljana Festivalu sodeluje četrtič.
www.primorski.eu1
/
ITALIJA, SVET
Torek, 19. avgusta 2014
9
ukrajina - Napori za prekinitev ognja doslej neuspešni
Raketa na konvoj, številni civilisti mrtvi
DONECK, BERLIN - Na vzhodu Ukrajine je včeraj ponovno tekla kri. Spopadi ne pojenjajo, proruski separatisti pa naj bi po navedbah Kijeva izstrelili raketo na konvoj avtobusov, v katerem so bili begunci. Številni civilisti naj bi umrli. Mednarodni pogovori o prekinitvi ognja pa medtem niso obrodili konkretnih sa-dov.Proruski separatisti so po navedbah vojske med spopadi z ukrajinskimi silami blizu Luganska na vzhodu Ukrajine izstrelili raketo na konvoj s civilisti. Napad je terjal žrtve, koliko, pa ni bilo znano.
»Uporniki so zadeli konvoj civilistov, ki so skušali pobegniti z območja nedaleč od Luganska,» je povedal tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrej Lisenko. Kot je pojasnil, so pri tem uporabili raketomete Grad in drugo orožje, ki jim ga je priskrbela Rusija. »Umrlo je veliko ljudi, tudi ženske in otroci,« je še dejal. Nekateri naj bi živi zgoreli v vozilih.
Separatisti so navedbe vojske zanikali. Predstavnik samooklicane republike Doneck Andrej Purgin je povedal, da so cesto tako z raketometi Grad kot z letali neprestano obstreljevali ukrajinski vojaki. Pri tem so ubili številne civiliste, kar po njegovih besedah počnejo že mesece.
Ukrajinska vojska sicer v zadnjih dneh vodi intenzivno ofenzivo na mesti Doneck in Lugansk, v katerih so separatisti maja razglasili ljudski republiki. V Lugansku vlada veliko pomanjkanje vode, hrane in elektrike in ljudje ob vse ožjem obroču okrog mesta vsak dan množično bežijo. O spopadih poročajo tudi iz Donecka. Prebivalcem mesta sedaj grozi še morebiten izpad oskrbe z vodo, saj je bil v spopadih poškodovan del vodovodne napeljave.
Mednarodni napori za dosego prekinitve ognja za zdaj niso obrodili sadov.
Nedeljski pogovori zunanjih ministrov Rusije, Ukrajine, Nemčija in Francije v Berlinu po navedbah nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Stein-meierja niso prinesli konkretnega napredka, a naj bi ministra Rusije in Ukrajine Sergej Lavrov in Pavel Klimkin vsaj malo zbližala stališča.
»Pogovori so bili težki, a menim in upam, da smo v nekaterih točkah zbližali stališča,« je pojasnil Steinmeier po pe-turnem srečanju. V katerih točkah so zbližali stališča in do katere mere, Steinmeier ni razkril. A je poudaril, da se je treba izogniti neposredni konfrontaciji med ukrajinskimi in ruskimi oboroženimi silami.
Vodja nemške diplomacije je še povedal, da so bili pogovori iskreni, osredotočeni na to, kako doseči premirje in »kako izboljšati odsotnost učinkovitega nadzora rusko-ukrajinske meje,« pa tudi o tem, kako spraviti humanitarno pomoč do civilnega prebivalstva.
Lavrov je v zvezi s srečanjem v Berlinu dejal, da se bodo pogovori v naslednjih nekaj dneh nadaljevali. »Obstajajo točke, pri katerih nismo dosegli uspeha. To sta prekinitev ognja in politični proces,« je dejal Lavrov.
»Potrdili smo rusko stališče, po katerem mora biti prekinitev ognja brezpogojna. Ukrajinski kolegi pa še naprej postavljajo pogoje, in to precej nejasne,« je dodal.
Kijev je sicer včeraj javno razkril pogoje za prekinitev ognja. Po navedbah Klimkina je treba zavarovati mejo med Rusijo in Ukrajino, da bi se tako onemogočilo dostavo orožja in opreme proru-skim upornikom na vzhodu Ukrajine. Poleg tega Ukrajinska vlada zahteva, da prekinitev ognja nadzoruje Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Tretja zahteva pa zadeva separatiste, ki morajo izpustiti vse ujetnike. (STA)
Humanitarna pomoč ubežnikom s prizorišča spopadov v vzhodni Ukrajini
ansa
Papež Frančišek: »Smo že v tretji svetovni vojni«
SEUL - »Po svetu se že bije tretja svetovna vojna!« Te presenetljive besede je izrekel papež Frančišek med poletom iz Seula v Vatikan po koncu petdnevnega obiska v Južni Koreji. »Priča smo novemu globalnemu konfliktu, ki poteka po kosih, na različnih območjih. Krutost je dosegla zastrašujočo raven,« je ocenil papež in poudaril, da je pripravljen obiskati Kurdistan in Kitajsko.«
Zadnji dan obiska v Južni Koreji je papež Frančišek pozval Severne in Južne Korejce, naj priznajo, da so »ena družina in en narod« ter s spravo premagajo več kot 60-letno delitev med narodoma. Med spravno mašo v seulski katedrali, ki se je je udeležila tudi južnokorejska predsednica Park Geun-Hye, je papež nagovoril prebivalce obeh držav na Korejskem polotoku, ki je razdeljen od vojne med letoma 1950 in 1953. »Današnja maša je predvsem maša za spravo v korejski družini,« je poudaril. Ob tem je pozval k priznanju, da so vsi Korejci »člani ene družine in enega naroda«, ljudi pa prosil, naj se združijo v molitvi za mir in spravo.
italija - Ministrovo stališče o gospodarskem stanju
Padoan potrdil slabe napovedi
Minister vsekakor brani načrtovane reforme vlade Mattea Renzija, katerih učinki pa niso za vogalom
RIM - Italijanska vlada je po objavi nespodbudnih podatkov o gospodarskih gibanjih v drugem četrtletju občutno poslabšala pričakovanja glede rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v tem letu. V Rimu so do zdaj govorili o 0,8-odstotni rasti, zdaj pa je govora o veliko nižji številki. Finančni minister Pier Carlo Padoan je tako po pogovoru za eno od radijskih postaj dejal, da bo gospodarska rast veliko nižja od dosedanjih pričakovanj. Svojih novih napovedi vlada Mattea Renzija za zdaj še ni ovrednotila, a pokazatelj bi lahko bilo zadnje poslabšanje pričakovanj s strani bonitetne hiše Moody's. Ta tako napoveduje le še 0,1-odstot-no rast italijanskega BDP.
Je pa minister Padoan povedal, da anemična rast ni kratkoročna težava, ampak gre za dolgoročni problem Italije in Evrope. Ob tem pa je stopil v bran reformne politike premiera Renzija. Dejal je še, da ne gre za pomanjkanje reform, kakor je slišati tudi iz evropskih institucij, kot je Evropska centralna banka (ECB). Po njegovem mnenju gre za dejstvo, da bodo učinki reform vidni šele čez leto ali dve.
Prav tako je Padoan žogico vrnil ECB. Dejal je namreč, da gospodarska rast v evrskem območju ni taka, kot se je pričakovalo, odgovore za to pa bo morala ponuditi tudi osrednja denarna ustanova območja skupne valute. Italija, tretje največje gospodarstvo v območju z evrom, je medtem v drugem letošnjem četrtletju zdrsnila nazaj v recesijo. Njen BDP se je namreč na četrtletni ravni skrčil za 0,2 odstotka, potem ko je v prvem trimesečju upadel za 0,1 odstotka. Italijanski BDP je bil v drugem letošnjem trimesečju tako najnižji za to obdobje v zadnjih 14 letih. Krčenje obsega gospodarstva je tudi negativno presenetilo analitike.
Italijanski finančni minister Pier Carlo Padoan
ansa
london - Kmalu naj bi zapustil ekvadorsko veleposlaništvo
Assangejeva dilema
Britanske in ekvadorske oblasti iščejo diplomatsko rešitev za ustanovitelja WikiLeaksa
LONDON - Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange je včeraj napovedal, da bo kmalu zapustil ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kamor se je pred več kot dvema letoma zatekel po azil zaradi obtožb spolnega napada.
Obenem je zanikal, da bi bil skorajšnji odhod povezan z zdravstvenimi težavami.
Bledi in bradati Assange je na novinarski konferenci dejal, da mu je tiskovni predstavnik WikiLeaksa Kristinn Hrafnsson zatrdil, da lahko »potrdi svoj bližajoči se odhod z veleposlaništva«. Britanski mediji so sicer poročali, da je As-sangeovo zdravstveno stanje vse slabše, saj naj bi trpel za motnjo srčnega ritma, kroničnimi težavami pljuč, imel pa naj bi tudi visok pritisk. A Assange je tovrstna poročila zanikal, pri tem pa ni razkril podrobnosti o tem, kdaj in kako bo zapustil ekvadorsko veleposlaništvo.
Hrafnsson je po novinarski konferenci razkril, da bo Assange na vele-
Julian Assange
ansa
poslaništvu ostal, vse dokler ne bo dosežen dogovor o njegovi prihodnosti. Po njegovih besedah bo Assange z veleposlaništva odšel takoj, ko bo britanska vlada izpolnila svoje zaveze.
A britansko zunanje ministrstvo je zatrdilo, da se njihovo stališče v zvezi z Assangeom ni spremenilo, ostajajo pa zavezani diplomatski rešitvi.
»Jasno je, da moramo spoštovati zakone. Assangea moramo izročiti Švedski,« je povedal neimenovan tiskovni predstavnik ministrstva.
43-letni Assange se je 19. junija 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, da bi se izognil izročitvi iz Velike Britanije na Švedsko, kjer ga želijo zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnih napadih. Assange se je ves čas bal, da ga bo Švedska izročila naprej
ZDA, kjer mu grozijo obtožbe zaradi vohunjenja, saj je WikiLeaks objavil številne tajne ameriške diplomatske dokumente, med drugim o vojnah v Iraku in Afganistanu.
Britanska in ekvadorska vlada sta med tem ustanovili delovno skupino, ki naj bi poiskala izhod iz slepe ulice. Britansko zunanje ministrstvo namreč vztraja, da ostaja zavezano iskanju diplomatske rešitve za nastale razmere, da pa mora biti Assange izročen Švedski. (STA)
I
I
I
zlato
(999,99 %%) za kg
31.212,38 -146,64 sod nafte
(159 litrov)
101,40 $ -2,06
evro
1.3383 $
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
18. avgusta 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 18. 8. 14. 8.	
ameriški dolar	1,3383	1,3373
japonski jen	137,22	136,99
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,900	27,845
danska krona	7,4555	7,4554
britanski funt	0,80020	0,80160
madžarski forint	313,88	312,73
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,1883	4,1 799
romunski lev	4,4354	4,4333
švedska krona	9,1633	9,1842
švicarski frank	1,2107	1,2124
norveška krona	8,2315	8,2260
hrvaška kuna	7,6210	7,6270
ruski rubel	48,2320	48,0355
turška lira	2,9014	2,8836
avstralski dolar	1,4360	1,4354
braziljski real	3,0191	3,0463
kanadski dolar	1,4559	1,4565
kitajski juan	8,2267	8,2287
mehiški peso	1 7,4728	17,5280
južnoafriški rand	14,2015	14,1157
1 0 Torek, 19. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica-sovodnje - Hladna prha za javne upravitelje in pobudnike oživitve območja na Rojah
Letališče zaprli, ker ni ograje?
V prvih dneh avgusta je združenje Du-ca DAosta ponosno sporočilo, da je na letališču na Rojah spet dovoljeno pristajati in vzletati. Pridobitev dovoljenj za letalske dejavnosti so predstavniki združenja, ki upravlja t.i. »airside« del letališča, označili kot pomemben korak v smeri razvoja tega območja, kjer bodo do konca prihodnjega leta zgradili tudi proizvodno halo podjetja Pi-pistrel. Le nekaj dni potem, ko je na travnati stezi med goriško in sovodenjsko občino prvič pristalo letalo Panthera, pa so člani združenja in goriška javnost nasploh doživeli hladno prho: ustanova Enac je izdala okrožnico, v kateri je napovedala zaprtje goriškega letališča: z današnjim dnem bo območje nedostopno za pešce, vozila in letalce. Ukrep, piše v okrožnici, je ustanova za civilno letalstvo sprejela iz varnostnih razlogov »v pričakovanju na celovit načrt obnove infrastruktur in njihove prilagoditve predpisom«. Kdaj bodo ta dela izpeljana in kdo bo zanje plačal, iz okrožnice ni mogoče razbrati, direktorica ustanove Enac za Tri-veneto Roberta Carli pa je goriškemu županu Ettoreju Romoliju včeraj zagotovila, da bo zapora le »začasna«.
Ukrep ne velja za zemljišče, na katerem poteka gradnja Pipistrelovega obrata: pred odprtjem gradbišča so na tem območju odstranili vsa neeksplodirana uboj-na sredstva, iz česar bi lahko sklepali, da so preostali del letališča zaprli zaradi možne prisotnosti eksplozivnih teles iz časa vojne, a kaže, da ni tako. »To naj ne bi bil glavni problem. Zaprtje so odredili predvsem zato, ker je treba letališče ograditi oz. z mrežo ločiti del, ki je namenjen letalskim dejavnostim, od ostalega. Treba je tudi zavarovati objekte, ki propadajo,« je povedal župan, ki pa mu Carlijeva ni posredovala podrobnejših informacij o tem, kdo in kdaj bo poskrbel za dela.
Vzrok zaprtja letališča naj bi bila torej navadna ograja, o kateri je med drugim govor že več let. Zakaj se je ustanova Enac za ukrep odločila ravno zdaj, ko se je na Ro-jah končno začelo nekaj premikati, je prava skrivnost. Kako je namreč mogoče, da je bilo dolga desetletja komurkoli dovoljeno vstopati na območje letališča, če je obstajala tako pereča nevarnost? To vprašanje si postavljajo tudi pri združenju Duca DAosta, ki je v zadnjem letu v oživitev letališča vložilo kar nekaj truda. »Ukrep je pretiran in nerazumljiv. Ne vemo, kako in zakaj je do tega prišlo, ustanova Enac bi morala ravnati drugače. Vtis imamo, da se nekaj skriva v ozadju: nekdo je hotel škodovati našemu združenju, s tem pa bo povzročil težave tudi vsem ostalim društvom, podjetnikom in ljudem, ki se na različne načine poslužuje-
Pogled s Pipistrelovega letala Panthera na goriško letališče
ivo boscarol
»Kar se Pipistrela tiče, ni to noben problem«
Ivo Boscarol
Ivo Boscarol, solastnik in direktor Pipistrela, se glede novice o zaprtju goriškega letališča ne vznemirja pretirano. »Nas se to ne tiče preveč. Mi lahko z deli nadaljujemo, dokler bodo oni nameščali ograjo, bomo mi še tako ali tako gradili. Kar se nas tiče, ni to noben problem, za nas bo to še plus, ker bo letališče ograjeno in ker bo res varno in bo imelo papir o tem, da je res varno. Sedaj se namreč ne ve, ali je varno ali ne,« pravi Boscarol, ki je z vodstvom Ena-ca tudi osebno govoril in dobil zagotovilo, da bo letališče zaprto približno tri mesece, Pipistrel pa namerava še do konca prihodnjega leta graditi, tako da zadeva zanj ne predstavlja težav. (km)
jo območja letališča. Ob našem hangarju delujeta namreč dve delavnici za vzdrževanje in popravilo letal, pozabiti pa ne smemo niti na podjetje Humar, ki skrbi za košnjo trave na letališču in jo uporablja za krmljenje krav. Pipistrel k sreči lahko nadaljuje z gradnjo svoje tovarne, upati pa je treba, da bo zapora kratkotrajna. Sprva smo mislili, da
je zadevo sprožila prefektura, po pogovoru z namestnico prefekta pa smo ugotovili, da ni tako,« je povedal predsednik združenja Duca D'Aosta Fulvio Chianese, ki pa ni in hotel razkriti, kdo bi lahko nasprotoval njegovemu združenju. »Dejstvo je, da bo ustanova Enac s to okrožnico povzročila veliko ekonomsko škodo. Nam jo je že: kar dve
foto ale
tretjini letal, ki so bila parkirana v našem hangarju, so lastniki odpeljali drugam. V Gorico se ne bodo več vrnili.«
Ukrep je zelo vznemiril goriško upravo. Romoli je včeraj kot omenjeno stopil v stik z Roberto Carli, ki mu je povedala, da gre za začasno zaprtje, kljub temu pa ni jasno, zakaj ni ustanova Enac o svoji nameri nikogar obvestila in je upravitelje ter uporabnike letališča enostavno postavila pred dejstvo. Nad tem ravnanjem je bila presenečena tudi sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je okrožnico prejela šele včeraj. »Nismo pričakovali, da bo na vrat na nos prišlo do zaprtja letališča. Varnost je seveda na prvem mestu, čudimo pa se načinu, kako je do tega prišlo. V zadnjih letih so bili vsi ukrepi, povezani z letališčem, dogovorjeni. Ta poteza je neobičajna,« je ocenila županja. Bolj umirjeno je novico sprejel Ariano Medeot, predsednik Konzorcija za razvoj letališča. Le-ta si prizadeva, da bi od ustanove Enac čim prej dobil koncesijo za njegovo upravljanje, z začasnim zaprtjem pa se ne obremenjuje. Septembra se bo Medeot v Rimu ponovno srečal s funkcionarji, ki bodo preučili načrt obnove nekaterih letaliških objektov - vanje namerava konzorcij vložiti poldrugi milijon evrov -, treba pa bo rešiti tudi vprašanje najemnine: konzorcij se je s pristojnimi sprva dogovarjal o 14.000 evrih letno, nato pa je iz Rima prišla okrožnica, v kateri je ustanova Enac pojasnila, da jih zahteva 140.000... Kako se bo stvar zaključila, je še težko napovedati. (Ale)
romans - Na Zoncolanu
Med nabiranjem gob 83-letnik ob življenje
Nabiral je gobe in se izgubil. Med iskanjem poti, po kateri bi se najhitreje vrnil do koče, je večkrat poklical ženo in prijatelje, ko so le-ti mislili, da je že v bližini, pa se ni več oglasil. Vladimiro Zotti, 83-letni upokojenec iz Romansa, se je v nedeljo popoldne smrtno ponesrečil na Zonco-lanu. Tja se je zjutraj odpravil s soprogo in drugimi prijatelji, ki so ga zadnjič videli okrog 13.30. Po pikniku v bližini ene izmed koč je namreč Zotti sklenil, da se bo sam odpravil nabirati gobe, pol ure kasneje pa je njegovi ženi zazvonil mobitel. »Izgubil sem se,« je dejal Zotti, ki je nato s po-
močjo navodil prijateljev skušal najti pravo pot. Okrog 14.30 je moški sporočil, da je slišal hupanje avtomobila - na hupo je pritiskal eden izmed njegovih prijateljev -, nato pa se ni več oglasil. Šele takrat je klic na pomoč prejela gorska reševalna služba iz kraja Forni Avoltri, ki je nesrečneža našla nekaj ur kasneje: njegovo truplo je ležalo na dnu prepada, iz katerega ga je rešilna služba 118 s težavo potegnila šele okrog 20. ure. Kaže, da se je moškemu spodrsnilo na spolzki skali, nakar je padel okrog 50 metrov v globino. Ko so reševalci prišli do njega, ni bilo zanj več nobene pomoči.
gorica - Združenje radikalcev opozarja
Zapor je prenatrpan, oktobra zaključek del
V Ulici Barzellini bi lahko sprejeli le 14 zapornikov, trenutno pa jih je 16
Prenatrpanost goriškega zapora in stanje prostorov, v katerih živijo zaporniki, ostajata resen problem. Po zadnjih podatkih pravosodnega ministrstva, pravi tajnik goriškega združenja radikalcev Michele Migliori, je v objektu v Ulici Barzellini na razpolago le 14 mest, zapornikov pa je 16. Uradna zmogljivost goriškega zapora bi sicer morala biti 55 zapornikov, do zaključka obnovitvenih del pa dodatnih mest ne bodo na razpolago. »Čeprav je evropsko sodišče za človekove pravice priznalo, da se je stanje v italijanskih zaporih rahlo izboljšalo, so uradni podatki ministrstva še vedno zaskrbljujoči. V minulih mesecih smo s pordenonskimi
in tržaškimi radikalci obiskali vse zapore v FJK, kjer smo ugotovili, da so razmere, v katerih živijo zaporniki in zaporniški pazniki, neznosne. V Gorici je trenutno 16 zapornikov, mest pa je le 14. Če v enem dnevu pripeljejo sedem novih zapornikov, morajo ti več dni ali tednov bivati v zapuščenih in umazanih prostorih,« pravi Migliori, po katerem bodo goriški radikalci zapor ponovno obiskali oktobra, ko naj bi se zaključila obnovitvena dela, v katera je država pred časom vložila en milijon evrov. Dežela Furlanija Julijska krajina, dodaja Migliori, je po prenatrpanosti zaporov tretja dežela v Italiji: pred njo sta samo Molise in Apulija.
politični odzivi
»Začasno zaprtje ni tragedija«
»Zaprtje letališča Duca D'Ao-sta ni nobena tragedija. Predsednik konzorcija ima prav, ko trdi, da se v zvezi z zaporo nima smisla vznemirjati, ampak da je treba čim več pozornosti posvečati prihodnosti in razvoju tega območja. Na tem že delamo,« pravi poslanec Demokratske stranke in član poslanske komisije za prevoze Giorgio Brandolin, ki je pred kratkim pospremil predsednika konzorcija za razvoj goriškega letališča Ariana Medeota na sestanek z rimskimi funkcionarji, s katerimi sta se pogovorila o načrtih konzorcija za oživitev letališča na Rojah in o pridobitvi koncesije za upravljanje letališkega območja.
»V Rimu so z vprašanjem goriškega letališča seznanjeni. Mi bomo še naprej pozorno spremljali dogajanje v pričakovanju na septembrski sestanek, na katerem bo padla odločitev o upravljanju tega območja,« je poudaril Brandolin in pristavil: »V zvezi z zaprtjem, ki je le začasen ukrep, ni treba zganjati nobene panike. Posvetimo se raje načrtom za preporod letališča.«
Drugačnega mnenja je deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna, po katerem je odločitev o zaprtju letališča »absurdna«, saj se mu ne zdi, da bi bila varnost občanov na njem ogrožena. »Sklep je bil sprejet tik pred velikim šmarnom, kar ni korektno do ostalih institucij, ki niso bile pravočasno informirane,« pravi Ziberna, po katerem bi zaprtje letališča lahko oškodovalo letalske in podjetniške dejavnosti, ki tam potekajo. »Kaže, da niso še izpeljali javne dražbe za izbiro podjetja, ki bo poskrbelo "prilagoditev infrastruktur varnostnim predpisom". Zato ni jasno, kdaj bodo dela stekla in kdo bi moral kriti stroške,« pravi Ziberna, ki je že naslovil svetniško vprašanje na deželno upravo. Le-to poziva, naj čim prej skliče srečanje med ustanovo Enac, deželo, občino Gorica, podjetjem Pipi-strel, združenjem Duca D'Aosta in drugimi zainteresiranimi subjekti.
Pertini z novo ravnateljico
Tržiški višješolski zavod Sandr Perti-ni ima novo ravnateljico. To mesto je prevzela 56-letna Anna Russo, ki že šest let vodi večstopenjske šole trži-škega mestnega okrožja. Zavod Perti-ni deluje na treh sedežih - eden je v Gradežu -, skupno pa ga obiskuje okrog 800 dijakov. Russovo, ki je doma iz Kampanije, je v prejšnjih dneh imenoval namestnik direktorja deželnega šolskega urada Pietro Biasiol. Ravnateljsko mesto se je sprostilo po upokojitvi Salvatoreja Simoncinija, ki je zavod Pertini vodil več let.
Obnova talnih oznak v Tržiču
Talne oznake, ki so slabo vidne, bodo obnovili. Tako je sklenila tržiška občinska uprava, na pobudo katere bo podjetje Segnaletica stradale giuliana prebarvalo zbledele oznake pri prehodih za pešce in na križiščih v mestnem centru. Občina bo v dela vložila 15.000 evrov.
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 19. avgusta 2014
1 1
gorica - Finančna straža in Rdeči križ
3200 ponaredkov bodo razdelili družinam v stiski
Goriška finančna straža je zasegla preko 3200 ponarejenih oblačil vrhunskih modnih znamk in jih nato podarila krajevni sekciji Rdečega križa. Goriški stražniki so sicer v prvi polovici letošnjega leta skupno zasegli preko 27.000 ponarejenih artiklov, ki so jih poskušali pretihotapiti večinoma iz držav evropskega vzhoda. Zadnji zaseg je finančna straža opravila pred nekaj dnevi, ko je v predmestju Gorice odkrila in nato zasegla preko 5000 artiklov - oblačil, tkanin, kuhinjske in pisarniške opreme, bižuterije ... -, ki so kršili zakonodajo glede vsebine in načina objave informacij o artiklu ter uporabe italijanskega jezika in navedbe dolžnosti proizvajalca in distributerja, zaradi česar podjetju v lasti kitajskega državljana grozi denarna kazen v višini preko 4000 evrov.
Zato da je finančna straža lahko izročila zasežena oblačila goriški sekciji človekoljubne organizacije, je najprej vprašala in nato pridobila dovoljenje pravosodne oblasti. Drugače bi morala ponaredke uničiti. S prostovoljci krajevnega Rdečega križa je že pred časom vzpostavila sodelovanje, namen katerega je priskočiti na pomoč družinam, ki jih pesti finančna stiska.
Pričakovati je, da so pri Rdečem križu za dar hvaležni, saj gre za veliko količino nerabljenih oblačil (majic, sukenj, hlač ipd.), s katerih so prostovoljci pred finančnimi stražniki odstranili oznake blagovnih znamk italijanskih in tujih modnih hiš (Dolce & Gabbana, Moncler, Gucci, Woolrich, Louis Vuitton, Gucci in Burberry).
»Naš cilj je dvojen,« sporočajo z goriškega poveljstva finančne straže: »Oprijemljivo bomo pomagali ljudem, ki sredi splošne krize doživljajo najhujšo stisko, hkrati pa bomo javnost spet opozorili na problem ponarejanja in prodaje ponarejenega blaga, ki imata težke posledice na tržišču zaradi škode, ki jo utrpijo pošteni podjetniki in z njimi prav vsi udeleženi v proizvodnem procesu in komercialni distribuciji.«
Goriški finančni stražniki z zaseženimi oblačili
renče - Prvenstvo
Organizator najboljši klub kotalkarjev
Včeraj se je v Renčah začelo Evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za kadete in mlajše mladince. Organizator dogodka je Kotalkarski klub Renče v okviru Zveze kotalkarskih športov Slovenije.
Evropska zveza kotalkarskih športov je Sloveniji že tretjič podelila organizacijo tega dogodka, ki ga je gostila že v letih 2001 in 2005. Tako kot tedaj je tudi tokrat glavni Kotalkarski klub Renče, največji in najuspešnejši slovenski kotalkarski klub; ta je v 22 letih delovanja osvojil kar 43 medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih. Na letošnjem prvenstvu, ki traja do 23. avgusta, nastopa 117 tekmovalcev iz 13 evropskih držav, in sicer posamezniki v obveznih likih, prostem programu in kombinaciji ter športni in plesni pari. (km)
štandrež - Kmetijski podvig Dušana Brajnika
»Orjaški« krompir
»Že 89 let sem na tem svetu in ne pomnim, da bi kdaj kdo v vasi pridelal takšen krompir«
gorica - Socialni konzorcij CISI
Stanovanjska skupnost z oktobrom v Ul. Orzoni
Obnovljeno poslopje v Ulici Orzoni, ki je občinska last
bumbaca
D. Brajnik med svojim krompirjem doma (zgoraj) in na tržnici (spodaj) foto vas,bumbaca
S krompirjem je treba znati. Podvig zaradi izredne velikosti pridelanega krompirja je uspel štandreškemu kmetu Dušanu Braj-niku, ki je v minulih dneh odkopal približno trideset ton krompirja nizozemske sorte Jaerla in ga je včeraj že ponosno ponujal na goriški tržnici.
»Že 89 let sem na tem svetu in ne pomnim, da bi kdaj kdo v Štandrežu pridelal krompir takšne velikosti. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo nekoč v Štandrežu neprimerno več pridelovalcev in obdelane zemlje,« se je na svoji domačiji pohvalil Brajnik, ki ima polne roke dela s sortiranjem pridelka: »Krompir mi je dobro uspeval, a brez kakršnega koli posebnega in izrednega negovanja. Njive imam na Ciprijanišču ob mestnem pokopališču na glavni cesti, ki povezuje Gorico z Mirnom.« Nekaj zabojev svojega orjaškega krompirja je včeraj že ponujal na pokriti tržnici. »Dobršen del pridelka bo šel v prodajo na tržnici, nekaj pa ga bom razdelil tudi med svojci in prijatelji,« je povedal Brajnik, ki upa, da bo krompir ne samo izredno velik - vsak kos tehta tudi poldrugi kilogram -, a obenem nadpovprečno okusen. (vas)
anhovo - Gospodarsko povezovanje
Za Salonitom bo stal še italijanski partner
Za družbo to pomeni povečanje obsega proizvodnje
Julija se je uresničilo v začetku leta napovedano povezovanje avstrijske skupine Wietersdorfer, v katero spada tudi skupina Salonit, z italijansko družbo Buzzi Unicem. »Glavni skupni cilj obeh partnerjev je okrepitev prisotnosti na severovzhodnem italijanskem trgu ter koriščenje sinergij obeh partnerjev. Za družbo Salonit Anhovo to pomeni povečanje obsega proizvodnje ter s tem ustvarjanje trdnih temeljev za izvedbo nadaljnjih planiranih investicij in utrditev vodilnega položaja cementarne v širši regiji,« sporočajo iz Salonita.
Rezultat povezovanja je pridobitev upravljavske pravice skupine Wietersdorfer v dosedanjih Buzzije-vih cementarnah na lokacijah Cado-la in Travesio, v zameno za pridobitev 25-odstotne upravljavske pravice Buzzija v družbi Salonit Anhovo ter družbi w&p Cementi.
Sicer pa si je uprava Salonita poleg finančnega in kadrovskega prestrukturiranja ter zniževanja stroškov na vseh ravneh poslovanja v letošnjem letu zadala nalogo povečanja prodajnih aktivnosti. Tako na domačem kot tudi na tujem trgu je bilo povpraševanje v letu 2013 po cementu zgodovinsko nizko, kar je se je posledično poznalo pri prodaji cementa ter dru-
gih prodajnih artiklih skupine Salonit. »V letu 2013 so družbe skupine Salonit prodale štiristo tisoč ton cementa, dvesto petdeset tisoč ton klinkerja, milijon dvesto tisoč ton kamnolomskih agregatov ter 50 tisoč kubičnih metrov betona,« naštevajo v Salonitu. V začetku lanskega leta so se pričela pojavljati povpraševanja po cementu iz držav severne Afrike, zato so v Salonitu vložili veliko naporov v uresničitev tako kompleksnega posla kot je prekomorski izvoz. »Danes, po letu izvažanja v Libijo, so vsi napori poplačani, saj beležimo pozitivne prodajne učinke,« ugotavljajo v Salonitu, kjer so lani realizirali prihodke od prodaje v višini 42,7 milijona evrov, prihodki od prodaje skupine Salonit pa so znašali 64 milijonov evrov. Salonit Anhovo je ob koncu leta 2013 zaposloval 165 ljudi, v skupini Salonit pa je bilo 474 zaposlenih.
Na skupščini družbe Salonit Anhovo, ki je potekala prejšnji teden, je bil za novega člana nadzornega sveta družbe imenovan Antonio Buzzi, v nadzornem svetu ostajajo Wolfgang Mayr-Knoch, Hannes Gailer in Dragan Marinič. Vodstvu so na omenjeni skupščini podelili razrešnico in se seznanili s pokritjem lanske izgube v višini 24,6 milijona evrov iz rezerv iz dobička. (km)
»Cenimo pripravljenost goriške občine, da dokonča dela v poslopju v Ulici Or-zoni (nekdanji zavod Dante), ki bo namenjeno stanovanjski skupnosti, kar nam bo omogočilo širitev rezidenčne ponudbe v korist oseb s fizičnimi in psihičnimi motnjami.« Tako se je Silvano Buttignon, predsednik goriškega socialnega konzorcija CISI, odzval na vest, da stavba v Ulici Orzoni čaka na CISI-jevo selitev. Konzorcij, ki sprejema v oskrbo odrasle prizadete osebe, naj bi v nove prostore preselil varovance iz dnevnih centrov v ulicah Slataper in Forte del Bosco, tamkajšnji poslopji pa bi ponovno prevzela občina.
»Že več let smo zasledovali cilj, da bi uredili stanovanja za osebe z nižjo stopnjo prizadetosti, ki nimajo za sabo opore izvorne družine. Tega nismo zmogli zaradi finančnih težav zadnjih let, zaviral pa nas je tudi izračun stroškov za vzdrževanje, ki jim ne bi bili kos. Sedanja novost je pripravljenost občine, da opravi vse, kar je v njeni pristojnost, in zajetni prispevek, ki ga je nakazala dežela. Na tej podlagi lahko oživimo načrt o ureditvi prostorov za stanovanjsko skupnost. O tem se bo izrekla skupščina konzorcija, ki bo zasedala ob koncu septembra, ko bomo tudi že imeli natančnejše informacije o ča-sovnici izvajanja zaključnih del,« odgovarja Buttignon na očitek občine, da so prostori v Ulici Orzoni že pet let na voljo in da je CISI odlagal selitev, zaradi česar je občina - lastnica stavbe - že vzela v poštev možnost, da prostore nameni drugim interesentom, začenši z zdravstvenim podjetjem. Buttignon še potrjuje namen, da bo CISI jeseni selil opremo in pohištvo v Ulico Orzoni in da bodo novi dnevni center odprli 8. oktobra: »Čakamo le, da občina potrdi izvedbo nekaterih del, zato da bodo zagotovljene ustrezne higiensko-sanitarne razmere, da bo upoštevana zakonodaja s področja varnosti in omogočen dostop iz Ulice Brolo.«
1 2 Torek, 19. avgusta 2014_GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Lokalne volitve
Županski stolček bo zamikal vsaj deset kandidatov
Volilna kampanja za oktobrske lokalne volitve v Sloveniji se uradno začenja 5. septembra, kandidati in morda tudi kakšna kandidatka pa se že pripravljajo na volilni boj. V javnosti je že znanih nekaj imen, ki se bodo zagotovo potegovala za županski stolček novogoriške mestne občine. Mesto sicer še ni preleplje-no z njihovimi obrazi in slogani, so se pa v nedeljo zjutraj po Novi Gorici pojavila sporočila, ki so nedvomno povezana s prihajajočimi volitvami. Zaenkrat še neznanci se na njih sprašujejo, kaj je z razvojem »goriške univerze«, opozarjajo, da v Novi Gorici pogrešajo vidne gospodarske dosežke ipd.
Samostojni kandidati so že začeli zbirati ustrezno število glasov podpore volivcev za vlogo neodvisne kandidature, za volitve članov v novogoriški mestni svet je treba letos zbrati 133 podpisov, za vložitev neodvisne kandidature za župana pa najmanj 266, obe številki sta vezani na število volivcev v novogoriški mestni občini, medtem ko kandidatom političnih strank podpisov ni treba zbirati. Za samostojno pot se je odločil dosedanji župan Matej Arčon, ki je bil pred štirimi leti kandidat Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Kot pojasnjujejo v njegovem volilnem štabu, je ustrezno število podpisov tako za župansko kandidaturo kot za svojo Listo Mateja Arčona, s katero namerava prodreti v mestni svet,
zbral v dnevu in pol. Podpise zaenkrat zbirajo še trije kandidati oziroma liste: Miran Mullner, Gregor Veličkov in pobuda Luke Manojloviča Goriška.si. Kot pojasnjuje samostojni svetnik Miran Mullner, ki je v mestnem svetu dolgo let zastopal Slovensko nacionalno stranko (SNS), se tokrat tudi on v boj za župansko mesto podaja kot neodvisen in samostojen kandidat s svojo listo. »S stranko SNS sem se namreč že pred dvema letoma razšel,« pravi Mullner, ki se je za župansko mesto že potegoval leta 2006.
Tudi novogoriški odvetnik Gregor Veličkov se na volitve podaja kot samostojen kandidat s svojo istoimensko listo. Računa tudi na podporo nekaterih strank, imen zaenkrat ne želi razkriti. »Pogovori so še v teku,« pojasnjuje. Tudi on ni novinec na lokalnih volitvah, za župansko mesto se je potegoval na prejšnjih volitvah leta 2010.
»Tudi Goriška.si bo imela svojo listo za mestni svet, tukaj smo že zbrali dovolj podpisov, in svojega županskega kandidata, če bomo tudi tu zbrali dovolj podpisov,« pojasnjuje Luka Manojlovič, računalniški strokovnjak in podjetnik, ki se podaja tudi v politične vode. Njegova pobuda Goriška.si je nastala pred letošnjimi državnozborskimi volitvami, k sodelovanju in soustvarjanju programa je povabil vse Novogoričane. Ob državnoz-borskih volitvah se je Goriška.si poveza-
V nedeljo zjutraj so po Novi Gorici viseli takšni napisi	foto k.m.
ca meseca, do datuma, ko bo treba predložiti kandidature (do 10. septembra, op.n.). Če bo z naše liste kdo kandidiral na primarne volitve, jih bomo pač izvedli, kot smo nameravali,« pravi Manojlovič.
Tole so torej doslej znani samostojni kandidati, medtem ko občinski odbori strank o imenih svojih še ne govorijo. V novogoriškem območnem odboru Socialnih demokratov (SD) so včeraj pojasnili, da njihov kandidat za župana še ni znan, stranka namreč uradno še ni potrdila nobenega imena. Če ne prej bo le-to znano na tradicionalnem strankinem srečanju v Solkanu 29. avgusta, dodajajo. Tudi pri novogoriškem mestnem odboru SDS bodo ime svojega kandidata sporočili predvidoma prihodnji četrtek, je včeraj za Primorski dnevnik povedal Tomaž Slokar, vodja svetniške skupine.
Do 10. septembra se bo zagotovo pojavilo še katero ime iz drugih strank, neuradno se pričakuje vsaj deset kandidatov za župana.
Katja Munih
la v koalicijo Združena levica, ki jo poleg strank IDS, TRS, DSD sestavljajo še nestrankarska gibanja in pobude t.i. četrte skupine. Goriška.si je del četrte skupine. Na vprašanje, kdo bo njihov kandidat za župana mestne občine Nova Gorica, Manojlovič odgovarja: »Znotraj liste smo najprej nameravali imeti primarne volitve, a se je izkazalo, da so kandidati, ki so imeli poleg mene še namen kandidirati, zaradi osebnih ali poslovnih razlogov odločili, da ne bodo. Zaenkrat torej ostajam jaz, si pa puščamo odprte možnosti do kon-
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU
LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.50 -19.40 - 21.30 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. Dvorana 3: 18.20 - 20.00 - 21.40 »Still Life«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.30 -22.20 »Hercules il guerriero«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 21.45 premiera »Into the Storm«. Dvorana 5: 17.00 - 20.30 »Still Life«; 18.30 - 22.15 »Anarchia - La notte del giudizio«.
H
Šolske vesti
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE
za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz goriške občine bo poskrbljen avtobusni prevoz s parkirišča v bližini
krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Mentorji delavnic: Jana Drassich-glasbena delavnica, Vesna Benedetič-likovna delavnica, Marko Gavriloski-pravljična delavnica, Mitja Tretjak-vodja delavnic. Zadnji dan ob 11. uri bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, tel./faks 040635626, info@zskd.eu.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI prireja poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od ponedeljka, 25., do petka, 29. avgusta, za dekleta in fante od 4. do 11. leta; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena) ali kdvipava@virgilio.it.
13 Obvestila
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 3331175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje.
AŠZ DOM obvešča, da potekajo vsak dan do petka, 22. avgusta, v Kulturnem domu v Gorici košarkarski treningi: letniki 2002-2003 od 17.00 do 18.30, letniki 2000-2001 od 18.30 do 20.00. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko; informacije na da-vid.ambrosi@tiscali.it
0 Prireditve
V SELCAH bo v prireditveni dvorani v Ul. Monte Cosich v petek, 22. avgusta, ob 18. uri srečanje na temo bolničarjev in bolničark v partizanskem boju. Predstavili bodo publikaciji »Ricordi della lotta di Li-berazione sul Carso goriziano - Spomini na osvobodilno borbo na goriškem Krasu« Giuseppeja Venice, ki jo je uredil Aldo Rupel in »Tutte le anime del mio corpo« Marie Antoniette Moro.
H Čestitke
Danes pri Bonetih SONJA okrogla leta slavi! Veliko zdravja in sreče ji iz srca voščijo prijateljice 3! Vera, Bruna, Silvana
S Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino Malte, Gmuend, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ prireja 24. avgusta izlet na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah - Veliko Planino. Odhod ob 7. uri, vrnitev ob 23. uri. Cena izleta znaša 20 evrov (doplačila za nihalko); prijave do 18. avgusta po tel. 334-2825853. »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega/Primorskega dnevnika; informacije po tel. 348-5298655. SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481-
884156 (Andrej F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 3471042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov.
A Koncerti
DUO 2CELLOS (čelista Luka Sulič in Stje-pan Hauser) bo nastopil na travniku pred mestno hišo v Novi Gorici v soboto, 23. avgusta, ob 22. uri; vstop prost.
H Mali oglasi
OPRAVLJAM ODVOZE, premestitve, varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034.
PRODAJAM DROBEN KROMPIR za
rejo prašičev; tel. 320-2161383.
PRODAJAM DOMAČ KROMPIR pridelan na doberdobskem Krasu; tel. 339-3423585.
PRODAJAM oziroma dajem v najem 50 kv m veliko in povsem opremljeno stanovanje v središču Gorice; tel. 0481-30835.
PRODAM BIOLOŠKO pridelan krompir in stročji fižol borlotti; tel. 0481882329 ali 377-9851049.
Pogrebi
DANES NA VRHU: 14.00, Franc Grilj (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 11.30, Silvana Alborghetti vd. Marizza (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.10) v stolnici in na pokopališču; 14.30, Bruno Verzegnassi (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču v kraju Fratta pri Romansu.
DANES V RONKAH: 10.00, Sergio Zamparutti s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev; 11.00, Laura Beccia por. Bazzani (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Livio Rim-baldo v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
goriški avgust
»Potni list« NSK države za Dobialab
V večnamenskem centru Dobialab v Štarancanu se danes začenja umetniškemu ustvarjanju posvečeni niz »DAE - Dobiarteventi 2014«. Gost uvodnega večera bo slovenska umetniška skupina Irwin, soustanoviteljica kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK), ki je v osemdesetih močno zaznamoval slovensko in mednarodno umetniško, pa tudi politično sceno. Po padcu berlinskega zidu, razpadu Jugoslavije ter prebujenih nacionalističnih in ozemeljskih težnjah je leta 1992 ustanovil državo NSK brez ozemlja, ki obstaja le v času. V različnih mestih po svetu so ustanavljali ambasade in izdelovali potne liste za tiste, ki so si ga želeli. Na nocojšnjem dogodku, ki bo z začetkom ob 21. uri v centru v Ulici Vittorio Veneto 32, bodo potni list izdali organizatorjem likovno-glasbe-nega niza »Dobiarteventi«, ki bo potekal do vključno 23. avgusta. Na prizorišču bodo na ogled umetniške inštalacije Srba Vladimirja Isailoviča in Finke Eeve Kukkonen; vstop bo prost z včlanjevanjem, program je na voljo na spletu (www.dobialab.net).
Festival Echos na Vrhu
Na posesti vinarskega podjetja Rubijski grad na Vrhu bosta v okviru koncertov mladih glasbenikov čezmejnega festivala Echos drevi ob 21. uri nastopili Alja Mandič (violončelo) in Carmen Anastacio (klavir). Krstno bo izvedena skladba »Toccata« za klavir, ki jo je napisal mladi italijanski skladatelj Alberto Potente. Zbirališče bo na prizorišču že ob 19. uri, tam bosta najprej voden ogled kleti in topniških kavern, ob 20.45 bo prikazana zgodovina rubijskega gradu, sledil bo še koncert; v primeru dežja bo le-ta v kletni dvorani. (km)
Koncert in tržnica
Danes bo vrt kromberškega gradu napolnila poezija, pisana in odpeta v narečni govorici Poljanske doline, prepletena s tradicijo slovenske ljudske glasbe, za kar bodo poskrbeli Uršula Ramoveš in fantje iz Jazbecove grape. Organizatorji so pripravili tudi kulinarično razvajanje na tržnici Dobrot sveta, ki svoja vrata odpira že dve uri pred pričetkom koncerta. Koncert se pričenja ob 21. uri, vstopnina znaša 10 evrov, v primeru dežja bo prestavljen v grad. (km)
Corona in Capuozzo
Danes ob 18. uri bodo v t.i. Velariumu na glavni gradeški plaži gostili pisatelja Maura Corono in novinarja Tonija Capuozza. Corona bo predstavil svoj zadnji roman »La voce degli uomini freddi«, ki je finalist za nagrado Cam-piello 2014.
Živo na poletni sceni
V okviru poletnega dogajanja »Ljudje ... smo srce Nove Gorice« na ploščadi za novogoriško mestno hišo bo danes ob 17. uri otroško poletno popoldne in ob 21. uri turnir iger iz betule, jutri ob 21. uri pa koncert skupine The Indi-cals. »Poletje na placu« v Šempetru bo nocoj ob 21.15 postreglo z dogodkom »Plesni polet« pred Coroninijevim dvorcem.
Sekcija VZPI-ANPI Vrh
se klanja spominu svojega dolgoletnega predsednika, partizana Franca Grilja in svojcem izreka iskreno sožalje.
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 19. avgusta 2014
1 B
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
V" Rai Tre
21.05 FiIm: L'audace coIpo dei soIiti ignoti 23.25 Report Cult
U Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Di-stretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.50 Serija: I de-litti del cuoco 13.45 Serija: Il giudice Ma-strangelo 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Per pochi dollari ancora 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Nad.: L'amore e la vita 23.20 Film: Al lupo! Al lupo! (kom., It.)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Serija: I fratelli Benve-
nuti 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Inga Lindstrom - Il mio finto fidanzato 16.30 Film: Rosamunde Pilcher - Ovunque tu andrai 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Scu-sa ma ti chiamo amore (rom., It.) 23.40 Speciale Champions League
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - Il caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.10 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Serija: Capri 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Film: Aria di festa 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Film: Un nemico da amare 23.15 I Nostri Angeli
O Italia 1
6.45 Nad.: Xena, principessa guerriera 7.40 Serija: Supercar 9.35 Serija: A-Team 11.30 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi ba-stardi 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Chicago Fire 0.10 Film: 40 giorni e 40 notti
La l
6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Nad.: The Lying Game 7.35 Serija: Heartland 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.30 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La no-stra amica Robbie 13.00 18.15 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Nora Roberts - Carolina Moon 15.40 Nad.: Senza traccia 16.20 Nad.: Guardia costiera 18.00 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.45 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Nad.: The Good Wife 0.00 Film: Mar-cie - Una detective fuori controllo
LA
7.00 Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Serija: Jane Doe 9.35 16.10 Serija: Starsky & Hutch 11.35 Serija: Le strade di San Francisco 13.30 Dnevnik 14.15 Serija: Jack Frost 18.10 Serija: Agente speciale Sue Thomas 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora 10.00 Scuola serale 10.10 Film: W le donne 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Kilimangiaro Album 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Affari 15.00 Nad.: Terra nostra 15.50 Film: The Loss of a Teardrop Diamond 17.25 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.05 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Serija: Missing
21.10 Film: Jesse Stone - Nessun ri-morso (dram.) 23.00 Nogomet: VN Španije
^ Tele 4
6.30 Primorska kronika 7.50 12.00 Kronika 8.10 Žarišče 11.10 Tednik 13.00 Izjava predsednika republike in predsednika SMC o mandatarju, prenos 13.3016.00, 20.30 Na tretjem... 17.50 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.35 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Najlepše besede 14.55 4. Zborovski Festival Koper 15.25 Nautilus 15.55 Sredozemlje 16.25 Dok.: Pantelleria in Pelagijski otoki 16.55 Artevisione 17.25 Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Plavanje: EP 23.15 Eno življenje, ena zgodba
1 Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žoga-rija 18.30 Drugačne zvezde 19.00 Posego-vi prijatelji 20.00 Predstavljamo 20.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 20.50 Predstava: Tramvaj poželenje 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke in otroške serije 8.45 9.30, 10.40, 11.55 TV prodaja 9.00 Serija: Princeska 9.4515.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.55 16.45 Nad.: Sila 12.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Zmenki milijonarjev 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 Serija: Queen Latifah Show 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Trdoglavci 22.30 Serija: Po sinovi sledi 23.20 Serija: Rizzoli in Isles 0.10 Nad.: Borgijci
Kanal A
6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 18.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Germania anno zero (dram.)
(t Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.0015.40 Otroški program: OP! 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Potopis: Avstralija na slovenski način 11.45 Sledi 12.10 Festival Imago Sloveniae 2013 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Čez planke 14.35 Obzorja duha 15.15 Mostovi - Hi-dak 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Dok. portret: Starosta slovenskega Hollywooda filmar 18.40 Risanke 18.55 22.40 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Paradiž 21.00 Dok. film: Myanmar 22.00 Odmevi 23.20 Pričevalci
(t Slovenija 2
7.00 8.30, 23.50 Zabavni infokanal 15.35 23.00 Točka 16.40 Mostovi - Hidak 17.15 Sam Sebastian - Šesti čut 18.00 Plavanje: EP, prenos 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Koncert iz Sarajeva ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne 21.35 Film: Louise Wimmer
(t Slovenija 3
6.00 8.00, 9.00, 10.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor
6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.55 Pazi, kamera! 8.20 16.35 Serija: Prijatelja pod odejo 8.50 13.00 Risanke 10.05 17.00 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.15 Tv prodaja 13.30 Serija: Zadnji prstan 14.25 Film: Kako se znebiti fanta v desetih dneh (kom.) 18.00 19.50 Svet 20.05 Film: Divja dirka 22.05 Film: Generacija X
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Zdrava leta; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Šak šak je delala; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V za-krpanih gojzarjih - 12. nad., sledi Music box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.45 Napovednik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15,
IRIS
Torek, 19. avgusta Iris, ob 21.00
VREDNO OGLEDA
Il postino suona sempre due volte
ZDA 1981
Režija: Bob Rafelson Igrajo: Jack Nicholson, Jessica Lange, John Colicos in Michael Lerner
V tridesetih letih prejšnjega stoletja se Mich in Cora preživljata z upravljanjem bencinske črpalke, ki je hkrati tudi postajališče za kamione in trgovske potnike. Nekega dne se pojavi Frank, potepuh, ki kmalu vzpostavi ljubezensko zvezo s Coro in strastno razmerje ju privede tako daleč, da se odločita za kriminalno dejanje. Ubila bosta Corinega moža in si nato razdelila njegovo življenjsko zavarovanje.
Že četrta filmska verzija Cainovga romana, ki ga je napisal David Mamet in režiral Rafelson, ki je tudi poskrbel za dodatek realizma. Gotovo mu pri tem dobro dene prisotnost spet izrednega Jacka Nicholsona in prepričljive Jes-sice Lange.
19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mon-diali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Det-to tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 0.00 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.00 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DiO; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja muska; 18.35, 19.45 EP v plavanju; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3
6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 19.25 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DiO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elek-troakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Evropski klasični nokturno.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 0 Torek, 19. avgusta 
2014
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu È
Marc Marquez doživel prvi poraz
BRNO - Španski dirkač Marc Marquez je na 11. dirki sezone svetovnega motociklističnega prvenstva v elitnem razredu motoGP doživel prvi poraz. Po desetih zaporednih zmagah je tokrat ostal celo brez stopničk na četrtem mestu, v češkem Brnu pa je slavil njegov moštveni sotekmovalec in rojak Dani Pedrosa (na sliki ANSA). Pedrosa je za prvi uspeh v sezoni 2014 premagal rojaka Jorgeja Lorenza (Yamaha) in italijanskega veterana Valentina Rossija (Yamaha).
Federerju 80. zmaga v karieri
CINCINNATI - Roger Federer je še šestič v karieri osvojil teniški masters ATP v Cincinnatiju. Švicarski rekorder po številu zmag in drugi nosilec turnirja z nagradnim skladom 4,02 milijona dolarjev je v finalu v treh nizih s 6:3, 1:6 in 6:2 po uri in 42 minutah igre ugnal Španca Davida Ferrerja in prišel do 80. turnirske zmage v karieri.Triintridesetletni Federer je proti Ferrerju v njunem 16. medsebojnem obračunu v zadnjih enajstih letih slavil 16. zmago.
plavanje - Evropsko prvenstvo v Berlinu
Prve kolajne za Italijo
Slovenski plavalec Damir Dugonjič se je uvrstil v današnji finale - Presenetil 19-letni Andrea Mitchell DArrigo
BERLIN - Od včeraj se je evropsko plavalno prvenstvo preselilo v bazen. Slovenija ima finalista, Italija pa prve kolajne. Ravenčan Damir Dugonjič si je kljub zanj povprečnemu izidu 1:00,87 priplaval današnji finale na 100 m prsno (ob 18.00) s šestim polfinalnim izidom.
V	italijanskem taboru pa se po prvem dnevu tekmovanj v bazenu veselijo treh kolajn. Na 400 m prosto je 19-letni Andrea Mitchell D'Arrigo (mama je Američanka, oče pa Sicilijan) osvojil drugo mesto (3:46,91). Zmagal je Srb Stjepanovič. Gabriele Detti se je uvrstil na nehvaležno četrto mesto. Italijanski ženska in moška štafeta sta na razdalji 4 X 100 m zasedli tretje mesto. Moški (čas 3:12,78; Dot-to 48,47, Orsi 48,36, Leonardi 47,69, Magnini 48,26) so preplavali za Francijo in Rusijo. Ženske pa (Alice Mizzau - iz Beana pri Codroipu -, Erika Ferraioli, Giada Galizi in Federica Pellegrini, čas 3:39,50) so prišle za Švedsko in Nizozemsko.
Včeraj so se v Berlinu začeli tudi skoki. Prvo je bilo na vrsti ekipno tekmovanje (team event). Italijo je skupaj z Rimljanom Michelejem Benedetti-jem zastopala Tržačanka Noemi Batki (članica Trie-stine Nuoto). Par je zasedel le peto mesto. Zmagala sta Rusa Minibajev in Bažina.
V	nedeljo je Italija osvojila zlato kolajno v
Slovenski plavalec Damir Dugonjič bo v današnjem finalu nastopil okrog 18.00
ansa
daljinskem plavanju. Na razdalji 25 kilometrov je slavila zmago Martina Grimaldi. V sinhronem plavanju pa so isti dan »azzurre« (Bozo, Calle-gari, Cattaneo, Cerutti, Deidda, Ferro, Flamini, Perrupato, Schiesaro, Sgarzi, Pezone, Sala) osvojile bronasto kolajno v prosti kombinaciji. Zmagale so Ukrajinke.
Danes (od 18.00 dalje) bo v berlinskem bazenu na sporedu šest finalov: moški: 100 m prsno, 100 m hrbtno, 50 m delfin; ženske: 200 m hrbtno, 50 m delfin, mešano štafeta.
VČERAJ: - moški: - 400 m prosto: 1. Velimir Stjepanovič (Srb) 3:45,66; 2. Andrea Mitchell D'Arrigo (Ita) 3:46,91; 3. Jay Lelliott (VBr) 3:47,50; 4. Gabriele Detti (Ita) 3:48,10; - 4 x 100 m prosto: 1. Francija (Mehdy Metella, Fabien Gilot, Florent Manaudou, Jeremy Stravius) 3:11,64; 2. Rusija (Andrej Grečin, Nikita Lobincev, Aleksander Suhorukov, Vladimir Morozov) 3:12,67; 3. Italija (Luca Dotto, Marco Orsi, Luca Leonardi, Filippo Magnini) 3:12,78; Ženske: - 400 m mešano: 1. Katinka Hosszu (Mad) 4:31,03; 2. Mireia Belmonte (Špa) 4:33,13; 3. Aimee Willmott (VBr) 4:34,69; 5. Stefania Pirozzi (Ita) 4:39,51; - 4 x 100 m prosto: 1. Švedska (Michelle Coleman, Magdalena Kuras, Louise Hansson, Sarah Sjöström) 3:35,82; 2. Nizozemska (Inge Dekker, Maud van der Meer, Esmee Vermeulen, Femke Heemskerk) 3:36,26; 3. Italija (Alice Mizzau, Erika Ferraioli, Giada Galizi, Federica Pellegrini) 3:37,63.
pozor!
V Italiji vse
v	• ■ •
vec nasilja in stroškov
RIM - Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva se je nasilje na in ob nogometnih stadionih v sezoni 2013/14 znatno stopnjevalo. V primerjavi s prejšnjo sezono je bilo v spopadih med navijači in varnostnimi silami 68 % več ranjenih (310, v sezoni 12/13 pa 184). Italijanska državna blagajna je morala zaradi vse večjega nasilja še globlje seči v žep, saj je samo v lanski sezoni za varnost porabila 24 milijonov in 771 tisoč evrov (v sezoni 12/13 malo več kot 21 milijonov).
LEGIA DOKONČNO - Upanje poljskega nogometnega kluba Le-gie iz Varšave, da bi s pritožbami spremenil kazen krovne evropske nogometne zveze Uefe, je bilo zaman. Tudi športno razsodišče v Lo-zani (Cas) je zavrnilo pritožbo Poljakov in potrdilo odločitev Uefe, tako da bo v tretjem krogu kvalifikacij za ligo prvakov nastopal škotski Celtic, njegov tekmec pa je Maribor. S to odločitvijo Casa je zdaj dokončno jasno, da se bosta za vstopnico za ligo prvakov merila Celtic na Maribor, prva tekma bo jutri v Sloveniji, povratna pa 26. avgusta na Škotskem.
DANES - Liga prvakov, 4. krog kvalifikacij: 20.45 Napoli - Athletic Bilbao
CONTE - Nekdanji trener Ju-ventusa Antonio Conte naj bi danes uradno podpisal pogodbo z italijansko nogometno zvezo za mesto selektorja članske reprezentance.
atletika - Italijansko slavje v mareatonu na zadnjem dnevu EP
Ležijo jim kilometri
Daniele Meucci je dodal piko na i - Slovenska odprava je ostala brez odličij
Evropski prvaki
Moški: - 100 m: James Dasaolu (VBr) 10,06 -200 m: Adam Gemili (VBr) 19,98 - 400 m: Martyn Rooney (VBr) 44,71 - 800 m: Adam Kszczot (Pol) 1:44,15 - 1500 m: Mahiedine Mekhissi-Benabbad (Fra) 3:45,60 - 5000 m: Meraf Bahta (Šve) 15:31,39 - 10.000 m: Mohamed Farah (VBr) 28:08,11 - 110 m ovire: Sergej Šubenkov (Rus) 13,19 - 400 m ovire: Karem Hussein (Švi) 48,96 - 3.000 m zapreke: Yoann Kowal (Fra) 8:26,66 - 4 x 100 m: Velika Britanija 37,93 (James Ellington, Harry Aikines-Aryeetey, Richard Kilty, Adam Gemili) - 4 x 400 m: Velika Britanija 2:58,79 (Conrad Williams, Matthew Hudson-Smith, Michael Bingham, Martyn Rooney) - višina: Bogdan Bondarenko (Ukr) 2,35 - palica: Renaud Lavillenie (Fra) 5,90
-	daljina: Greg Rutherford (VBr) 8,29 - troskok: Benjamin Compaore (Fra) 17,46 - krogla: David Storl (Nem) 21,41 - disk: Robert Harting (Nem) 66,07 - kladivo: Krisztian Pars (Mad) 82,69 - kopje: Antti Ruuskanen (Fin) 88,01 -deseteroboj: Andrej Kravčanka (Blr) 8616 točk - hoja na 20 km: Angel Miguel Lopez (Špa) 1:19:44 - hoja na 50 km: Yohann Diniz (Fra) 3:32:33 sv. rekord
Ženske: - 100 m: Dafne Schippers (Niz) 11,12
-	200 m: Dafne Schippers (Niz) 22,03 - 400 m: Libania Grenot (Ita) 51,10 - 800 m: Marina Arzamazova (Blr) 1:58,15 - 1.500 m: Sifan Hassan (Niz) 4:04,18 - 5.000 m: Meraf Bahta (Šve) 15:31,39 - 10.000 m: Jo Pavey (VBr) 32:22,39 - maraton: Christelle Daunay (Fra) 2:25:14 - 100 m ovire: Tiffany Porter (VBr) 12,76
-	400 m ovire: Eilidh Child (VBr) 54,48 - 3000 m zapreke: Antje Möldner-Schmidt (Nem) 9:29,43 - 4 X 100 m: Velika Britanija 42,24 (Asha Philip, Ashleigh Nelson, Jodie Williams, Desiree Henry) - 4 X 400 m: Francija 3:24,27 (Marie Gayot, Muriel Hurtis, Agnes Raharolahy, Floria Guei) - višina: Ruth Beitia (Špa) 2,01 - palica: Anželika Sidorova (Rus) 4,65 - daljina: Eloyse Lesueur (Fra) 6,85 - troskok: Olga Saladuha (Ukr) 14,73 - krogla: Christina Schwanitz (Nem) 19,90 - disk: Sandra Perkovič (Hrv) 71,08
-	kladivo: Anita Wlodarczyk (Pol) 78,76 -kopje: Barbora Špotakova (Češ) 64,41 -sedmeroboj: Antoinette Nana Djimou (Fra) 6551 - hoja na 20 km: Jelmira Alembekova (Rus) 1:27:56
ZÜRICH - Italija je evropsko atletsko prvenstvo v Zürichu končala na najlepši način, z zlato kolajno, ki jo je osvojil 28-letni maratonec Daniele Meucci (doma iz Pise). 178 centimetrov visoki in 62 kilogramov težki Meucci je 42 kilometrsko (in 195 metrov) dolgo progo pretekel v času 2.11:08. Meucci je doslej na velikih tekmovanjih nastopal na stadionih in bil drugi (leta 2012) in tretji (2010) na EP v tekih na 10.000 m, bronast pa je bil tudi na EP v krosu pred dvema letoma. Srebro v maratonu je osvojil Poljak etiopskega rodu Yared Shegumo (2:12:00)
Slovenec Matija Kranjc je v finalu meta kopja zasedel osmo mesto (78,27 m). Slavil je Finec Antti Ruu-skanen, tretji na lanskih OI (88,01 m).
Italijan Daniele Meucci
ansa
Grosupeljčanka Maruša Mišmaš, druga slovenska finalistka, je bila na 3000 m zapreke 10. (9:54,75). Zmagala je Nemka Antje Moldner Schmidt (9:29,43).
Petnajstčlanska slovenska atletska reprezentanca je na 22. evropskem prvenstvu zabeležila sedem uvrstitev v finale, kar je precej nad pričakovanji, zato pa ni izpolnila drugega cilja vodstva Atletske zveze Slovenije (AZS), ki je pred odhodom napovedalo eno do dve odličji. Osvojila je dve šesti mesti, sedmo, osmo, dve deseti in 12. mesto. Najboljši uvrstitvi sta zabeležila Primož Kozmus in Martina Ratej, manjkala pa je pika na i. Kozmus je na šestem mestu ostal brez odličja, ki ga je napovedoval. Šesta je bila tudi Martina Ratej v metu kopja, ki je v finalu vrgla celo manj (61,58 m) kot v kvalifikacijah, kjer je imela prvi izid (61,87 m).
Italija pa je skupno osvojila tri medalje: dve zlati in eno srebrno. Zlato je poleg Meuccija osvojila še Kubanka z italijanskim potnim listom Libania Grenot v teku na 400 m. Srebrno kolajno pa je »azzurrom« prispevala 38-letna maratonka Valeria Straneo.
V Zurichu je največ zlatih kolajn osvojila Velika Britanija (12, skupno 23). Druga je bila Francija (9), tretja pa Nemčija (4), pred Rusijo (3), ki pa s skupnim številom odličij zaostaja le za Veliko Britanijo in Francijo (23).
Naslednje evropsko prvenstvo v atletiki bo v olimpijskem letu 2016, prvič pa ga bodo pripravili na Nizozemskem, v Amsterdamu.
košarka
Po porazu proti Grčiji je padla Litva
KAUNAS - Slovenska košarkarska reprezentanca je pripravljalni turnir v Kaunasu, ki sodi v okvir priprav za svetovno prvenstvo, ki bo od 30. avgusta do 14. septembra v Španiji, končala na tretjem mestu. Po uvodni zmagi proti Novi Zelandiji je v nedeljo izgubila z Grčijo (79:71), v zadnjem nastopu pa po dobri igri z Litvo s 76:80 (22:17, 42:36, 54:57). Najboljša strelca pri Sloveniji, ki je na zadnji tekmi nastopila brez Gorana Dragiča ter Domna Lorbka, sta bila Miha Zupan z 18 točkami ter Klemen Prepelič, ki jih je dosegel 17.
Varovanci selektorja Jureta Zdovca bodo do odhoda na Kanarske otoke odigrali še štiri prijateljske tekme. Od četrtka do sobote jih v Stožicah čaka turnir Tele-mach, na katerem se bodo pomerili z Iranom, Brazilijo ter še enkrat z Litvo, v Las Palmasu de Gran Ca-narii pa se bodo srečali z ZDA.
ITALIJA OK - Italijanska košarkarska reprezentanca je v nedeljo v Cagliariju premagala Švico in ostaja v kvalifikacijah za EP 2015 nepremagana. »Azzurri« so Švicarje premagali z 90:60 (Gentile 17, Datome 15, Cusin 6). Jutri bo Rusija igrala proti Švici, Italija pa bo Rusijo gostila v nedeljo. Na EP se bodo uvrstile prvouvrščene sedmih skupin in najboljših šest drugou-vrščenih.
Slovenka Maruša Mišmaš	ansa
V NEDELJO - moški: - 1500 m: 1. Mahiedine Mekhissi-Benabbad (Fra) 3:45,60 2. Henrik Ingebrigtsen (Nor) 3:46,10 3. Chris O'Hare (VBr) 3:46,18 - 5000 m: 1. Mo Farah (VBr) 14:05,82 2. Hajle Ibrahimov (Aze) 14:08,32 3. Andy Vernon (VBr) 14:09,48 - maraton: 1. Daniele Meucci (Ita) 2:11:08 2. Yared Shegumo (Pol) 2:12:00 3. Aleksej Reunkov (Rus) 2:12:15 - 4 X 100 m: 1. Velika Britanija 37,93 (James Ellington, Harry Aikines-Aryeetey, Richard Kilty, Adam Gemili) 2. Nemčija 38,09 3. Francija 38,47 - 4 X 400 m: 1. Velika Britanija 2:58,79 (Conrad Williams, Matthew Hudson-Smith, Michael Bingham, Martyn Rooney) 2. Rusija 2:59,38 3. Poljska 2:59,85 - daljina: 1. Greg Rutherford (VBr) 8,29 2. Louis Tsatoumas (Grč) 8,15 3. Kafetien Gomis (Fra) 8,14 - kopje: 1. Antti Ruuskanen (Fin) 88,01 2. Vitezslav Vesely (Češ) 84,79 3. Tero Pitkämäki (Fin) 84,40 8. Matija Kranjc (Slo) 78,27. Ženske: - 3000 m zapreke: 1. Antje Möldner-Schmidt (Nem) 9:29,43 2. Charlotta Fougberg (Šve) 9:30,16 3. Diana Martin (Špa) 9:30,70, 10. Maruša Mišmaš (Slo) 9:54,75 - 4 X 100 m: 1. Velika Britanija 42,24 (Asha Philip, Ashleigh Nelson, Jodie Williams, Desiree Henry) 2. Francija 42,45 3. Rusija 43,22 4. Italija 43,26 - 4 X 400 m: 1. Francija 3:24,27 (Marie Gayot, Muriel Hurtis, Agnes Raharolahy, Floria Guei) 2. Ukrajina 3:24,32 3. Velika Britanija 3:24,34 - višina: 1. Ruth Beitia (Špa) 2,01,izid sezone 2. Marija Kutšina (Rus) 1,99 3. Ana Šimič (Hrv) 1,99 -krogla: 1. Christina Schwanitz (Nem) 19,90 2. Jevgenija Kolodko (Rus) 19,39 3. Anita Marton (Mad) 19,04, 5. Chiara Rosa (Ita) 18,10.
/
ŠPORT
Torek, 19. avgusta 2014
namizni tenis - V Zgoniku so s treningi začeli namiznoteniške igralke in igralci ŠK Kras Šahisti v Spilimbergu
15
Pred vrati so novi izzivi
»Nova sezona ne bo lahka. Preživljamo neke vrste prehodno obdobje. Trudimo se, da bi čimprej našli prave zamenjave za naše igralke v članskih ligah. Mladih, ki igrajo namizni tenis, žal ni veliko. Vse manj je tudi takih, ki živijo za šport in ljubijo treninge,« je bila včeraj pred začetkom priprav nekoliko črnogleda trenerka in športni vodja zgoniškega namiznote-niškega odseka ŠK Kras Sonja Milič. V nadaljevanju pogovora z dušo zgoniškega kluba pa ni bilo vse tako pesimistično. »Še zdaleč ne. Kljub vsemu se trudimo, da bi še naprej delali čim bolj kakovostno. V ženski državni A2-ligi bomo skušali doseči obstanek, čeprav ne bo lahko, saj bo prvenstvo izjemno izenačeno. V naši paradni ekipi bodo še naprej igrale Martina in Katja Milič, Irena Rustja in Claudia Micolaucich. Vodstvo našega kluba srčno upa, da nam bo letos uspelo vključiti v A2-ligo še kako mlajši igralko, ki je zrasla v naši mladin-
ski namiznoteniški šoli. Imamo kar nekaj talentiranih igralk. Odvisno pa bo od njih samih, saj zahteva igranje na taki ravni veliko odrekanj in predvsem več ur treninga,« pravi Miličeva. Žensko člansko ekipo v A2-ligi bo tudi letos treniral priznani slovaški strokovnjak Dušan Mihalka, ki bo vodil tudi mlajše selekcije. »Dušana bomo izkoristili na 360stopinj, saj je dokazal, da je odličen trener,« ga je pohvalila Miličeva. V ženski B-ligi bodo poleg mlajših igralk igrale še bolj izkušene veteranke.
Pri moških vlada največ pričakovanj v deželni C2-ligi. »Ne bomo skrivali naši ambicij. Želimo si napredovanja v višjo ligo,« je jasno povedala Miličeva, ki zaupa Tomu Fabianiju, Alessiu Stibielu (»Lani je največ napredoval,« je poudarila Sonja) in Dušanu Mihelki. »Mogoče nam bo na pomoč priskočil še Tržačan Alessandro Fle-go, ki je igral tudi v višjih ligah.« V moških kategorijah bodo pri Krasu zaprosili za po-
novno vključitev v D1-ligo. Kras bo nastopal še v ženski C-ligi in z dvema ekipama v D2 in D3-ligi. »Poleg tega bomo dejavni v vseh mladinskih prvenstvih,« je še dodala Miličeva, ki od leta 2009 predseduje tudi deželni namiz-noteniški zvezi.
Prvi septembrski konec tedna (5., 6. in 7. 9.) bo v Zgoniku že tradicionalni, letos 31. Kraški pokal. »Prisotnost so nam potrdili naslednji klubi: državna mladinska selekcija Norveške, Tramin Bocen, Tis Zagreb, Duga Resa (oba iz Hrvaške), Prijedor (BiH). Čakamo še na Izolo in češki klub.« Pred tem bodo nekateri posamezniki Krasa tekmovali na turnirjih v Gradcu in v Poreču.
Prvenstvo ženske A2-lige se bo začelo 12. oktobra. (jng)
Na sliki FOTODAMJ@N (od leve): Claudia Micolaucich, Katja Milič, trener Dušan Mihelka, Martina Milič, Sonja Milič. Več slik na naši facebook strani Primorski_sport.
Medtem, ko pospešeno potekajo priprave na tržaški mednarodni festival, ki bo v palači Vivante od 30. avgusta do 6. septembra, so nekateri naši mlajši šahisti nastopili na turnirju v Spilimbergu. Debitantka v članski konkurenci Martina Gruden (letnik 2004) je igrala v C turnirju in zbrala polovični izkupiček (3,5 točke v sedmih partijah), kar je za to prvo izkušnjo odličen rezultat. Bolj izkušena Saša Kobal (letnik 2002) in Lejla Juretič (letnik 2001) pa sta se odločila, da se preizkusita v zahtevnejšem B turnirju. Čeprav sta bila po elo točkovanju prav na dnu (33. oz. 35. na skupno 36 tekmovalcev) sta dosegla 3,5 oz, 3 točke v sedmih dvobojih in se uvrstila na sredino lestvice: Kobal je bil 18., Juretičeva pa 21. Oba sta točke dosegla proti nasprotnikom z znatno višjim ratingom. (M.O.)
Kras danes v Izoli
Nogometaši Krasa bodo danes gostovali na prijateljski tekmi v Izoli. Ob 18.00 bodo Arčabovi varovanci igrali proti domačemu tretjeligašu MNK Izola.
košarka - Drevi se bodo začeli potiti tudi naši deželni C-ligaši
Tudi Bor in
Drevi bosta s treningi začela tudi naša deželna C-ligaša Bor in Breg. Košarkarji obeh klubov se bodo, na stadionu 1. Maja v Trstu in v športnem centru Klabian v Dolini, začeli potiti ob 19.00.
TUKAJ BOR
Trener Oberdan zadovoljen
Tržaški Bor bo tudi v novi sezoni vodil nekdanji košarkar Jadrana Dean Oberdan. Borovci so se v lanski sezoni rešili šele v play-outu. »Lanski začetek sezone je bil katastrofalen. Zaradi številnih poškodb smo med letom zelo slabo trenirali in posledično smo imeli tudi slabe rezultate. V play-outu
pa smo se zbrali in uspelo nam je doseči obstanek,« se lanskih ključnih trenutkov spominja trener Oberdan, ki bo v novi sezoni imel na razpolago precej spremenjeno moštvo. Poleg novih prihodov Basileja, Bonet-te, Scocchija in Albaneseja ter povratnika Devčiča, bodo ekipo sestavljali še sestavljali potrjeni Marko Meden, Dimitri Bocciai, Ilja Kocijančič, Niko Daneu, Alberto Favretto, Mattia Pizziga, Gabriele Vittori, od Pallaca-nestro Trieste pa prihaja tudi mladi center Manuel Doz, ki je sicer lani miroval in mora premostiti težave s hrbtom. Na spisku pa ni več Stefana Babicha, Mirana Boleta, Ales-sia Contenta, Daniela Crevatina in Mika Ma-donie. Kapetan in dolgoletni steber Miran Bole je sprejel ponudbo trenerja, da bo skrbel za kondicijsko pripravo pomlajene postave.
Kako ocenjujete sestavo ekipe?
Dobro, sem zadovoljen. Žal so nekateri dolgoletni člani Bora obesili čevlje na klin. Najeli pa smo druge igralce. Ker so mladi, se bodo skušali izkazati. Povprečna starost ekipe bo okrog 22/23 let. Imamo dva solidna visoka igralca (Pizziga in Basile). Mogoče bi potrebovali še enega izkušenega krilnega strelca.
Kateri je letošnji cilj?
Obstanek v ligi. S tako mlado ekipo si ne moremo postaviti višjih ciljev. Želim pa, da bi igrali lepo košarko.
Kdo bo glavni favorit?
Kot kaže bo Tarcento, ki je najel nekaj zelo dobrih košarkarjev. Letošnje prvenstvo pa naj bi bilo veliko bolj izenačeno od lanskega.
Kaj pa Breg?
Trener Tomo Krašovec je ambiciozen in prepričan sem, da se bo njegova ekipa borila za mesta tik pod vrhom lestvice.
Ali boste imeli že od samega začetka na razpolago vse igralce?
Le Marko Meden še ni nared, saj ima težave s podplatom. Pridružil se nam bo oktobra. (jng)
Tudi v novi sezoni bomo znova spremljali slovenski derbi v deželni C-ligi med Borom in Bregom
fotodamj@n
Bor 2014/15
POSTAVA: Enrico Albanese (1997), Giacomo Basile (1991), Dimitri Bocciai (1990), Luca Bonetta (1992), Niko Daneu (1994), Martin Devčič (1990), Manuel Doz (1994), Alberto Favretto (1993), Ilja Kocijančič (1996), Marko Meden (1986), Mattia Pizziga (1988), Alessandro Scocchi (1992), Gabriele Vittori (1994). TRENER: Dean Oberdan.
Breg 2014/15
POSTAVA: Andrea Cigliani (1988), Mattia Coretti (1996), Giacomo Crismani (1997), Francesco Gori, Alberto Grimaldi (1988), Marco Grimaldi (1986), Patrik Mattiassich (1995), Alen Semec (1982), Massimiliano Spigaglia (1978), Christian Slavec (1979), Adriano Pigato (1981), Tomaž Strle (1975), Daniele Fonda (1997), Luka Giacomini (1997). TRENER: Tomo Krašovec.
Boris Salvi (Breg): »Žal mi je za Gellenija in Zobca«
Načelnika košarkarske sekcije ŠD Breg Borisa Salvija ne bo na drevišnjem prvem treningu brežanov, ki jih bo letos vodil Tomo Krašovec. Še nekaj dni bo preživel na oddihu na Hrvaškem. Salvi je pred začetkom nove sezone optimist: »Sestavili smo solidno ekipo. Nekaj pa me le žuli.«
Prosim?
Letos smo hoteli bolj aktivno vključiti v člansko ekipo naša dva mladinca, Luco Gellenija in Lenarda Zobca. Odločila pa sta se, da se bosta preizkusila pri Jadranu v državni B2-ligi.
Računali pa boste na izkušenega jadranovca, pravzaprav domačina (iz Bo-ljunca) Christiana Slavca.
Za Christiana smo presrečni, da se je odločil, da bo pri nas končal svojo uspešno kariero. Po koncu lanske sezone sem bil prepričan, da bo še igral za Jadran, saj si je B-ligo izboril na igrišču. Ker ga nismo poklicali, je bil skorajda užaljen (smeh).
Kako pa ocenjujete sestavo članske ekipe?
Imamo solidno ekipo. Dobro smo pokriti na vseh položajih. Letošnja deželna C-liga bo zelo izenačena, saj se vsi klubi soočajo s finančnimi težavami.
Vrnil se je tudi trener Tomo Krašovec.
Tomo je zelo navezan na Breg in se je sam ponudil, da pride k nam. Tu želi zapustiti svoj pečat. On je vedno zelo ambiciozen. Pomagal nam bo tudi pri razvoju našega mladinskega sektorja.
Ali boste na mladinski ravni tudi letos sodelovali z drugimi našimi društvi?
Seveda. Obenem bomo skušali okrepiti našo prisotnost na teritoriju. Naša prva skrb je bila, da bi mladinske ekipe vodili izkušeni trenerji. Odločili smo se za Matijo Jogana, ki bo treniral ekipo U13, Jureta Krečiča (U14) in nekdanjega slovenskega košarkarja prve slovenske lige Sinišo Drobnjaka, ki je zaposlen v Kopru in je že vodil naš poletni kamp. (jng)
nogomet - Državni mladinci Krasa
»Podredili se bomo zahtevam članske ekipe«
Rdeče-beli bodo igrali v zahtevnem državnem prvenstvu
Včeraj dopoldne je bil za mladince Krasa prvi dan pouka. Marljivi nogometaši so pozorno poslušali učitelja (trenerja) Andreja Pahorja in njegove sodelavce. Prvi trening na re-penski zelenici je bil lažji, saj morajo rdeče-beli, ki bodo letos nastopali v zahtevnem državnem mladinskem prvenstvu, šele privaditi telo na težje napore. »Potrudili se bomo, da bomo iz vase ustvarili igralce, ki bodo lahko nastopali v zahtevni D-ligi. Prvenstvo mladincev je bazen, od koder članske ekipe črpajo igralce. In to velja tudi za Kras. Naša ekipa se bo popolnoma podredila zahtevam članske ekipe. Delovali bomo enotno in najboljši bodo imeli tudi možnost, da se preizkusijo v D-ligi,« je uvodoma fantom razlagal trener Pahor, ki že devet sezon trenira mladinske ekipe Krasa. Sežanski trener je v Rep-nu od vsega začetka: »Spominjam se, kako smo prvo leto šele začeli graditi naš mladinski sektor. Imel sem sedem ali osem cicibanov. In to je bilo vse.«
Mladince Krasa je državna nogometna zveza vključila v skupino D, skupaj z ekipami iz naše dežele, Veneta in Tridentinskega (podobno kot članska ekipa). Tudi mladince, ki bodo v prihodnjih dveh tednih trenirali v Trebčah (nato v Dolini), čaka pokrajinski der-bi proti Triestini. Pahorjevi varovanci bodo domače tekme igrali ob sobotah v Repnu.
Pahor, trener z najdaljšim stažem pri Krasu, bo tudi v letošnji sezoni glavni koordinator mladinskih ekip. »Letošnjo sezono bomo začeli z novim konceptom. S trenerji drugih mladinskih ekip smo že začrtali dvotedenske plane, po katerih se bomo redno sestajali in sproti popravljali napake. Potrebujemo enotno vizijo v vseh mladinskih kategorijah,« razmišlja Pahor. Naraščajnike, ki bodo letos nastopali v pokrajinskem prvenstvu, bo vodil Italo Cavagneri. Priprave bodo za-
čeli v ponedeljek, ob 18.30 v Repnu. Do spremembe je letos prišlo tudi na klopi najmlajših, pri katerih ne bo več Andreja Kosa. Dosedanji trener se je umaknil zaradi službenih obveznosti. Najmlajši (igrali bodo v pokrajinskem prvenstvu) bodo prvi trening pod taktirko novega trenerja Maurizia Cotterleja (nekdanji nogometaš Zarje Gaje) imeli v torek, 26. avgusta, ob 18.30 na Opčinah (igrišče Villa Carsia). Za začetnike pa bo »prvi dan pouka« v sredo, 27. avgusta, ob 18.30 v Repnu. Tako pri naraščajnikih kot pri najmlajših se bo Kras, ki bo letos prvič nastopal brez drugih partnerjev (lani skupaj s Primorjem in Vesno, sodelujejo sicer s trebenskim Primorcem), potegoval za sam vrh. V prvenstvu mladincev pa trener Pahor še ne ve, katera je realna moč nasprotnikov.
Priprave na novo sezono so včeraj začeli tudi mladinci Vesna, ki bodo letos (skupaj s Sistiano) nastopali v deželnem prvenstvu. (jng)
Več slik s prvega treninga si lahko ogledate na naši facebook strani Primor-ski_sport.
Mladinci Krasa
VRATARJA: Dalibor Karan (1996), Luka Gregori (1998); BRANILCI: Andrea Costa (1996), Marco Elleni (1997), Andrea Petrich (1996), Patrick Racman (1996), Nikola Jankovic (1997), Luca Vascotto (1997), Nicolas Miniussi (1996); ZVEZNI IGRALCI: Jan Košuta (1997), Branko Selakovic (1997), Marco Facchin (1997), Domenico De Leo (1997), Federico Pojani (1998), Marko Miloševic (1998), Matteo Ghersinich (1998); NAPADALCI: Vincenzo Taglialatela (1997), Alessio Caselli (1997), Alessio Vescovo (1996), Massimiliano Zetto (1996), Giovanni Sgorbissa (1997), Ivan Kocman (1998). TRENER: Andrej Pahor; POMOČNIKA TRENERJA: Fabrizio Vescovo in Rok Božič; SPREMLJEVALEC: Mauro Zeriali
Mladinci Krasa na prvem letošnjem treningu
fotodamj@n
1 6 Torek, 19. avgusta 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Območje visokega zračnega tlaka nad južno Evropo slabi. Od severa se Alpam bliža nova hladna fronta. Pred njo priteka k nam od jugozahoda nekoliko toplejši, a postopno spet bolj vlažen zrak.
Po nižinah in ob morju bo spremenljivo, v notranjosti bo več oblačnosti z možnostjo popoldanskih in večernih posameznih ploh ali neviht, ki bodo možne tudi ob morju. Na trbiškem bo oblačnosti manj. Ob morju bo pihal zmeren južni do jugozahodni veter.
Zjutraj bo v večjem delu Slovenije še delno jasno. Čez dan pa bo največ sončnega vremena v vzhodni Sloveniji. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji bodo občasno krajevne padavine, predvsem plohe. Še bo pihal jugozahodni veter.
Jutri bo vreme nestabilno z možnostjo posameznih ploh ali neviht že v jutranjih urah. Čez dan bo spremenljivo.
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami in nevihtami. V vzhodni Sloveniji bo zjutraj in dopoldne še delno jasno.
Sonce vzide ob 6.10 in zatone ^g ob 20.07 o Dolžina dneva 13.57
Luna vzide ob 0.43 in zatone ob 15.54
Na današnji dan leta 1961 je § bilo zjutraj nenavadno hladno, še posebej na Notranjskem in Primorskem. V Babnem Polju so izmerili le 0,9 °C, v Postojni se je ohladilo do 1,5 °C, v I lirski Bistrici do 4,6 °C, v Čepovanu do 5,3 °C in v Neblem v Goriških Brdih do 6,0 °C.
Danes: ob 0.09 najnižje -27 cm, ob 7.09 najvišje 8 cm, ob 11.08 najnižje 3 cm, ob o 17.33 najvišje 23 cm. S Jutri: ob 0.57 najnižje -35 cm, ob 7.34 najvišje 18 cm, ob 12.57 najnižje -4 cm, ob 18.43 najvišje 27 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj C.
-JO
500 m............20
1000 m...........16
1500 m...........12
2000 m...........10
2500 m............6
2864 m............2
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 7, v gorah 8.
Univerza v Cambridgeu išče »doktorja čokolade«
LONDON - Znanstveniki, ki imajo radi čokolado, imajo sedaj možnost, da združijo delo s sladko razvado - univerza britanskega Cambridgea namreč išče raziskovalca, ki bi se v doktorskem delu posvetil raziskavi čokolade. Konkreten izziv je ugotoviti, kako preprečiti topljenje čokolade v toplem podnebju. Vsi zainteresirani se morajo prijaviti do 29. avgusta. Bodoči »doktor čokolade« se bo moral v svojem delu posvetiti raziskavi faktorjev, ki bodo omogočili, da bo čokolada, ki se sicer začne topiti ob temperaturi, podobni telesa, ostala v trdnem stanju in ohranila lastnosti, ki jih želijo potrošniki tudi, ko jo bodo shranjevali in prodajali v »toplem podnebju«.Raziskovalni projekt je pretežno eksperimentalne narave, a bo terjal tudi dobro matematično znanje, navajajo na univerzi.
Hello Kitty v vesolju praznuje 40 let
TOKIO - Japonska je v vesolje poslala svojo svetovno znano risano ikono Hello Kitty, ki letos praznuje 40 let.Majhna figura Hello Kitty že kroži okoli Zemlje v majhnem satelitu, opremljenem z elektronsko sporočilno tablo. S projektom, ki ga financira japonska vlada, organizatorji spodbujajo oboževalce, da pošljejo sporočila v japonščini ali angleščini, dolga do 180 znakov. Ta se bodo nato izpisovala nad figurico. Bela mačka z rdečo pentljo na glavi se je prvič pojavila leta 1974 na denarnici. Odtlej je postala svetovno znana ikona, njena podoba pa se pojavlja na različnih izdelkih, od torbic do letal, v 130 državah po svetu.
tel aviv - Ob protestih izraelskih desničarskih skrajnežev
V Izraelu ob policijski zaščiti poroka judinje in muslimana
Mladoporočenca pred poročnim obredom in spodaj protest desničarskih skrajnežev
ansa
TEL AVIV - V izraelskem mestu Ri-šon Lezion sta se v nedeljo poročila judi-nja in musliman. Pred mestno hišo, kjer je potekal poročni obred, se je zbralo okoli 200 izraelskih skrajnih desničarjev. K protestom je pozvala skrajna skupina Lehava, ki je strogo proti mešanim zakonom. Sodišče je proteste proti poroki odobrilo pod pogojem, da potekajo 200 metrov stran od dogodka.
Odvetnik para - 23-letne Maral Malka, ki se je pred poroko spreobrnila v islam, in 26-letnega Mahmuda Mandur-ja,- je neuspešno zahteval sodno prepoved protestov, dosegel je le policijsko zaščito. Za varnost je skrbelo okoli 200 policistov, ki so preprečevali izbruh nemirov.
Izraelski predsednik Reuven Rivlin je sovražnost do poroke obsodil in dejal, da je ta sramotna in zaskrbljujoča. »Hujska-
nje, nasilje in rasizem nimajo prostora v izraelski družbi,« je Rivlin objavil na Face-
book strani, pri tem pa paru zaželel zdravje, zadovoljstvo in veselje.
nemčija - Zaradi prisluškovalne afere
Za prenovo komunikacijske mreže 250 milijonov evrov
BERLIN - Nemška zvezna vlada bo v prihodnjih treh letih namenila vsaj 250 milijonov evrov za zagotovitev boljše komunikacijske mreže za zaščito pred prisluškovanjem, piše nemški tednik Der Spiegel. Časnik je podatke pridobil na podlagi internega dokumenta nemškega notranjega ministrstva. Dokument omenja težave pri nadzoru nad najpomembnejšimi komunikacijskimi platformami v Nemčiji. Poleg državnega omrežja, ki je bilo vzpostavljeno leta 1997, obstaja trenutno v Nemčiji še okoli 40 drugih omrežij, preko katerih si oblasti izmenjujejo podatke. Večina je v zasebnih rokah. »Sam obseg mrež (...) je pripeljal do zmede in kompleksnosti, ki postavlja pod vprašaj vodljivost in posledično varnost,« navaja časnik. Nemška vlada želi sedaj vzpostaviti krožno mrežo po vsej Nemčiji, s katero bi upravljalo zasebno podjetje. Optični kabel bi bil zaščiten pred zunanjimi poškodbami in nepooblaščenimi dostopi.
Odnosi med ZDA in Nemčijo so se skrhali zaradi prisluškovalnih dejavnosti ameriške agencije NSA, ki jih je razkril Edward Snowden. Med drugim je prišlo na dan tudi, da so Američani prisluškovali celo telefonu nemške kanclerke Angele Merkel. A prisluškovali so menda tudi Nemci. Nemška stran sicer zatrjuje, da ni šlo za sistematične dejavnosti, kakršno je bilo vohunjenje NSA. Vendar kot dodaja Spiegel, je bilo vohunjenje za dejavnostmi Turčije očitno načrtno in ga je leta 2009 naročila vlada v Berlinu. Tovrsten nadzor bi se lahko še nadaljeval, dodaja Spiegel.
Tednik je tudi razkril, da je nemška obveščevalna agencija BND prisluškovala telefonskim pogovorom ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja in njegovi predhodnici Hillary Clinton. Prav tako je že od leta 2009 tarča obveščevalnih dejavnosti BND zaveznica v Natu Turčija.
V Parizu oropali konvoj savdskega princa
PARIZ - Oboroženi neznanci so v nedeljo na severu Pariza oropali konvoj savdskega princa. Konvoj so napadli, ko je bil ta na poti od veleposlaništva Savdske Arabije (na posnetku Ansa) do letališča. Odnesli so okoli 250.000 evrov gotovine in »občutljive« dokumente.
Po podatkih policije ni bil poškodovan nihče. Vozilo, s katerim so roparji odpeljali svoj plen, je bilo ukradeno. Policisti so ga kasneje našli, a je bilo zažgano.
»To je bil precej nenavaden napad. Roparji so bili očitno dobro informirani. To je zelo redek način kraje,« so povedali v krogih policije. Policisti osumljence iščejo, pridržan ni bil še nihče.