Buy
WAT##
BONDS
Kupujte
E BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ST
E Q U AL IT Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte		
VOJNE BONDEl		
The Oldest	K^ICTOKV	
Slovene Daily	Mi BUY	
in Ohio	WnA VMITCD •TATKt	
		
Best Advertising	^imlsUMPS	
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 255
XXV. — LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), OCTOBER 30, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 255
lEPBKE (ETE ODBILE TRI NAPADE NA GUADAKAHAIU
^0 ameriško letališče na Guadalcanalu Je še vedno v oblasti ameriških čet.
župan Lausche v razgovoru s preds. F. D. Rooseveltom
POROČIL O NOVIH IZKRCANJIH JAPONCEV
^^HlNGTON, 29. oktobra, j Zadnja poročila ne omenjajo ("onskemu vojaštvu je že nobenih novih pomorskih bojev . Uspelo prebiti ameriško|kakor tudi nobenega ponovnega. Dno črto na Guadalcana-1 izkrcanja japonskih čet.
ameriško vojaštvo je ,s om vrglo Japonce zopet zavzelo svoje nato pa odbilo dvo-'^jnih japonskih napadov.
®-^ški department nase je ta akcija zavr-ter da so istočasno J ' bombniki uničili četve-'^kih hidroplanov na vo-° ^ntiletalsko baterijo in ,^logo municije zapadno ^^erson letališča. Te na-izvršila ameriška letala letališča, kar doka-
Župan je razpravljal s predsednikom o položaju vojne industrije v Clevelandu ter o splošnih zadevah.
da
Velik
pomen tega letališča,
^ahaja še vedno v oblasti čet.

Berlinska verzija
BERLIN, 29. oktobra. — Nemški radio naznanja po poročilih iz Šanghaja, da se boj za poset Henderson letališča na Guadalcanalu razvija v eno največjih kopnih bitk na Pacifiku, in da je zavzela japonska arti-lerija na obkli pozicije, s katerih ji je mogoče obstreljevanje ameriških čet.
Poročilo dostavlja, da se japonske bojne ladje približajo vsako noč obali, kjer obstreljujejo ameriške postojanke, nakar se pred jutranjo zoro zopet umaknejo.
Lausche apelira na volilce, naj glasujejo za predvidevan mestni davek

Vojni časi so prinesli tudi izredne potrebe.
'**ancirati je treba civilno obrambo in druge usta-»»ove.
Frank J. Lausche nam* v priobčitev sledeče
tllO;-
^^tereau dobre in uspešne ^%oročam, da bi vsak ^ ^ Clevelandu volil za H	Danes so resni
'! ^ zahteva mnogo in ^^2rtev, katere je cleve-prebivalstvo priprav-i^Pfejeti 2 dobro voljo. To-h ^ivja vojna po vsei^ " la&'t	mi tudi poza-
dolžnosti doma. Naš "*agor je povsem odvi-
^ g^Aačaja naše lokalne moremo izbegni-obligacijam, ki se v naši narodni potre-
Pan Frank J. Lausche.
''iti^®^®yem tega davka se ^ bodo zvišali — temveč
leto 1942 znaša $31.80 kT 1943 bo znašal $31.60 ...................20
izredni vojni časi, "°ve ■
03

Je dobra vlada na svo-'"^tju. In želja vseh je, ^ dob]
VOJNA BO KONČALA
plemensko sovraštvo
LONDON, 29. oktobra.—Angleški premier Churchill je da-ne'e izjavil, da "ko bo končana sedanja svetovna vojna in ko bodo zadobile častno mesto človeške pravice, bo s tem tudi konec plemenskega sovraštva."
To premierjevo izjavo je prebral na seji, ki je bila sklicana v protest proti nacijskemu posto^ panju z Židi, nadškof Canter-burški.
WASHINGTON, 29. oktobra. — Clevelandski župan Frank J. Lausche se je razgovarjal danes s predsednikom Rooseveltom, s katerim je razpravljal "o vojni, vojni produkciji ter o morali clevelandskega Ijudtsva."
Župan je izjavil časnikarjem, da namerava govoriti tudi s poveljniki zračne sile, da izve, kaj nameravajo slednji ukreniti z mestnim avditorijem, o katerem so pred časom dejali, da ga nameravajo rekvirirati za šolo za letalce.
Sicer pa je župan Lausche priznal, da je prišel v Washington v prvi vrsti z namenom, da se razgovori s predsednikom Rooseveltom.
'»Produkcijska prizadevanja Clevelanda se stalno izboljšuje, je rekel župan Lausche časnikarjem. "O morali clevelandskega ljudstva ne more biti nobenega dvoma; ta morala je izvrstna, in delavskih zastojev je vedno manj."
Na vprašanje časnikarjev, če je govoril s predsednikom tudi o governerski volilni tekmi med governerjem Brickerjem in Johnom McSweeneyjem, < je Lausche odgovoril; "Gtovorila 8V& na splošno o tem, problemu kakor tudi o apatiji volilcev."
Zupan je tudi dejal, da ni bilo med njima nobenega razgovora o tem, da bi on, namreč Lausche, dobil ali sprejel kak urad ameriške vlade.
Župan Lausche se je sestal s predsednikom Rooseveltom na željo predsednika samega.
ZADNJE VESTI
MOSKVA, 30., oktobra — Silne čete sovjetske pehote, tankov in so vrgle danes Nemce (telje nazaj južno od Stalijtigrada, zavzele tri nada^ne vasi in območje četrtega naselja.
KAIRO, 30. oktobra. — Zavezniške čet^ so zopet napredovale na Alamein fronti v Egiptu ter uničile mnogo tankov jfnaršala Ko-mela.
BERRYVILI|E, Ark.,^30. oktobra. — preko tega kraja je divjal' snoči silen' vihar, ki je pod# nad 75 hiš . ter zahteval nAogo človeških žrtev. Doslej je reševalno moštvo izkopalo izpod ruševin že 22 trupel.
Iz Življenja naših ljudi po Ameriki
4=
Nemci v Stalin-graflii napredovali 50 do 100 jardov
Za to so plačali s 1,500 mrtveci ali po 15 nacistov za vsak jard. — Boji na drugih frontah.
KRASEN USPEH "WAR CHEST" KAMPANJE V (LEVELAHDU
Nabrana vsota je presegla za $594,044 določeno kvoto petih milijonov dolarjev.
MOSKVA, petek, 30. oktobra. — Nemci so vrgli včeraj i proti nekemu tovarniškemu dis triktu v severnem Stalin^radu
eno celo pehotno divizijo ih tu- gpevkov v tako zvano "War cate tankov, da so pridobili 50	jg bUa snoči uspešno za-
do sto jardov tal, in sicer za CG"' ključena, ko je bilo naznanjeno, no 1,500 mrtvih, 11 tankov	nabrana vsota presega kvoto
23 letal.	j petih milijonov dolarjev za
Polnočni komunike naznanja,]$53	g tem je prebival-
da se vežina vse ruske pozicije! ^^vo Clevelanda dokkzalo, da ve, trdno drže kljub napadom od,3% nahaja dežela v vojni ter vseh strani.	da je pripravljeno pomagati po
"SovjetsM topničarji so po-jgvojih močeh za izvojevanje ui— _ —	— 2;mage.
TO JE ODGOVOR, KI GA JE DALO PREBIVALSTVO CLEVELANDA OSIŠČU
Kampanja za nabiranje pri-

oro vlado nadaljuje.
razmere m novo
4
in plače so se zvi-
^ potrebščinam so se (t) it',
''o	je financirati civil-
((rg%bo.
^^ita javnega zdrav-^^^^ja čedalje bolj važ-
Vj.
L*«to, ,
? ia «. ^teva dodatnih sred-^ahciranje.
i urad
vaše davke kljub
MORGENTHAU V LIZBONI
LIZBONA, 29. oktobra. — Henry Morgenthau Jr., zaklad-niški tajnik je imel danes dolg razgovor s portugalskim pre-mierjem Antonio Salazarom. Morgenthau se je ustavil v Liz-bani na svojem povratku iz Anglije v Zedinjene države.
TURČIJA OSTANE NEVTRALNA
WASHINGTON, 29. oktobra. Senator Tom Connally, demokrat iz Texasa in član senatnega odbora za zunanje zadeve, je daned izjavil tekom svojega govora v senatu, da bo ostala Turčija nevtralna v sedanji vojni in da se bo uprla vsem nemških zahtevam po sodelovanju.
Buenos Aires, Argentina. — Dne 8. septembra je umrl rojak Anton Likar, doma iz Otlice pri Colu v Vipavski dolini. Podlegel je jetiki, ki je že dolgo časa iz-podkopavala njegovo življenje. Zapušča soprogo in tri otroke, katerih starejša je stara komaj 13 let. — Vile rojenice so potrkale na vrata pri družini Valentina Piska in prinesle njegovi ženi prav srčkano punčko, kateri so pri krstu dali ime Nelida Marija.
CIaridge, Pa. — Tukaj je dne 10. oktobra umrl John Seršen, po poklicu učitelj, star šele 29 let. Rojen je bH Y 'Ameriki. Bil je član SNPJ.
West Pullman, 111. — Tukaj je v needljo 18. oktobra preminil rojak pionir Ignac Okorn, ki je preživel tukaj nad 50 let. Umrl je v Roseland bolnišnici za srčno hibo. Zapušča ženo in sina. Rojen j* bil leta 1864 v Metliki, v Beli Krajini. Bil je u-stanovnik društva sv. Alojzija KSKJ v Chicagi.
končali približno en polk so vražne pehote," pravi poročilo.
Rusi poročajo o novih srditih bojih na Nalčik stepi, kjer so sovjetski topničarji uničili 17 nemških tankov.
Pred Stalingrad je dospela nova nemška divizija, s čemer je zvišano število napadnikov na 100,000 mož.
V tridnevni bitki na severni fronti so Rusi uničili 12 nemških tankov ter pobili 1,500 Nemcev.
Matteottijev sin je bombardiral Italijo
Med onimi, ki so darovali večje vsote v ta namen, so sledeče osebnosti in tvrdke:
D^ovalci večjih vsot
Neki prijatelj $10,000; Han-na Coal Co., $18,000; Addreso-graph-Multigraph Corp., $25,-000; National Carbon Co., $10,-000; General Motors, Fisher Body Division $23,500; prijatelj $10,000; Mrs. Frances P. Bolton $20,000.
Preden je bilo zborovanje, ki se je vršilo v Statler hotelu, zaključeno, so navzoči zapeli a-meriško himno.
Cleveland je storil s tem svojo dolžnost ter dokazal, da od-ščem v vojni ali so bile po njem j klanja "novi red," ki ga osišče poražene.	[vsiljuje vsemu svetu.
Odgovor osišču S tem je dal Cleveland najboljši odgovor arogantnemu o sišču. S tem denarjem se bo prispevalo za pomoč Ameriki, Rusiji, Kitajski, Grčiji, Poljski ter drugim deželam, ki so z osi-
Streljanje nedolžnih ljudi na ozemlju
pod nemško in italijansko okupacijo
Med angleškimi Itj^talci, ki so bombardirali I tal i j o, je bil tudi sin ubitega socialističnega poslanca Mat-teottija.
NEMCI UBITI V VARŠAVI
LONDON, 29. oktobra. — Poljska zamejna vlada je danes izjavila, da so v neki kavarni v Varšavi, ki je bila rezervirana za nemške častnike, eksplodirale bombe, ki so ubile in ranile več nemških častnikov.
_ -"^"-anje.
uradniki so od-vaše davke kljub
.	cenam.
-
kraja se-^"0 od stalin.
' 29. oktobra. — ^adio naznanja, da ^ v	severnozapad-
zavzele neki 4 ^0 srditem ruskem ^	iia bojišči 600
^Unskih vojakov.
Češkoslovaška bo zopet vstala
V sredo večer so clevelandski Cehi in Slovaki proslavljali v Češki dvorani 24. obletnico u-stanovitve češkoslovaške repu-bUke, ob kateri priliki je dr Karel M. Prchal iz Chicaga, starosta Sokolske zveze, izjavil, da bo ob 25. obletnici dne 28. oktobra 1943 obstojala že nova češkoslovaška republika. Rekel je tudi, da bo "tako gotovo u-stanovljena druga fronta, kakor je gotovo, da sledi noč dnevu."
Redovnice kupile posestvo
Pickandovo posestvo v Eucli-dti, ki meri 30 akrov, so kupile redovnice 'sv. Jožefa in sv. Marka v clevelandski škofiji. Za posestvo so plačale $65,000. — Posest se nahaja na vrhu Char-don Hilla.
še dva darovalca
Pred zaključkom kampanje za War Chest sta še darovala po $10.00 Rt. Rev. B. J. Poni-kvar in Mrs. Caroline Breskvar. Skupaj je prišlo potom slovenske banke $250.00 v daroVih.
Kampanja je bila snoči zaključena v Statler hotelu ob o-gromni vdeležbi onih, ki so zbirali darove in dajali poročila.
Ko je bila razglašena vsota, ki je presegala precej tisoč nad 5 milijonov, so navzoči vstali in naredili ovacije, godba je igrala, vladalo je vsesplošno navdušenje. Poročila so trajala od 7 do pol desete zvečer. — Hvala vsem darovalcem!
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj ob 5. uri je u-mrla v bolnišnici St.' Alekis A-gnes Tomažič, rojena Golem-
TIFUS V NACIJSKIH TABORIH
LONDON, 29. oktobra. Poročila iz Stockholma naznanjajo, da se je pojavil tifus med j ruskimi vojnimi ujetniki v Nemčiji, Finski in Norveški.
BERN, Švica, 29. oktobra. — Neki švicarski list poroča, da je eno izmed angleških letalskih skupin, ki so preteklo nedeljo ponoči napadle Milan, Turin in druga mesta v Italiji, vodil Cia-como Mateotti, sin italijanskega socialističnega poslanca, katerega so v maju 1924 ubili fašfsti.
Tozadevno poročilo je objavil ' socialistični list Libera Stampa v Luganu, ki pravi, da je to doznal od nekega poljskega letalca v angleški zračni sili, j čigar letalo je bilo zadeto v Itš-[liji od antiletalskega topništva. Pilot je s padalom odskočil, in ker je bil V bližini švicarske meje, se mu je posrečilo doseči Švico, kjer se je predal ondot-nim oblastim.
Pokojni Matteotti je
Okupatorji streljajo brez prestanka in niti več ne objavljajo imen ustreljenih žrtev. — V Ljubljani je ustreljenih po osem do deset talcev na dan. — V Mariboru je bilo v enem tedjau ustreljenih 120 talcev.
Koncem meseca avgusta so*'
bili v Beogradu ustreljeni "ker so sodelovali in^ podpirali generala Dražo Mihajloviča" naslednji Slovenci:
Dr. Slavko Savinšek, zelo priznan slovenski pisatelj in pesnik. Bil je ispektor ministrstva financ v Beogradu,
Franc Lukman, kapetan jugoslovanske vojske in
Vrabel, jugoslovanski državni uradnik.
Argumenti proti mestnemu davku
(Posneto iz št. 6 ilegalnega časopisa Zarja Svobode, ki izhaja v Ljubljani.)
Talci . . . Talci . . .
Okupatorji streljajo talce brez prestanka. Nekaj časa so še objavljali število ustreljenih, brez navedbe imen, sedaj pa tu-
Oni, ki nasprotujejo novemu mestnemu davku, pravijo, da č@ bi se sprejelo 1.7 mil mestni re-lifni davek, da bi to pomenilo sankcioniranje politične akcije politično usmerjenje mestne zbornice, ki hoče nadaljevati z izplačevanjem visokih plač mest' nim uslužbencem.
V sedanjem vojnem času je lahko okrnjene mnogo posluž-be, katere se v normalnih časih ne more okrniti. Dalje pravijo nasprotniki teea davka. ie napačno naziranje mestne vlade, da bi morali biti mestni uslužbenci prav tako dobro pl&čpni ka^or delavci v vojni industriji.
di usmrtitev več ne javljajo.
Slovenci padajo vse vprek. Brez j^jg^^nim in vladnim uslužben-ozira na vero in politično miš- jg zajamčeno njihovo delo Ijenje. Okupator ne dela	kakor tudi liberalne penzije.
imel; nami nobene razlike. Okupator Mestni vladi bi bilo treba po-
Zaveden rojak
dvoje sinov, ki morata biti sedaj stara približno 23 in 25 let.
pozna samo Slovence, ki jih ho-
vedati, da je sedaj čas za zni-
No vice z zapadne strani __mesta
Mr. Peter Lustrik, stanujoč Poroča se nam, da je pretekli na 1422 Larchmont Rd., je pred i ^-g^g^ stric Sam posegel tudi po kratkim daroval $1,000 za Rus-j^aših slovenskih fantih na za-ki vojni relief, ter $500 za A-, padni strani mesta. Tako sta ,	vojakom William Lužar,
sin Mr. in Mrs. Lužar, W. 58 St.
če iztrebiti. V ta namen zlorab- ga ti, ne pa zvišati mestne stroš-Ija vsak najmanjši povod. Na j^g pokopališču kopljejo grobove
meriški rdeči križ. To je vsekakor priznanja vredno dejanje zavednega rojaka!
kar naprej.
Streljanje talcev v Ljubljani
V zadnjem tednu so v Ljubljani ustrelili vsak dan od 8 do
Taft prerokuje
Zvezni senator Robert A. Taft je včeraj izjavil, da bo se-^ . dan ji republikanski governor 10 talcev. Njih imena jfe težko | ^ Bricker, ki ponovno dognati. Med drugimi so bili u- jj^ndidira za to mesto, zmagal
v torek pri volitvah s 150,000
streljeni inž. Fedran, inž. Sigel,
uradnik OUZD, Pihler, svetnik 200,000 glasovi večine ter Kari Valentine, sin Mr. in železniške direkcije in kaplan
Mrs. Karl Valentine.
Prestala operacijo
Mrs. Josephine Samsa-Lesko vec, stanujoča na 835 E. 154 St. ^eb" W 97 St je včeraj srečno prestala opera- '
bewski, v starosti 26 let. poleg ,^^®'	Y Huron Rd.
, Na dopust za 15 dni je prišel John Jereb, siin Mr. in Mrs. Je-
Povečanje tovarne
Defense Plant korporacija je dovolila včeraj National Aluminum Cylinder Head and Co., 3420 East 93rd St., $850,000 za povečanje naprave.
bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo med 1. in 3.30 u-ro popoldne ter med 7. in 8:30 uro zvečer. Želimo ji skorajšnje okrevanje!
Skvarča iz Kočevja.
žalujočega soproga Johna zapušča hčerko Joan ter starše, pet bratov: Johna, Freda, Barta,
Theodora in Stanleya ter sestro Anno. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti 7510 Union Ave., v ponedeljek zjutraj" ob 8:30 v
cerkev sv. Lovrenca ter nato na' se bo v cerkvi sv. Marije na, Weiss, 4414 Bradley Rd. in pu-zarskega podjetnika v Gaber ju
Zadusnica'
Tudi vile rojenice so imele tukaj svoj posel in pri družini Mr. in Mrs. Joe Stibl, 4412 Bradley Rd., so pustile v spomin krepkega sinčka. Dekliško ime ma-|ere je bilo Mirni Oblak.
K vojakom
Danes odide k vojakom Jo-V Mariboru ustreljenih 120 tal- seph Skocaj, najstarejši sin Mr. cev v enem tednu |in Mrs. Joseph Skocaj, 1034 E.
V Mariboru so v enem tednu 171 St. Želimo mu srečen pood 24. do 31. maja ustrelil 120 vratek!
talcev iz Spodnje Štajerske. —
Med ustreljenimi so bili Konrad Grilc, znani gokolski olimpijski telovadec in načelnik Sokola v Celju, Bratomil Rebek, sin znanega voditelja obrtnikov v Ce-
Vile rojenice' so se tudi zgla- j lju, ^oren Lojze, živinozdrav-V nedeljo zjutraj ob 10. uri' sile pri družini Mr. in Mrs. Earl nig iz Mozirja in Golob, sin mi-
pokopahšče Calvary.
Bodi ji lahka ameriška gruda, I preostalim pa naše sožalje!
Holmes Ave., brala zadušnica za'stile takisto krepkega sinčka.[pri Celju.
pokojno Mrs. Frahces Skebe, ki Materino dekliško ime je bilo je stanovala na 386 E. 161 St. J Mary Potočer.
Tako padajo najboljši nami drug za drugim . .
med
GLASBENA MATICA
vprizori opero
'^Netopir"
v nedeljo, 1. nov. v SND
ob 3.30 pop.
Vstopnice se dobe pri Mrs. Makovec v ŠND

■ i&m
Ltrak i '-t
ENAKOlRRAVNOS^
30. oktobra,#^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
\\Q
U
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE -AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays 60BSCRIPTI0N RATES (CENE NAROČNINI)
riy CaiTler in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznažalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ...........................................................................$6.50
Por Half Year — (Za pol leta)............................................................................ 3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................... 2.00
By MaU in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poStl v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) ____________________
Por Half Year — (Za pol leta) _________________________
for 3 Months — (Za 3 mesece) ...........................
..$7.50 .. 4.00 .. 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countries:, (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Poi' One Year — (Za celo leto) _______________________________
..$8.00
Por Half Year — (Za pol lets) .............:...................................................................... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland,	Adamič:
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
ZADEVE, KI KRIČE PO POJASNITVI
ni.
Med vprašanji, ki jih smatramo ameriški Slovenci za zelo važna, je na primer vprašanje, k(io so tisti borci, nazivani partizani ali gerilci, ki se danes tako junaško bore za osvobojenje ne samo slovenske, marveč tudi hrvatske (dalmatinske, ^bosanske, hercegovske), črnogorske in tudi srbske domovine? Ali so to idealni in junaški rodoljubi ter smrt zaničujoči najboljši sinovi našega slovenskega ljudstva, za kakršne jih na primer smatramo mi, ali so res "komunistična banda teroristov, ki so se zvezali s pobeglimi kaznjenci, ki morijo in požigajo po lastni zemlji naše lastne ljudi," za kakršne jih smatra naš sosedni dnevnik v Clevelandu, ki je smatral za takšne tudi španske lojaliste? Morda bo zanimivo, če navedemo, kakšno sodbo ima o partizanih Pavelič, znani morilec in izdajalec svojega naroda, ki je vežbal svoje pobojnike, s katerimi je ubil najprej jugoslovanskega kralja, zdaj pa ubija svoj lasten narod, v Italiji in Janki Puszti na Madžarskem. Po vesteh iz samega Jugoslovanskega informacijskega centra v New Yorku, poroča "Hrvatski narod," da je imel Pavelič v Bosanski Kostajnici govor, v katerem je med drugim dejal tudi sledeče: "Mi vsi se bomo borili, dokler ne bomo očistili pqslednjega kota naše domovine zločinskih partizanskih band, kajti: ali bomo uničeni mi, ali bodo uničeni oni." Kdo so torej ti partizani, ki jih naše ljudstvo doma z nami vred smatra za osvobojevalce domovine,—Nemci, Italijani, Paveličevi morilci in "Ameriška domovijia" pa za komunistične bande terorističnih nasilnikov?
Stvar je torej dovolj važna in vredna avtentičnega, resnici odgovarjajočega pojasnila od kompetentne • strani, za katero moramo v tem slučaju smatrati jugoslovansko vlado oziroma njene v Ameuiki se nahajajoče člane Razume pa se po sebi-, da mora biti to pojasnilo točno nepiistransko in nepobarvano ne samo nam, pač pa resnici na ljubo, ker bo tvorilo v doglednem času v Sloveniji zgodovinsko izjavo njenih uradnih predstavnikov.
In kakšni so dalje odnosi med Osvobodilno fronto in njenimi borci ter generalom Mihajlovičem in njegovim; četniki? Poročila svetovnega časopisja kakor tudi . samega JIC naznanjajo, da so v plamenih vsa po Italiji zasedena Slovenija in vse hrvatske pokrajine, kjer bi je j o zadnje mesece vse krvave bitke z zavojevalci zgolj partizani, "dočim ni o bitkah četnikov generala Mihajloviča zadnje mesece ničesar slišati, ako izvzamemo njihove zadnje boje, o katerih je pričelo časopisje poročati komaj pred nekaj dnevi. Ali se res Mihajlovičevi četniki in partizani med seboj pobijajo? In če se,—zakaj? Ali je res, da je odskočil ob nedavnem bombardiranju Zagreba in drugih hrvatskih krajev po ruskih letalcih, na hrvatsko ozemlje nek mlad ruski general, kj se je pridružil Mihaj-loviču ter poravnal spore, ki so nastali med njim in njegovimi četniki baje zaradi nezadovoljstva nekaterih četnikov, češ, da Mihajlovič premilo postopa z tojnimi ujetniki osišča? To vest smo čitali v listu "New York Times" v poročilu iz Ankare, kar smo tudi objavili v našem listu.
To so zadeve, ki jih "smatra vše naše ljudstvo v Ameriki za skrajno važne in bi si želelo o njih točnega pojasnila. Z osvobodilno fronto in njenimi borci ter z generalom Mihajlovičem in njegovimi četniki je tako tesno povezana usoda vse Slovenije in vse Jugoslavije, da se absolutno ne more mimo tega dejstva samo z zamahom roke.
Wendell "Willkie, ki je nekoliko več kakor povprečen Amerikanec, je te dni izjavil javno po radiju, da so narodi upravičeni vedeti o zadevah, ki se jih tičejo, predvsem pa so upravičeni vedeti o teh zadevah narodi, za katerih kožo gre. Zato v imenu naše javnosti, do katere se- zavedamo tudi mi čuta odgovornosti in pojasnil, prosimo teh pojasnil one, katerih položaj jih upravičuje do temeljitega poznavanja razmer.
(Konec jutri.)
Janezek
Pred desetimi leti sva bila z ženo v Jugoslaviji. Poleti sva bivala nekaj časa ob Bohinjskem jezeru, v prekrasnem kraju najsevernejšega dela moje rojstne Slovenije. Hodila sva na dolge izlete po planinskih stezah. In nekega dne sva prišla do ozkega prelaza med dvema vrhovoma. Pot je vodila v dolino, ki je ležala tako vabljivo pred nama, da sva se napotila po stezi navzdol in dospela do vasi Dražgoše.
Dražgoše so ena izmed večjih slovenskih vasi: nekako osemdeset hiš s približno štiri-stopetdesetimi prebivalci. Staro naselje. Vaščan, ki sem z njim začel pogovor, naju je ponosen peljel v cerkev, da nama je pokazal zlate baročne oltarje letnico 1658.
Večina vaščanov je bila revnih, toliko, da so se preživljali. Toda vas je izgledala zelo ljubeznivo. Na vsel; oknih so rastle rože v lončkih, največ rožmarin in nageljni. Tudi najrevnejša kočica ni bila brez njih. Kosilo v vaški gostilni je (bilo dobro. In vsi vaščani, ki sva prišla z njimi v dotiko, so bili nekako prijetno vznemirjeni, ker sva bila Amerikanca. Govoril sem z Dražgošani, ki so imeli svojce v Clevelandu, blizu Pittsburgha in na Iron Rangi v Minnesoti.
Najlepše trenutke svojega izleta v Dražgoše pa sva doživela, ko sva se poslavljala od vasi. Po poti sva srečala majhnega fantka, ki je stopil pred naju, pogledal kvišku in se nasmejal: Star okoli štirih let, čvrst, rdečih ličk, s šopom svetlih las, je bil živa podoba zdravja. Oblečen je bil v srajco iz domačega platna, ki je bila zjutraj čista, tisti hip pa ne več. Hlače so bile zavihane in so mu segale ravno do pod kolen. S svojimi bosimi nofeaifti je grebe 1 po globokem cestnem prahu.
"Isn't he wonderful!" je rekla Stella.
Deček ni razumel njenih besed, razumel pa je dobro, da sva ga vesela. Jamica v njegovih ličkih je trepetala.
"Kako ti je ime?" sem ga vprašal slovensko.
"Janezek," je odgovoril. "Ja-ne-zek," je ponovila Stella počasi.
"To je isto kakor Johnny v Ameriki," sem ji povedal.
Deček naju je bil očividno že videl v vasi in je vedel, da sva Amerikanca.
"Moj stric Janez je v Ameriki," je rekel.
S Stello sva ga tiho gledala. Njegove velike modre oči so bile jasne kakor zrak in voda. Samo se mu je sme'jalo, samo zato, ker je bil živ in zdrav in vesel sebe in drugih.
Hitro je pogledal okoli sebe; ob cesti je rasti a cvetlica. Sklonil se je ponjo, jo s svojin^i okroglimi ^Drstki naglo nekoliko obrisal prahu in jo ponudil Stelli, ki je bila ganjena skoraj do solz. Potem pa je v nenadni 'zadregi zaklical: "Zbo-igom!" in odbežal.
I V hotelu ob jezeru je Stella
postavila cvet v kozarec vode. Namenjena sva bila, da pojdeva še v Dražgoše. Pa nisva šla: različni zadeve so nanesle tako, da je bilo najino bivanje v severni Sloveniji prekratko.
Stella je vzela cvetko iz vode in jo stisnila v knjigo. Še vedno jo ima. V teh desetih letih sva se mnogokrat spomnila srečanja z Janezkom in premišljevala, kaj je ž njim. Stella je vedno računal^: "Sedaj mora biti star šest let," — "sedaj jih mora biti osem", — "sedaj jih je deset," — "dvanajst" . . .
Spomladi 1. 1941 so Nemci in Italijani pregazili Jugoslavijo. Razdelili so si jo med seboj in nekaj časa kasneje sem izvedel, da so Dražgoše pod nemškim jarmdTn. Več mesecev kasneje sem po skrivnih potih začel dobivati poročila o tem, kaj se godi v moji stari domovini pod sovražnikovim gospo darstvom. Poročila o nasilju in uporih, o strahovladi in geriljskem junaštvu.
Poročila, ki me dosežejo, navadno govore o dogodkih, ki so se vršili za dva meseca do enega leta nazaj. Med tistimi, ki so prišla pred kratkim, je bila tudi vest, da so Nemci pozimi razdejali Dražgoše.
Na starega leta dan, t. j. 31. dec. 1941, je prišla v vas večja četa geriljcev. Pribežali so pred strašnim mrazom s planin in se naselili po raznih vaških poslopjih. Zavzeli so na ta način vas in čeprav so se vaščani dobro zavedali nevarnosti, so jim mnogi izmed njih pomagali.
' Nemške čete so bile nastanjene okrog pet kilometrov proč. Devetega januarja, najbrž takoj, ko so izvedeli za ge-riljce v vasi, so Nemci pričeli streljati s topovi na Dražgoše. Streljali so dva dni in so porušili tretjino hiš in gospodarskih poslopij.
Ko se je topovski napad začel, je.mnogo ljudi bežalo, največ žene in otroci. Večina izmed njih, ki so zbežali ob začetku dražgoške tragedije, se je napotila proti planinam in zmrznila v visokem snegu. "Spomladi, ko je kopnelo, so našli njih trupla. Tri majhne otroke so našli daleč proč od drugih, očividno so bežali posebej in zašli.
Večina ljudi pa je ostala, morda z mislijo, da bodo branili svoje domove.
V	nedeljo,'enajstega januarja, je nemška pehota s pomočjo tankov, pklopnih avtomobilov in težkega topniškega ognja izvedla celoten napad na Dražgoše. Geriljci so se borili, dokler so se mogli. Ubili in ranili so okrog sto Nemcev. Imeli pa so samo' v najvišje ležečemu delu vasi nekaj strojnic in morali so misliti na ymik. Umikali so se, dokler niso morali zapustiti tudi najvišje ležečih" hiši Bežali so proti planini in z njimi vaščani, ki so se borili ob njihovi strani.
V	vasi pa je ostalo še precej ljudi. Nemci so zbrali vse odrasle moške in vse dečke nad dvanajst let, jih gnali na župnijsko dvorišče in jih takoj po-strelili.
ženskam so Nemci ukazali, da morajo znositi iz hiš vse, kar ima količkaj vrednosti. Vzeli so vse seboj. Odtrgali so zlate baročne oltarje s cerkvenih sten in odpeljali tudi te. živino so poklali in poklano naložili. Prazne hiše ,skednje in kozolce so požgali.
Kdor je pokazal le naj,manj<-še znamenje odpora, najsi bq ženska ali otrok, so ga takoj ustrelili. Vas je bila obkrožena od nemških čet in vsak poizkus bega je bil nemogoč;
ženske in otroke so zgnali skupaj. Kaj se je z njimi zgodilo, poročilo ne pove, razun, da jih je nekaj našlo zavetje v okolici.
Poročilo ne pove natančnega števila mrtvih; samo na župnij-
skem dvorišču je bilo ustreljenih nad štirideset moških.
"Janezek!" 'je vzkliknila Stella, ko sem ji povedal o teh strašnih dogodkih.
Poročila ne povedo imen Dražgošanov, ki so umrli ali pa onih ,ki so morda še živi, in midva ne moreva izvedeti, kaj se je zgodilo z Janezkom. Morda je zmrznil, ko je bežal z ostalimi v zasnežene planine. Ali pa je bil ustreljen na župnijskem dvorišču.
Ako je še živ, mora biti star j Slovenci v Ameriki ton nekako štirinajst let. Morda pa! smemo pozabiti naših bra^ je ušel z geriljci iz vasi, tik| sester po krvi in jeziku' predno so jo zavzeli Nemci. j bičani Sloveniji. Od naS
T, ..	J . , _ . pričakovali pomoči. Tukaj?
Bojim se, daje mrtev. Toda. I , .	T .. _
•, deželi nam se ničesar ne'
v nasprotju z vsakim upanjem,} zaslužki so na sploil
se vendar nadejam, da je živ.' bri. Prav nič se nam ne' V njegovem obrazu pred dese-| znalo, če prispevamo nek timi leti, v odkritem pogledu i larjev v sklad, iz kater njegovih sinjih oči, v lirični než- bo po vojni moglo vsaj' nosti kretnje, s katero je podal! ko pomagati našim roja Stelli prašni cvet, je bilo bistvo, fstarem kraju v prvi sili' duša in upanje Slovenije!
da naša pomoč ne bo za" da bi popravila vso škod' i je -povzročila nemška, I ska in madžarska bestir i toda storimo'vsaj, kar OT I Zbirati pa moramo f® Indianapolis, Ind. — Vabilo I Turški vpadi so se vršili v pre-j pomoč našim rojakom na veliki shod, ki ga sklicuje] sledkih, toda danes gospodarijo rem kraju že zdaj, ker
UREDNIKOVA POŠTA
podružnica št. 26 Jugoslovan-(nemški, italijanski in madžar-
skega pomožnega odbora, slovenska sekcija, za nedeljo 1. novembra.
Ta shod se bo vršil v Slovenskem narodnem domu na 2717 W. lOth St. v Indianapolisu in se bo pričel ob 2. uri popoldne. Vsa tukajšnja društva in klubi so bili povabljeni, da se shoda udeležijo korporativno. Priče-tek zbiranja društev bo ob pol dveh popoldne v spodnjih prostorih S. N. Doma.
Članstvo vseh organizacij je vabljeno na ta veliki shod, kajti z govorniškega mesta boipo skušali vsem ustreči. Vincent Cainkar, predsednik SNPJ in obenem predsednik JPO,SS, bo poslali kot govornik od SNPJ. Pomožni glavni tajnik KSKJ, Mr. železnikar, bo zastopal KSKJ. Ameriško bratsko zvezo bo pa zastopal njen glavni- predsednik Janko N. Rogelj iz Cle-velanda, Ohio. Povabili smo tudi župana našega mesta in zastopnika^ od Ameriške legije. Tako bomo imeli na tem velikem narodnem shodu pet. dobrih in izkušenih govornikov.
Pa to še ne bo vse. Mladina iz farne šole nam bo zapela
ameriško himno, za njo pa nastopi odrasli mešani pevski zbor, ki nam bo zapel slovensko himno, dalje "Buči, morje Adrijansko" in "Hej-, Slovenci." V presledkih med govori in petjem nastopijo posamezni muzi-kalni talenti.
v Na to narodno zborovanje,so vabljeni ne samo rojaki in rojakinje iz Indianapolisa, ampak tudi vsi naši ljudje iz naselbin Clinton, Terre Haute, Morgan-town in Beech Grove.
Pokažimo vsi, da se nam še ni ohladila zadnja kaplja slovenske krvi, ko vidimo trpljenje naših bratov in sester v starem kraju. Prispevajmo v sklad za tozadevne podpore, kolikor nam razmere in sredstva dopuščajo. Če še čutimo slovensko, nam ne more biti vseeno, če bo še slovenski narod živel v svoji rodni Sloveniji, ali bo iztrebljen. Mi smo tukaj in smo po veliki večini ameriški državljani, toda, če smo ljudje, se moramo naše rodne Slovenije spominjati vsaj kot mktere, ki nas je rodila in nam je dala prve pogoje življenja. Dala nani je, kolikor .nam je mogla, nakar smo odšli v svet, kjer smo si pomagali tako ali tako. Veliko nam ni mogla dati, ker je bila sama revna, toda, kar nam je dala, je bilo dobro, in na podlagi tega smo si pomagali naprej. Zdaj je rodna Slovenija v taki strašni agoniji kot se ni bila nikdar v svoji zgodovini. Pred stoletji je Slovenija mnogo trpela pred turškimi vpadi, ki so z ropi in požigi krvaveli naš narod. Toda turški divjaki so prihajali le tako rekoč na izlete, nakar so se s plenom vračali v svojo deželo, in ljudje, ki so jim takrat ušli, so po njihovem odhodu spet pričeli prilično normalno življenje. Danes je vse drugače. Brutalni Nemec, krvoločni Ma^džar in hinavski, zahrbtni Italijan, so se kot strupeni gad-je ovil i okrog telesa razbičane Slovenije in pijejo njeno kri.
ski volkovi stalno v naši rodni Sloveniji.
Ne vemo, koliko naših ljudi bo ostalo še živih, ko bodo pregnani nemški, italijanski in madžarski divjaki s slovenske zemlje. Tudi ne vemo, koliko se jih bo vrnilo iz pregnanstva. Ne vemo, kakšno bo njihovo zdravstveno stanje. Predstavljamo pa si lahko, da bo večina slovenskega prebivalstva, ki bo, preživelo to katastrofo, potrebovala vsega; živeža, obleke, zdravil, semen za posetev zemlje, živine in orodja za jobdelo-vanje itd. Zgraditi bo treba na novo cele vasi, ki jih je sovražnik porušil in požgal. Odkod naj dobijo pomoč ti reveži, če se jih mi, ki smo jim najbližji, ne bomo spomnili. Čehi, na primer, bodo imeli ogromno nalogo pomagati Čehom v starem kraju, ameriški Poljaki staro-krajskim Poljakom, ameriški Norvežani starokrajskim Norvežanom itd. Pripadniki vsake narodnosti bodo smatrali za najbolj potrebno, da pomagajo svojim rojakom, in se ne bodo niQgli dosti ozirati na druge. Preveč pomoči bo treba za vsako skupino med lastnimi rojaki. 1
bo treba poslati, kakof vojni bo mogoče. Takra*-časa za zbiranje. Od lakota raj oči ljudje ne morejo j šlo se bo za to, da jih rešimo pogina vsled nja.
Torej, Slovenci in Sl®^ Indianapolisu in v okoliš*^ selbinah, v nedeljo 1. pridite vsi, kateri le m"' Slovenski narodni dom ^ anapolisu, kjer vam bo o" žnih govornikov poved' situaciji več kot se m" •
"išJci
''jeu d
fed;
DC
Vo
^kvai
'len
vedati v kratkem dopis"; pričan sem, da če boste s jo pravilno razumeli, odrekli pomoči svojim ® ni m bratom in sestram rem kraju. Poleg tega J® poroči j ivo* da se včasih s" in prijateljsko pogovori"', o naših ameriških pr". Prijateljskega razvedri potrebujemo v teh časih in duševne napetosti. Tu" bo prilika v- Slovenskem nem domu. Na.svidenj® v nedeljo f. novembra-podružnico št. 26 JPO.S® dianapolisu:
v je Ho v Pol: kotu
Louis
predsed"
Pridite na zadružno večerjo in izvrst""
zabavo
Cleveland, O. — Slovenska zadružna zveza priredi to okusno večerjo, ali mali banket v soboto večer, dne 31. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., to je v Beli Ljubljani. Večerjo se bo pričelo ser vi rati točno ob 7. uri zvečer. Ako pa ne bo kdo mogel priti točno, naj pride pa malo kasneje, večerja ga bo čakala do zjutraj.
Naše pridne zadružne članice ženskega odseka jamčijo za izvrstno postrežbo kot še vedno preje. Pripravile bodo vsega dovolj, da ne bo ničesar (razen ptičjega mleka) manjkalo. Za imenitno zabavo in ples pa vam bo na razpolago Malovašičeva godba. Kdor je že plesal na to godbo je bil skoraj gotovo zadovoljen. Za točno in zdravo pijačo bodo skrbeli naši fantje in možje kot Andy Zupan (Figa Bert), Jakob Zakovšek, Tone Malovašič, Tonček Sedej (mesar), Tone Bokal in drugi. Pa tudi Mrs. Rupnik, Tonetova soproga.
rpjldij
zabavi bo prvovrstna. ^ i drugih mladih uslužbe^g/ druge je že šlo služit Sama. Vsem želim vse ^ l še in srečen povratek! , ^ Ne pozabite na velik® ^ no razprodajo, ki je
teden v vseh zadružnih P jalnah. Ne pozabite,
došli! Lep ^zadružni po^,, J Anton
' mo rej
1^ Voii f^očii •lohi
Raj dem bili 2a(ij] obrj bost »Ost ;
Mit( ^^1 s ■teli, ^a. s
kh] ^ Ce: 'boč
^9. I
in
5o:
It I
''• al ;Voi Ui
Volitve
v
Cleveland, Ohio. — 3. novembra se vršijo z ^ ne volitvte, katerih bi vdeležiti vsak Slovene'
%
V-
fi
K
venka,
voli. Napačno
ako ima le
je
rih, ki pravijo, saj se ^ la in zasluži, ali pa, " grem ali ne, bo vse
lahko ^
ga ■'
se
Pomislite kaj di ako bi vsi bili takeg^.^ nja.
na je, da vpli, pa naj
X_1--. -NT- «.1oCn> . ,
lil''' -i
Dolžnost vsakega ^ . r
ko ali tako. Na glaEO^!'.': f i



spremembo mestnega .j, in listo mestnih in	i|
kov za onemogle in
dem"


> 1X XXV y X \J X X\#^ L \J V CV o Kf	^ ^	f^^i>
na,m bo pomagala. Ona boste prejeli v je nam veliko pomagala na zad-|^ torek bodo kandi t) njem pikniku. Škoda, da pod.|vernerja, podgovernerj pisani ne bo mogel biti prisoten, j blagajnika, okraj ker dela ravno tisti čas. No, ga,	mestnih o
bo pa nadomeščala Mrs. Cilka j^'^^a.vnih sodnikov, Jankovich, tako da bo šlo delo vse eno naprej. Nadalje he bo prisoten naš član direktorija Vinko Godina. Ško"da', ker,on je pripraven za vsako delo na prireditvi. Tako ne bo našega blagajnika Toneta Nahtigala (policist), ker je šel k vojakom. In da ne pozabim, naš tajnik Joseph Siskovich je bil ppzvan na delo v tovarno, a bo vseeno navzoč na prireditvi, tako tudi njegova soproga, Mrs. Siskovich,
dalje Mrs. Godina in Mrs. Nah-tigal. Tako bo šlo delo naprej in postrežba za vse goste na tej
K
p
1'^ t'v

Na čelu liste kandidatov pod pet , kandidat za governe^'J^^ M McSweeney. Rekord Sweeney-ja v javnem in uradih, v katerih j®, i^l liko večino izvoljen novan, je brez madeža- ^ t-J in potegoval se je m prostega delavca in .g v govca. Služil in boril Jj (JTI nji " ' ' """" •
svetovni vojni (Nadaljevanje na 3- ®
Nnjd moštu v manj kakor dveh urdh



inženirji m
ENAKOPRAVNOST
' STRAN 3.
saperji so izgradili v Kanalski zoni
"'ieu (jioig pontonski most v eni uri in JfO minutah.
^^dnikova Došta
V olitve
"isvanje z 2. strani)
V bojih na Fran-' je bil odlikovan za hrabrost. Sodelo-^ polni meri z našim Rooseveltom, kar more pričakovati od ^Gpublikanskega go-
je važno, da bo-g l^ilnih mestih ljudje ^ ohn McSweeney, ka- J
zahteve. ^ ®»iokratski ,kandida-^ izbrani od demo-volitvah, so po ij ''i kandidatje. k svojo državljan-Vof	in najlaž-
za vse kandidate jj^' ® križem v kolobar-
spremembo mestne-j t	bo naš župan
^^hko imenoval v ko-ki y ^^tno železnico tako 2°^° 2 iijim sodelova-^ ^avke v podporo o-sirotam, to pa z L Sov. Prvič ker kljub 'M vi bolehne sirote ^ ^^Čeni otroci ne mo-svojega kruha.
Vol"	te davke
bodo prišli ponov-'wJ ^ potom posebnih posebne volitve
Sodnik Julius M. Kovachy

id' t"' gi
tj /
gk'' P'
k
Pri torkovih volitvah, dne 3. novembra, bodo imele tujezem-ske skupine' okraja Cuyahoga priliko voliti sodnika Common Pleas sodišča, moža tujezem-skega rodu — sodnika Julius M. Kovachy.
Sodnik Kovachy je služboval kqt pomožni policijski prose-kutor štiri leta, kot glavni policijski prosekutor je urado-val dve leti, zadnjih 13 let je pa sodnik municipalnega sodišča kjer si je pridobil izkušnje in zmožnosti, ki ga usposabljajo za Common Pleas sodišče.
Sodnik Kovachy je dobro kvalificiran v vsakem oziru, in če ,bo izvoljen, bo edini zastopnik narodnostnih skupin na omenjenem sodišču.
—Pol. oglas.
stran, da ne bo brez mogočnih kranjskih žgancev tekom zime; druga ne vemo kaj je, al' je Ja-ponka ali. Slovenka, kajti naročila si je lepo količino rajža.
Makaronov se nihče ne zalaga z njimi, v Italijo pa ne pošiljamo.
V vseh takih slučajih in v bodoče bo Zadruga skrbela, daj bo imela najbolj veliko razno-1 lično zalogo blaga, da bodo vsi odjemalci pošteno postreženi z vsem kot v preteklosti in glavno, da bodo v vsem zadovoljni v danih vojnih razmerah.
Zadovoljili.jih bomo pa posebej to soboto 31. oktobra na plesni veselici z večerjo, katero oskrbujejo naše pridne in požrtvovalne članice Ženskega odseka Slovenske Zadruge.
Pomagale jim bodo nekaj menda tudi članice kegljaških skupin Zadruge — torej bo 100 odst. postrežba. Saj veste, kadar se mi organiziramo, - se tako, da se pozna povsod in rezultat je 100 odst. zadovoljnost in veliko veselje.
Godba ostane pod starim i-menom — Blue Jackets. Tone Malovasich, ml. je šel lepo v armado. Priden in brihten fant ta — morda nam privleče nazaj samega Hitlerja in Mussolinija v žaklju.
Tako je! Isto dobro je šel k vojakom tudi mladi sin Armin Bokal, sin preds. nadzornega odbora. Zadnji teden se je poročil njegov brat Henry Bokal in sedaj ostane doma samo Mamie s starši.
Direktorij se vam vsem tem potom iskreno zahvaljuje za naklonjenost tekom razprodaje m se vam toplo priporoča za poset veselice v soboto 31. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Rumuna"' obtoža^va Nemce, da so dobavili le 2,500 traktorjev namesto 30,000, ki bi jih morali
poslati v plačilo dolgov iz preteklega leta. Nemci so izropali Rumunijo tudi v pogledu živine.

ZAVESE
Tu si lahko izberete kakor-šnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev.
ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9. ure
^10 St
Vprašajte za Jennie Hrovat
Parkwood Home Furnishings
Clair Ave. ENdjcott 0511

J
Volite enoglasno
demokratsko listo
Podpirajte predsednika v vojnem prizadevanju Napravite križ (X) pod petelinom
Mali oglasi
Strežajka
stara od 30 do 40 let dobi delo za pomagati v kuhinji in gostilni. Stanovanje in hrana ter $18* tedenske plače. — Vpraša se na 3304 St. Clair Ave.
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.

m DEMOCRATIC TICKET =
DomaČi mali oglasnik
J
ae%3eK3eKxxsse$9es6X363t363e$xs6ses3e3ese36iaexxx$iex36S6xsex36X3estx^^
AVT0M0BII5KA POSTREŽBA
E. 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In bar vanje v^ega avtomobila. Delo to^j^ in dobro.
Na svidenje!
Joseph A. Siskovich, tajnik.
RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830
, -
okrog 50 tisoč do-
' aa se vrsi v ne-\	velik shod de-
okraja. Tam se iti (,1. ®®2nanili z vsemi
("anke.

ii
aa#
'J
Shod se vrši vogal
® in Ontario ceste. % j opozarjam na ta u	demokrat-
^akor tudi politične
Rozance, vardni vodja.
avditoriju

•Sloge";
Hok""'
V ■®- — Kakor po-k« g "O tudi v soboto \ j-oktobra, ob 7:30 katere dobi-
za Rusko voj-
(-
zaveznica dopri-j So ^ ^''tve materijal-'!	«ied vojaš-
, prebivalstvu,
boj proti naci-fašističnim roparjem, da jih poženejo iz svoje zemlje, ali pa jim bodo naredili ogromno pokopališče, kjer bo za vedno pokopan naci-fašizem," poleg njega pa tudi upanje tistih, ki ga na tihem še danes podpirajo.
Torej, na svidenje v soboto večer!
Anton Janša.
P. S. — Tistfmu pa, ki si je izmislil še eno drugo stvar za ta večer, pa samo toliko. "Sloga" je imela že več kot pred enim mesecem najeto dvorano, kar je bilo tudi že, v Enakopravnosti poročano. S tem, da se dela še ena privatna stvar ni prav nič pomagano dobri stvari, pac pa Hitlerju.
Iz Zadružne fronte
ubijajo in muči-^'^isti in fašistični
je ati
t°rej, da skuša-, ki razne načine ^prinaša največje KS najMj hiabro r _ ^^cijskih hord. 'J' U ' ki ^^^Gda, da za daruje v to 1» ® till ^Pijena zdravila


^ Ameriki —
. % J v Rusijo,
'	ruskih vo-
ir, ^ zdravili ozdrav-
%opet
povračajo v
Cleveland, Ohio. Vse lepo napreduje in se bliža koncu in u-resničenju. Naš napredek ni tak kot Hitlerjev v Stalingradu. — Kar začnemo, to skončamo. In tako je lepo v teku uspešna je? senska razprodaja, ki nam je dala nepričakovano lepo število novih odjemalcev — in enako je v teku in vse pripravljeno za veliko plesno veselico za v soboto zvečer v domu na Recher Avenue.
Pri razprodaji* opažamp, da se ljudje oprijemljejo naših sugestij, da se zanesljivo obračajo do nas in povprašujejo, katere stvari - bodo težko zadobiti v bodoče.
Neka mamca si je dala kar cel žakelj ajdove moke lepo na
Stanje prehrane na jugovzhodu Evrope
Zuerich, 20. oktobra (ONA). Z rastočo jasnostjo se kažejo na obzorju znamenja grozeče lakote — v soglasju z Goerin-govo obljubo, da Nemci ne bodo stradali tudi ako bodo ljudje drugod umirali od gladu, so o-blasti pobrale za izvoz v Nemčijo kolikor mogoče poljskih pridelkov.
Zaradi pomanjkanja kruha je prišlo v Beogradu do izgredov, a ruski radio je nedavno poročal, .da na Hrvaškem ponekod kruha sploh ni več dobiti.
Drugje dobivajo Jugoslovani komaj desetino tega kar jim je bilo obljubljeno.
Madžarska bo uvedla racio-niranje mesa, ki je bilo tam vedno v velikem izobilju in poraba masti bo omejena.
Bolgarska bo oddala Nemcem letos 85 odstotkov svojega žita, tako da bodo v nekaterih bolgarskih okrajih .pobrali v prid Nemcem celokupni pridelek. Nemci so nastanili nadzor-nisko osobje na vseh važnejših postajah na železnici ter si prizadevajo, da bi pospešili tovor-jenje in odpošiljanje vlakov z živili.
Italija je baje sprejela, da bo dobavila v Nemčijo 500,000 ton pšenice in ječmena, 450,000 ton riža in 12 milijonov ton zelja in sadja. Tozadevna pogajanja nemških in italijanskih strokovnjakov za prehrano so bila baje zaključena v Monakovem.
V Rumuniji vladajo velike težkoče zaradi pomanjkanja delavcev. Položaj se je še poslabšal zaradi povodenj, suše in potresa. Podpredsednik vlade, Mi-hai Antonesku je izjavil, da bo posejan letos le šesti del rumun-ske zemlje, ki je pripraven za obdelovanje. Rumunsko poljedelstvo, katero je vojna, desor-ganižirala se nahaja v tako težkem položaju, kakor še nikdar dozdaj.
Tajna radio postaja "Brat
ELYRIA AUTO REPAIR AND . WlELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders	^
6815—31 SUPERIOR AVE.
ENdicott 9861
Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
For Representative to Congress 20th DISTRICT
MICHAEL A. FEIGHAN

GOSTILNA

CVETLIČARNE
«%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%«%
Slovenska cvetličarna
f elertit jFlorisits
15302 Waterloo Rd.
\ IVanhoe 0195
CARL'S CAFE
1301 E. 54 St.. — EN. 8997i vogal Marquette-Hamjlton Ave. — FRIDAYS FISH FRY -
Music Fri. &• Sat. Mrs. Bose Frank in sin, lastnika] Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača.
Frank Mihčič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359

GASOLIN
iSSS£SS3C9»SSaS3ae«9aC3C9S3S9i^^
MIKE POKLAR
E. St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181
Gulf Refining Gai Station
Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Mi Imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
KO ZAZEUTE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite ,
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privatne zabave pokličite EN. Odprto do 2:30 ure zjutraj
90%m
HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St.
Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:"^0 ure zjutraj.
}Eaox
lonoc:
R5E
oiao
RAZNO
___saocaoc=
Pozor, hišni gospodarji!
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 St., HE. 7740.
J. SIMCIC in J. MARN
priporočata svoj
GAY INN
6933 St. Clair Ave.
Odprto do 2:30. — Mize za več-j je družbe ENdicott 8811
KREMZAR FURNITURE
Trgovina s pohištvom in vsemi potrebščinami za dom 6405 ST. .CLAIR AVE. KNUlcott iiaz Olcviiliiiid. Ohio 3063 PEARL AVE.
LOiahi 7147 l.onUli. Ohiu
MARIO'S CAFE
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 9138	I
V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost.
For Governor JOHN McSWEENEY
For Lieutenant Governor GEORGE D. NYE
For Secretary of State JOHN E. SWEENEY
Fantje in možje!
V naši trgovini dobite vedno .najboljše spodnje perilo, srajce, .ravate, klobuke in dbuge stvari. Izdelujemo obleko po meri.
JOHN MOČNIK
772 East 185th St.
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta.
PrijateFs Lekarna
St. Clair Ave. vogal E. 68 St.
Prescription specialists
Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212
For Treasurer of State ROBERT S. COX
TV V
Isce
For Attorney General HERBERT S. DUFFY
For Representative to Congress At^Large
STEPHEN M. YOUNG
Ise voznika za razvažanje pohištva. Stalno delo in dobra plača. Zglasiti se je pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave.
For Representative to Congress 21st DISTRICT
ROBERT GROSSER
POPRAVLJANJE UR Vse delo je jamčeno 48-urna posluga ' Popolna zaloga kovinastih in drugih zapestnic za ure. SHRIVER'S—60 Old Arcade CH. 2135—pod Euclid stopnicami
For Representative to Congress 22nd DISTRICT
JAMES METZENBAUM gl
For State Senator
r.-r not mor« than sli)
EMIL A. BARTUNEK =1
WILLIAM M. BOYD
FRANK S. DAY
MAX J. GRUBER
MARGARET A. MAHONEY
CLARENCE L. YOUNG
For Representative to the General Assembly
(Vot« for not mor« than
Zavarovalnino
proti
ognju,tatvini,avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
JOHN J. BABICA
JOHN J. CARNEY
MATT. J. COUGHUN
JOHN J. DAY
JOHN T. DeRIGHTER
Oglašajte v Enakopravnosti
ELIZABETH F. GORMAN
E. J. HANRATTY
LODY HUML
IRENE M. KELLEY
JOSEPH W. KOVACH
HOWARD M. METZENBAUM
MICHAEL P. O'BRIEN
FRANK J. POKORNY
EDWIN F. SAW1CKI
WILLIAM J^SULZMAN
FRANK J. SVOBODA
CHARLES F. SWEENEY
STEPHEN A. ZONA
For County, Commissioner JOSEPH F. GORMAN
•For County Auditor JOHN A. ZANGERLE
you feel older than you are or suffer letting Up Nights, Backache. Nervous-
nesB Leg Pains. Dluzlness, Swollen Anl^s. Bheuma'lc Pains.^Burnlng, scanty or fre-
Suent passages? If so, remember that your Llflneys are vital to your health and tha these symptoms may be due to non-organl and	5%^^
at
bies—In such ^asos CYSTEX (ft physician's
poisonous excess acids and wastes. You have everything to gain and nothing to lose In trying ^'stex. An iron-clad guarantee •wrapped around each package assures » re-ta£a of your money on taturn of ejnpty package unless fully satisfied. Don t tako chances on any Kidney medicine that Is not guaranteed. Don't delay. Gat Cy«te%
ffnm vnni*
(SlS»-tex) from your druggist today. Only aSc. The guaiantoo
gist today. Only
_____ The gui
fmin (iiii iiiuii protects you.
LIBERTY lIMEfflCKS
RESTAVRACIJE
White City Lunch
JOHN aUSTARSIC, lastnik 623 E. HO St.
Pish Pry vsak petek večer in ob sobotah kokošja večerja. Godba igra vsak p&tek in soboto večer.
RUDYBOŽEGLAV
WINERY
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na doq.i. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
'"I 'I I.	'I. II I-"'III, I, .n,' '
Issued The Cuyahoga County Democratic Executive Committee RAY T. MILLER, Chairman 240 Superior Avenue.
TttKE PART I
Of V.JO« "•'»"C'
V#^^' WAR ' 7 STAMPS

Mix Lemon Juice
AT HOME k TO RELIEVE
RHEUMATIC PAINS
Money Back—If This Recipe Fails
Good news travels fast—many,o' VP": ■sands of folks who now take tor rheumatic pain—have adding two tablespoonfuls of Allenru to one tablespoonful of Lcnon Juice in a glass of . water, they get faster relief for the aches and pains caused by rheumatism, lumbago.
It's .no surprise either, for Allenru is a 15 year old formula to relieve rheumatic achos and pains. In fact—If it does not help —your money back. What could be fairer? Get Allenru today at any live druggist. Only 85 cents—Do it Now. -
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
%
"These Bonds," said a milkman in Rye,
"Will win us control of the sky.
And I'm happy to know That^ tenth of my doUgh Will help blast the Axis sky-high!"
Skim t«n pcrcrnt olT your pay every week—V/ar
liond* or Stamp«. * Don't Icuv« it to tho olhw , foUow. This is everybody*a
V, S. Treasury Department.

STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
30. okW

X	%
f
?
:|:
t ••*
SLIKE IZ REVOLUCIJE
Poslovenil Anton Melik Ruski spisal M. Arcibašev
X	X
Ta obraz,/na katerem "sta se borila razumevanje in nezavest je bil videti tako grozen, da se je doteknilo srca nekaj kakor olajšava, ko so ga vrgli z obrazom v sneg, tako da se je zasvetil mesto razbeljenih oči goli hrbet.
- Visok vojak z rdečica obrazom in rdečo čepico se mu je približal, pogledal na razgaljeni hrbet, kakor da se naslaja nad njim, in rekel glasno in razločno:
"No, Bog ti blagoslovi.
Ljudovik Anderson ni videl ničesar več okrog sebe, ne ljudi, ne neba, ne vojakov, ni čutil mraza in strahu, ni slišal, kako -je zažvižgala nagajka po zraku in je nekdo zarjul divje v bolečini in obupu; videl je samo goli, zategajoči spodnji del hrbta, ki so ga pokrivale hitro, enakomerno bele in takoj nato temnomodre maroge. Polagoma je izgubljal telesno obliko; nenadoma je brizgnila kri, naj-preje v kapljah, nato curkoma, in se raztekala na mehki sneg.
Ljudovik Anderson je mislil samo na oni trenutek še, ko bo moral kmet vstati in, bodo vsi ljudje zopet zagledali njegov obraz namesto golega hrbta, ki se je bil spremenil pred njihovimi očmi v krvaveče meso.
Zaprl je veke in ko jih je zopet odprl, je ležal tam nekdo drug, katerega so skušali štirje ljudje v plaščih in rdečih čepicah s silo tiščati ob tla. Njegov goli hrbet se je že blesketal smešno grozno.
Ameriški padalci
In nato je prišel na vrsto tretji, potem četrti in tako do konca.
In Ljudovik Anderson je stal z iztegnjenim vratom na zmehčani zemlji, drgetal in jecal, pa navzlic temu ni spravil besede iz sebe. Lepljiv, mrzel pot mu je bil izstopil po vsem telesu, vse njegovo bistvo je obladalo eno edino čuvstvo strahu, da bi ga mordš kdo videl, ga opazil, zgrabil, razgalil in ga vrgel, njega, Ljudovika Andersona, v sneg.
Spredaj, na stopnjicah občinske hiše, se je že videlo obraze peterih kmetov, ki so že prestali kazen.
Bilo je nemogoče gledati vanje; Ljudovik Anderson je pri-
čakoval, da se zgrudi vsak trenutek na tla.
IV.
Celotno je štela četa petnajst vojakov, z enim podčastnikom in enim povsem golobradim, mladim častnikom, častnik je ležal ob ognju na prostem in gledal neprestano v plamen. Vojaki so si dali opraviti ob puškah, ki so jih bili zložili 'v piramide, premikali se potihem po omehčani, tali zemlji, žarko ob-avetljeni od ognja.
Ljudovik' Anderson je prišel do njih, z naočniki,, palico na hrbtu. Podčastnik, debel vojak, je skočil zelo urno kvišku od ofenja, zastrl si oči z dlanjo proti ognju in ga gledal vprašuj o-CQ,
"Kdo je tu? Kaj hočeš?"... je vprašal vznemirjeno, čulo se je iz njegovega glasu, da se boji v tej pokrajini, ki so jo bili ukrotili pred kratkim.
"Vaše blagorodje," se je obrnil na častnika, "neznan človek je tu."
Častnik se je ozrl molče nanj.
S tenkim, napetim glasom je spregovoril Ljudovik Anderson :
"Gospod častnik, jaz sem tu-kajšen trgovec, Michelson, in grem po svojih opravkih. Bal pa sem se, da 1qi se me moglo kdaj slučajno smatrati za koga drugega. Vi..."
"Da, kaj pa letate tod okoli ?" je vprašal srdito častnik.
"Trgovec," je zaklical porogljivo eden izmed vojakov. "Hišno preiskavo bi bilo treba napraviti pri tem trgovcu, da ne bi hodil ponoči okrog, in mu po tem priložiti eno čez bučo."
"Sumljiv človek, vaše blagorodje," je pripomnil podčastnik. "Zaprimo ga za enkrat.
"E, pustite ga," je odvrnil leno častnik. "Drugače mi zra ste j o čez glavo ti vragi."
Ljudovik Anderson je stal molče, nemirno, njegove oči so se čudno lesketale v soju za-molklordečega ognja.
Vojaki so ga pustili pri miru in so stopili v stran. Ljudovik Anderson je stal še en trenutek; potem pa se je okrenil nazaj in izginil v temi.
Na sliki vidimo prizor odskoka ameriških padalcev iz letal na vajah nekje v Angliji.
temi ostro odražali iz noči. Ljudovik Anderson se je zopet bližal mestu, kjer so straži 1 i vojaki, toda to pot skrit za grmovjem, plazeč se tesno v senci. Zraven njega so se plazili ljudje, neslišno in brezglasno kakor sence. Tik na njegovi strani je šel velik, suhoten človek, držeč revolver v roki.
V.
Noč se je polagoma bližala koncu. Zrak je bil mrzel, vrhovi j grmov in dreves so se navzlic

ff.



m

Na majhnem, za spoznanje nad zemljo vzpetem gričku se je nenadoma pokazala postava vojaka. Ljudovik Anderson ga je spoznal takoj: bil je tisti vojak, ki je bil predlagal, naj se napravi pri njem hišna preiskava. Drugi so ležali podol-gem okrog ognja, samo podčastnik je sedel pokonci; naslonil je bil glavo ob kolena in strmel predse. Visoki, suhi človek, ki je prišel ob strani Ljudovika Andersona, je naenkrat iztegnil roko z revolverjem in ustrelil.	'
Stražeči vojak je zamahnil z rokama po zraku in se zgrudil na tla, pri čemer je grabil z rokama za prsa. Od vseh strani so se zasvetili kratki, prasketajoči ognji in se strnili v tresk, da se je trgalo ozračje. Podčastnik je planil kyišku, toda padel je takoj z vso težo svojega telesa v ogenj. Sive postave vojakov so .se zagnale na vse strani, krilile in mahale po zraku z rokami in popadale na črno" zemljo. Ob Ljudoviku An dersonu je zbežal mladi častnik kakor splašena ptica. Ljudovik Anderson je dvignil palico, ka kor da misli na nekaj povsem drugega, in udaril ž njo z vso močjo častnika preko glave, častnik se je zavrtel v polkrogu in se zadel ob grm; že pri drugem udarcu pa se je sesedel na tla, prizadevajoč si kakor o-trok, da zakrije obraz z rokami pred udarci. Nek^o je priskoči od strani in izprožil revolver tik ob komolcu Ljudovika Andersona, častnik se je zavalil na hrbet, kakor da ga je nekdo vso močjo pritisnil ob tla, še enkrat so mu vztrepetale noge in nato je obležal pokojno.
Streli so prenehali, črni ljud je so planili k vojakom in jim odvzemali orožje. .
Ljudovik Anderson je motri pazljivo vse to. Ko je bilo kon čano, je pristopil k ognju in skušal izvleči ožgano truplo podčastnikovo iz ognja. Toda ni se mu posrečilo, zato ga je pustil na mestu in odšel proč.
VI.
Ljudovik Anderson je sedel nepremično na stopnicah pred občinsko hišo in premišljeval o tem, da je on, Ljudovik Anderson, z naočniki, palico in verzi, lagal in izdal vse, zakaj vsi so, bili usmrčeni. In premišljeval je o tem, kako strašno je to, da ni občutil sočutja v svoji duši, ne bolesti, in da bi postal on, ako bi ostal svoboden in prost.
sli so bile tope in nepremične, in bilo mu je celo težje predstavljati si one tri, ki so ležali ustreljeni v snegu kraj pota in strmeli v mali krajec meseca, kakor pa truplo tistega častnika, katerega je potolkel s palico na tla. Na lastno smrt ni mislil; zdelo se mu je, da je bilo v njem že davno, davno vse končano. Nekaj je umrlo v njem, postalo prazno in puščobno, nič več ni treba razmišljati o tem.
Potent so ga naenkrat zgrabili za rame, dvignili ga in ga hitro peljali skozi sadni vrt, kjer so še stali suhi zeljni storži; — in pri vsern tem ni bilo v njem nobene jasne misli.
Peljali so ga po poti, postavili ga ob plotu, s hrbtom obrnjenega proti kolu v ograji.
Ljudovik Anderson si je popravil naočnike, sklenil roke na hrbtu in obstal tako z nalahko naprej nagnjeno glavo. Zadnji trentek je pogledal naravnost pred sabo in videl cevi pušk, ki so bile namerjene na njegova prsa, in blede obraze, katerim so trepetale in drhtele ustnice. Razločno je opazil, kakp se je ena cev, ki je merila proti njegovemu čelu, nenadoma povesila.
Nekaj nerazubljivega mu je šinilo skozi glavo, vzravnal se je ponosno. Zavest moči in čistosti je napolnila njegovo dušo, in vse druge se je pogreznilo v primeri s tem v nič.
Krogle so mu , udarile v prsa in trebuh, naočniki so mu padli na tla in se razbili v drobne delce, zaječal je, zavrtel se in udaril ob kol, prizadevajoč si nezavestno, da se obdrži ob njem. In nato je padel na roke na zemljo.
Poveljujoči častnik je stekel k njemu in izstrelil vanj dya strela iz revolverja, ki se je vselej zadel ob njegov tilnik. Ljudovik Anderson se je iztegnil in otrpnil.
Vojaki so odkorakali in Ljudovik Anderson je obležal, kakor da je tesno prikovan k zem-ji; le na (levi roki mu je še enkrat vzdrgetal kazalec. Na vasi.
tleh, zaliti s krvjo in blatom in prahom, dvigali se tu, tam s tal in padali zopet brezmočno v prah in kri.
Cerkesov je drvil na desnem
zakrilo z rokami po zraku.
In množico so potisnili deloma v gozdič, deloma pa na tovarniško dvorišče, kjer so se zagnali nanjo z nagajkami; od-
krilu, da bi s svojim oddelkom, delek Čerkesova pa je dobil s pritisnil kmete ob tovarniška še nekaterimi drugimi povelje, poslopja, ki so se dvigala rdeča naj zasede vas.
in visoka za lesom. Jezdenje mu i Zelo pogostem je bil Čerkesov je bilo zelo prijetno, oči so se g svojim polkom že prišel v va-
mu svetile veselo in raz vneto, in živahen občutek lovca je bil v njem tako močen, da je kazal svoje gladke, bele zobe, kakor mlad, razgret pes.
Sam pa ni udaril nikogar s sabljo. Dal je bil namreč besedo svoji nevesti, nežni, mladi dami s temnimi očmi, da ne bo potolkel nobenega človeka; sicer bi pa tudi njemu samemu ne bilo prijetno, nasprotno — celo zoprno in gnusno. Ce se je pojavila pred smrčkom njegovega konja siva ali črna zaprašena glava, je samo krčevito zavihtel sabljo nad njo; če je pa pred njim ali zraven njega zažvižgala tuja sablja po zraku in ga prerezala, se je naredil, kakor da ne vidi, kako se je sivo, s krvjo oblito telo zgrudilo v travo in
si. V takih slučajih so se pomikale vrste konj enakomerno po ozkih ulicah, ob katerih so bili
vsi plotovi, vrata in ® kriti z gostimi gruča" jočih otrok in hihitt kiet. To je bilo vselej sevela; bilo zelo pri deti na konju, smejali se na vse strani. T" so bile ceste prazne, r)šči so lajali: razjari vse to je ^vzročilG, ^ jalo v duši ■ posebno iščoče nemira in trde?
(Dalje prlhodDj^
"PRIJATELJSKI — CtOj LJUBEN — IZKl^^
Izvolite ^'
sodnika julius ^
Common Pk sodišče
3. novembra, In
""	'I ' aaa^aaaa^^aaaaaaa^^g
GLASBENA MATICA
priredi
v nedeljo, 1. novembra 1942
'pobi
Ntie
ZABAVNO ŠTRAUSOVO OPERETQ

p
Za

I.
U, s, Trmury Dwartmtaii
—CourtMy iV. Y. DAILY MIRROR
prav is.ti Ljudovik Anderson naočniki, palico in verzi, kakor preje. Skušal je prodreti globje v svojo dušo, toda njegove mi-
Solnce se je nagnilo nizko na zapad, takq da so v zlati luči blesketale strehe kmetskih hiš in da so padale dolge zelenkaste sence čez pota in grede v vrtovih. Bele bluze vojakov in tem-nikasta telesa konj so se svetila na cesti in ji dajala nekak nenavaden, nemirno pester izraz.
Počasi je korakal komet Cerkesov navzdol po cesti, na kateri §0 se ostro svetili njegovi lakirani čevlji. Z radovednimi bistrimi očmi je pogledoval zdaj-pazdaj plotove ob dvoriščih in sadnih vrtovih.
Vsenaokrbg je bilo mimo, ti ho in puščobno.
Temna okna so strmela napo odprta na cesto; v zaprašenih motnih šipah je odseval obraz in bela bluza Čerkesova. V vr tovih je stala gosta, visoka tra va v tajinstvenem molčanju semmintja so se širile grede %e Ija in temnorumeni cvetovi sončnih rož so se zibali nalahko. Nikjer, ne na dvoriščih, ne v hišah ni bilo opaziti živega bitja; kakor da so se pojavili vojaki, častniki in konji s svojim hru-ščem in pestro živahnostjo na mrtvem, puščobnem zakotju.
Cerkesov ni vedel zakaj.. Šele pred dvema urama so se jim vsi možje postavili nasproti precej daleč od vasi ob malem brezovem gozdiču. Cma, prašna množica je zasedla celo cesto in nad njo se je blesketal gozd, kos, vil, kolov sekir, oprtih ob dolge, krčevito napete roke. Takoj nato pa se je zakadil eskadron čez mehko polje in njive, prah se je zakadil za njimi s tal, sablje so se zableščale v solncu; množica je zatulila, zatopotala z nogami, železo je zaškrtalo — in kmalu je bežala množica na vse strani, proti močvirju in ob ro bu gozdiča. Za njimi pa so ostale v prahu kose in sekire, posamezni kmetje so se valjali po
— ZBOR, SOLISTI. BALET. ORKESTER —
Začetek ob 3. uri popoldne
m
Predstava se vrši v Slovenskem narodnem domu
6417 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
m
Vstopnice v predprodaji pri Mrs. Makovec in na dan predstave pri blagajni. — Blagajna se odpre ob 2. uri popoldne
^il
01
VOJNI DELAVCI : LASTNIKI DOMOV : DAVKOPLAČEVAlJ
VOLITE PROTI
MESTNEMU U MILt
prihodnji torek, 3. novembra, 194*
ZAKAJ BI PLAČEVALI VIJJE LOKALNE DAVF
Ko veliko novih obrambnih tovarn «edaj plačuje davk® Ko so bile plače v Mestni dvorani znižane.
Ko mesto vam daje manj posluge.
POMAGAJTE K ZMAGI VOJ
Ni
VOLITE PROTI
1.7 MILL POVIŠANJU MESTNEGA DAVKA prihodnji torek, 3. nov., 194%
I FOR, THE TAX X i AGAINST THE TA%jy
Inter-Organization Tax Committee, Stanley Olstyn,