Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Adress: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3.- per year, 25<f per copy.
Advert.: 1 line 10</: 1 column x 1" $ 1.40
sLovensk*
FOR AFREE SLOVENIA
„Le vstani, uborni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvof je vstajenja dan!"
Simon Gregočič, V pepelnični noči.
Letnik VIII — Volumne VIII
TORONTO, 30. MAREC 1957.
ŠTEVILKA: 3. Number: 3.
0 SLOVENSKI SLOGI
THIS IS SLOVENIA
Vsem čitateljem, naročnikom in prijateljem želi Vesele Velikonočne praznike Uredništvo in Uprava lista
"Slovenska država."
TRDNI V UPANJU
Velika noč! Praznik zma^ goslavja ponižanega, na križ pribitega ter v zapečaten grob položenega Kristusa! "Vstal je, ni ga tukaj", oznanja angel preplašenem ženam, ko pridejo h grobu, da mazilijo mrtvo truplo Učenikovo. "Vstal je", pričajo celo vojaki, ki so stražili grob. Velika noč je praznik uresničenega upanja. Mati Odreše-nikova jp verjela in upala v zmagoslavje svojega Sina. Njej prvi velja pozdrav Vstalega. Njo nagradi Sin za zvesto u-panje.
Velika noč je od takrat do danes vsem kristjanom zgovoren dokaz, da je možno Resnico, Pravico in Ljubezen križati, jo navidezno streti, a končo sledi zmagoslavje. Kolikokrat je bilo v zgodovini človeštva tako. Črnim dnem porazov, malodušja in trpljenja sledi jutro preobrata, pravica slavi zmago. Naš svetniški Slomšek je to dejstvo izrazil v rečenici: "Dež za soncem mora priti, za veseljem žalost priti". Lahko bi to povedal tudi obratno: Za dežjem in nevihto pride zopet lep sončen dan.
Ob praznovanju Velike noči se nam Slovencem nehote vsiljuje vprašanje: Kdaj pa nam vzide veselo velikonočno jutro narodne svobode? Kdaj bomo doživeli dan, ko bodo padle komunistične verige in bo,Slo-venija zadihala resnično krščansko demokracijo ter bodo zvonovi v slovenskih cerkvah vabili k vstaj enjski maši svobodne združene Slovenije?
Ne vemo, kdaj bo to? Ni to v naših slabotnih močeh. Bog je, ki bedi, nad narodi in določa njihovo usodo. Ker smo po božji zamisli vsi ljudje bratje in bratje vsi narodi, vsi z enakimi pravicami in dolžnostmi, nujno sledi iz tega, da bo prišel čas, ko bomo tudi Slovenci popolnoma enakopravni v družbi ostalih narodov in bo ime Slovenije kot suverene države vrisano v svetovni zemljevid
Sloga ali edinost v narodnih zadevah je potrebna. Brez složnega in načtrnega sodelovanja vseh dobromislečih ljudi ni uspeha!
Dotaknimo se danes predvsem tiste sloge, ki nam. je potrebna v dosego nažega velikega političnega cilja: Svobodna Slovenija, svobodna slovenska država!
V prizadevanju, da se k temu vsenarodnemu cilju čimbolj in čimpreje približamo, moramo sodelovati prav vsi Slovenci, ne oziraje se na strankarsko pripadnost. Na komuniste seveda ne računamo, te že v naprej izključujemo, ker vemo, da so le rušilci vseh nad naravnih in narah-nih vrednot.
Da dosežemo to enotnost, je predvsem nujno potrebno, da se vse slovenske protikomu-nistične skupine v emigraciji jasno izrazij b za slovenski državni program. Tukaj ne sme biti nobenega dvoma ali nejasnosti. Slovenska država-to je cilj, ki mora biti srčika vse slovenske dejavnosti v emigraciji! Tega cillja ne sme nihče umazati s političnimi ali osebnimi špekulacijami.
Ali smo Slovenci res složni v tem osnovnem narodnem vprašanju? Nismo! Dokler bo Slovenska Ljudska stranka izpovedovala slovenski državni program samo v strankinem statutu., ne p~ tu-Vi v Slovenskem Narodnem Odboru, tako dolgo ni govora o slovenski slogi, ki je potrebna za dosego tega cilja! Čudno se sliši: predsenik SLS je po strankinih pravilih in programu —za slovensko državo. Predsednik SNO, ki je ista oseba, pa po tem odboru, ki nekako mednarodno zastopa Slovence, o tej slovenski zahtevi molči. . . V SNO je res sloga! Sloga v tem pogledu, da stranke, ki sestavljajo odbor, ne upaji javno povedati, kaj pravzaprav mislijo o slovenski bodočnosti. Doslej nismo imeli prilike videti, kakšen je pravzaprav dejanski program te tvorbe.
Zadnji čas, je, da tudi SNO pove brez ovinkov vsej slovenski javnosti in vsemu svobodnemu svetu: ali je za suvereno slovensko državo, takšno, kakrisno si predstavljajo doma Solvenci, j. t. brez primesi kakšne federacije, ali pa so, kar se nam trdno dozdeva, za še na-dalnjo priprego Beogradu v obliki federacije, ki se lahko čez noč po srbskih "pučistih" spremeni v novo zanjko za slovenski narod.
Tu je jedro slovenske politične sloge! Ko bo zmagala zdrava slovenske državna ideja brez vseh predsodkov v takozvanih "političnih vrhovih", bo dana možnost za skupen nastop na vseh mednarodnih in domačih področjih-Ni vzrok slovenske politične nesloge na "pešcici, ki meni, da bo slovenska skupnost srečna le takrat, če ji bodo oni vtisnili svoje vodstvo in svojo zamisel", kakor je bilo to zapisano v AD dne 8. jan. Vzrok je nekje drugje: Trmasto vstrajanje na starih izvoženih kolovozih pri strankah, ki me" nijo, da imajo še danes politični monopol v svojih rokah in da je še danes tako, kot je bilo leta 1941.
Če je v AD zapisano, da so "vzroki globlji: sebičnost, napuh, zamerljivost, poželjivost", potem pač moramo te napake pripisati tistim krogom, ki so doslej odbijali vsak poskus za enotnost politične emigracije. Trmasto vztrajanje na zmotni ideji, da ima "vodstvo vedno prav" in da je masa (ljudstvo) zato, da vdano posluša in sprejema ukaze od zgoraj kot nezmotne, je eden vzrokov slovenske nesloge. Da se je "pešcica", kot pravijo pri AD, odločila za neizprosno borbo v korist slovenske državne ideje, je le znamenje, da je vendar le nekaj korajžnih ljudi med Slovenci, ki upajo povedati vsemu svetu v brk: Nikdar več hlapčevat v Beograd! Naša narodna centrala bo Ljubljana in Slovenci bomo sami gospodarili tako, kot bo nam prav! Res, bila je peščica, toda danes je masa. Večina Slovencev tako misli in tej večini se je morala ukloniti tudi SLS in sprejeti v svoj program idejo o slovenski državi. V imenu večine Slovencev govori piše Slovenska Država. Govori to, kar je v srcih vseh poštenih Slovencev: nočemo biti več hlapci!
(Dalje na drugi strani)
INDRIJA
Bodimo trdni v upanju! To je klic velikonočnega praznika nam Slovencem v emigraciji! Rojake v domovini drži pokoncu edino upanje na zlom komunizma in v zmago pravice. Ko bi tega krščnskega upanja ne imeli, bi bilo njihovo življenje še mnogo težje. To njihovo upanje lahko utrdimo slovenski emigranti s svojim delom za narodno svobodo in slovensko državnost. Ne podirajmo Slovencem" v domovini tega upanja z nedelavnostjo, češ mi smo premajhni, da bi kaj dosegli. Če je v nas dovolj narodnega ponosa, potem ne bo težko priti do potrebnih akcij, da svet zve, kaj Slovenci hočemo.
Slovensko velikonočno jutro! Slovenec prost no svoji zemlji, komunizem strt, slovenske protikomunistične žrtve nagrajene za trpljenje, padlim ju-
KANADSDKA ENCIKLOPEDIJA
The Grolier Society of Canada je sredi velikega dela — končnega urejanja in tiskanja prve velike kanadske enciklopedije, ki bo izšla do začetka prihodnjega leta. Obsegala bo okoli 3000 življenjepisov kanadskih osebnosti, opis vseh naselbin s 300 ali več prebivalci, opis rastlinstva in živalstva v Kanadi. Prva naklada bo obsegala 10.000 izvodov. Prva dva zvezka bosta izšla predvidoma v juniju. Enciklopedija bo stala med izhajanjem poedinih zvezkov $98.50, po izidu zadnjega zvezka pa $129.50. Celotni stroški bodo znašali skoraj $1,000.000,-
Glavni urednik enciklopedije dr. John Robbins, načelnik oddelka za informacije pri Statističnem uradu v Ottawi.
Bog nikomur ne vsiljuje ^^»gT^
svoje zamisli. Človek je bitje, ki svobodno odloča o svoji u-sodi, časni in večni. Prav tako mora tudi vsak narod sam svobodno odločati, kako hoče živeti. Hotenje po svobodi je utemeljeno v božjem in naravnem pravu. Če kak narod to hitenje stalno zasleduje in se po svojih najboljših močeh in sposobnostih trudi, da to svobodo doseže. Bog prej ali slej to prizadevanje nagradi s svojih blagoslovom. Važno je, da narod svobodo hoče in da ima trdno zaupanje v Boga, od katerega prihaja vsak dober dar.
njihovi grobovi kot svetišča največje žrtve, ali ni lepa ta zamisel...?
Lepa je in vredna največjih naporov! Za zmago Resnice in Pravice, za vstajenje ponižane Slovenije, za slovensko narodno državo!
Verujmo v ta naš narodni ideal! Zaupajmo! Bodimo trdni v tem upanju in složni v delu za upesničitev tega cilja! Vstali Zveličar naj da našim naporom blasgolov in pomnoži voljo do neizprosne dorbe za slovensko čast in bodočnost!
Mirko Geratič
Gospod Oskar Andrijasic,
mehaniški mojster na salezi-janski Don Bosco Technical High School v Patersonu, N.J., je bil zaradi svojih zaslug na strokovnem in vzgojnem polju sprejet kot častni član v inžinirsko društvo, častita-mo!
Ta gospod pa zasluži še drugo pohvalo. Že od zgodnje mladosti je bil v tujini med tujimi ljudmi in se šolal v tujih jezikih, vendar*se je iz narodne savednosti sam nančil iz knjig slvenskega jezika,ki ga sedaj zelo dobro obvlada. Ravno nasprotno od mnogo drugih, ki so se doma naučili ma-
terinega jezika, pa ga sedaj hote ali nehote pozabljajo.
PISMA SENATORJEM
Eden mnogih načinov, kako prihaja volja volivcev do izraza tudi v dobi med volitvami, so pisma senatorjem ZDA, v katerih izražajo volilci Svoja menenja glede določenih dnevno perečih vprašanj.
Ko so časopisi poročali o nameravanem obisku Tita v ZDA, je bila reakcija volilcev po poročilih ameriškega tiska naslednja: Od 506 piscev nekemu demokratskemu senatorju iz Srednjega Zapada se jih je izreklo 6 za obisk in 500 proti, od 73 piscev republikanskemu senatorju 3 za in 70 proti, od 459 piscev nekemu republikanskemu vzhodnemu senatorju so bili vsi proti obisku, od 27 piscev nekemu demokratskemu zapadne-mu senatorju jih je bilo 25 proti in 2 za, od 17 piscev nekemu demokratiškemu senatorju na jugu so bili vsi proti Titovemu obisku. Skupni rezultat je bil torej: lly pisem v prid Titovega obiska ter 1071 proti.
OPOZORILO POŠTE
Poštni uradniki ugotavljajo, da pošiljajo mnogi v paketih
v Evropo vžigalice in druge gorljive predmete. Ker je pošiljanje takih predmetov kaz-njivo po zakonu, svetuje pošta, da nihče takih predmetov ne pošilja, da ne bo kaznovan.
NEKATERI POLITIKI
ZLORABLJAJO CERKEV
Po poročilu torontskega dnevnika The Globe and Mail (5. marca 1957) je predaval v akademskem klubu (Newman Club) na vseučilišču McGill v Montrealu preč. g. Gerard Dion, ki je govoril o veliki skušnjavi za katoličane, ki so aktivni v politiki, da zlorabljajo Cerkev v politične namene. .
PrpdawetS*A7'' ie naglasil. da se Cerkev ne vmešava v politiko in se ne veže na režime. Cerkev je doslej priznala vse režime, dokler spoštujejo naravno pravo in se ne vmešavajo v notranje cerkvene zadeve ter ne ovirajo Cerkve pri njenem nadnaravnem poslanstvu.
Med politiki pa se najdejo ljudje „ki se hitro razglase za katoličane, kadar služi to njihovim namenom".
„Kadar se pojavi potreba, se sklicujejo na določena socialna načela našega nauka. V svojem odnosu na zunaj redko zamudijo kako priliko da pohvalijo vlogo Cerkve in se celo laskajo cerkveni avtoriteti. Toda namen tega sklicevanja na krščanska načela je opravičiti ravnanje, ki nima z njimi nič skupnega in ki mu včasih celo popolnoma nasprotuje.
„Tako ravnajo, ker so mnenja, da je to uspešen način, kako privabiti podporo naivnih in dobro mislečih duš ter izkoristiti ustanovo, ki uživa ugled ter ima znatno socialno moč.
„Pri takih katoličanih ie srečen dan, kadar si ne prizadevajo, da bi se odeli s plaščem vernosti, da bi se tako zaščitili proti upravičenim napadom svojih nasprotnikov. Če kdo z njimi ne soglaša, zapade praktično sumu herezije. Če bi jih kdo hotel zamenjati z drugimi, kadar so na oblasti, pomeni to ogražati same temelje krščanstva".
A PERFECT WOODED ISLAND
"A favorite vacation spot in Yugoslavia and one of the most enchanting places in ali Europe is Lake Bled. This serene mountain lake is rimmed by band of dark evergreens and by towering mountains. In the distance is mighty Triglav (The Tripple-Headed), Yugoslavia's highest peak. A medieval castle overlooks the water from it's height on a great cragging biuff. There is one perfect wooded island in the lake,-«.with a tiny white church in the centre, its red spire rising above the
kiscii ©i dciitait: <"»>iiuyc. Qivu !ib< L»v>i
many international conferences, such as the meeting of the nations of the Balkan Alliance in 1953.
"Manf people think nearby Lake Bohini is even more beautiful. A graceful church stands alone on the shore, against the enormity of mountains, sky, and water. The Slovenian Alps region is famous as a mon-tain-climbing and winter sports area, with one of the world's highest ski iump at Planica."
From: Yugoslavia, by Barbara and Joel Halpern,
1956, p. 15.
SLOVENCI IN HRVATI V AVSTRIJI
Vrhovno sodišče avstrijske republike je izdalo odlok, ki dovoljuje pripadnikom slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gra-diščanskem, da se na ondot-
nih sodiščih in ostalih uradih smejo svobodno posluževati svojega nacionalnega jezika.
Kdaj bodo Slovenci v Italiji in Trstu deležni istih ugodnosti — in pravic?
Zastopniki etničnega tiska na obisku pri guvernerju Kanade g. Vincent Massey-u.
We Quote . . .
WHAT'S HAPPENING IN YUGOSLAVIA!
"To see in action Yugoslavia's most discussed reform, vvorker self-management, I visited a 2500-man factory out-side Belgrade. A workers' council executive committee of eleven shirt-sleeved men was meeting around a confe-rence table with the plant's manager, a forceful man of 50. At a prior meeting the workers committee had voted to produce the English Ferguson tractor under license. Now the plant manager proposed setting up service stations in the farm country, plus a school to train maintenance men.
"The worker representative, I was told, could boost or slash the plant man^ger's salary or hire a new man (with the concurrence of officials from the nearest town or village). They could order market studies, introduce new products, vote to expand their plant — if the state bank gave them a loan.
"But there were strings.
"How many on this committee are Communists?" I asked.
"Nine out of the eleven", was the answer.
"The patern was the same elsewhere — When I asked a Communist Party man about this he laughed. "What kind of country do you think you are in anyway? We let the workers "manage", but we keep the power in our own hands.
"Besides this hidden control there are others. The Government stil sets wages — and keeps them at subsistence levels. Although the law against strikes is repealed, Communist labor leaders won't permit any."
Lester Velie, What's Happening in Yugoslavia, Readers Digest, February, 1957, p. 202-203.
Novice iz Slovenije
Na Golovcu pri Ljubljani delujejo pesniki in pisatelji iz grade astronomsko opazovali- Slovenije in Tržaškega oz-šče, ki bo služilo predvsem za emlja (med drugimi iixdi E.
študije na ljubljanski univerzi.
V	načrtu imajo tudi ,~eizmo-loško postajo, ki bo preučevala potresna področja za vse Slovenijo.
V	Ljubljani je umrl v sto-rosti 82. letu primorski umetnik, slikar in lutkar Milan Klemenčič, rodom iz Solkana. Vrsto let je bil uslužben pri slov. gledališču v Ljubljani.
Karavanški predor je elek-trificiran do Jesenic. Pri otvoritvi so bili navzoči avstrij-
ski in jugoslovanki predstav niki. Sedaj bodo electrificirali na Koroškem, še progo od Jesenic do Ljubljane.
Kocbek).
V	Podkraju pri Črnem vrhu so vtaknili v zapor ondotnega
župnika č. g. Štefana Gnezdo, .<er je govoril, kaj se zgodi z onimi ki se nasilno polaste cerkvenega premoženja.
V	Celovcu je postal kanonik celovške škofije č. g. Aleksij
Zechner, ki je bil že več let delaven v Železni Kapli in nato v Dobrli vesi. Kanonik č.g. dr. Bluml pa je postal skolas-tik v kapitlju.
Oba sta se močno zavzemala za verske pravice Slovencev
V Sydneju v Australiji so prišli Slovenci po zaslugi p. V Trstu je izšla slovenska č.g. Ambrožiča in č.g. p. Piv-revija "Tokovi", pri kateri so- ka OFM, do "slovenske hiše".
O SLOVENSKI SLOGI (Nadaljevanje s prve strani).
Bodimo odkriti Slovenci! Ne igrajmo vloge kovača, ki ima dvoje želez v ognju: eno v prid slovenske državnosti, drugo pa, če ne bo drugače kazalo, v korist jugoslovanst-va! Ko se bodo politični vrhovi izkopali iz jugoslovanske zablode in krenili na zdravo slovensko politično ravan, bo zave\a v slovenski politični emigraciji nova slovenska pomlad!
"Pravo slovenstvo ima samo eno pot v bodočnost in skozi bodočnost; to je pot katoliške jasnosti". Vsak katoliški Slovenec se tega gotovo zaveda. Ce se pa kot Slovenci zavedano kako smo bili kaatoličani v Jugoslaviji zapostavljeni, nam bo še bolj skozi katoliško jasnost, katero je povdaril pisec članka o slovenski slogi v AD dne 8. jan. kakor na dlani,' da Slovenci nimano prav nič iskati v Jugoslaviji, ki je prote-žirala pravoslavlje vsa leta od 1918 dalje in ga še protežira danes, ker ve, da je pravoslavlje na strani Beograda v škodo vseh katoliških'Slovencev in Hrvatov!
Tako dolgo, dokler bo vlada v slovenskih političnih strankah v emigraciji in političnih strankarjih nejasnost v osnovnem slovenskem problemu, tako dolgo ni govora o slogi. Sloga, ki bi jačila in dajala potuho taki politični neiskrenosti, bi pomenila, da smo Slovenci izgubili zdravo politično in narodno razsodnost- Naj le zaveje veter ostre kritike med slovensko emigracijo in izpraši nabrani prah in gnilobo v vrhovih, pa če prav bo nas zadel znova očitek, da rušimo slogo!
—lj toda.v' 170 milijonov, če bi sedanja naraščajoče stroške za šolanje slovenski smer. nikdar pa s o- t prebivalstva ostala ista, mladine. Učitelji in starši ni-ge v pajčevinastem jugoslo- bodo stela ZDA 1. 1993, torej so preveč navdišeni za to za-
čes 36 let že 300,000.000 pre-, misel, toda prenatrpanost šol Divalcev.	j zahteva skoraišno rešitev.
Vsem prijateljem in znancem žele
Veselo Velikoooč iz Chicaga:
Družina Mr. Anton Perko 2257 S. Kildare Avenue
Mr. in Mrs. Stanko Vlasich, 2229 S. Wood St.
Družina Mr. Martin Pechaf-ich 2253 S. Kildare Ave.
Mr. Janko Burjek 2057 W. 21 St.
Mr. in Mrs. Lojze Grasič 2123 W. 21 st Pl.
Družina Mr. Frank Sedlaček 2227 S. Wood St.
Mr. in Mrs. Tone Guštin 2011 W. Cermak Rd.
Mr. in Mrs. Otmar Tašner 5415 W. 23rd St., Cicero, lil.
Mr. in Mrs. Joe Ocepek 2220 W. 58 Court, Cicero, III.
Mr. in Mrs. Frank Karner 2107 S. Lombart Ave., Cicero
Mr. in Mrs. Ludvik Jelene 2023 W- Coulter St.
Mr. in Mrs. Janko Tajčman 2030 W. 23rd St.
Družina Mr. Mihael Arko 1835 W- Cermak Rd.
Družina Matija Vlasich 1830 W. Cermak Rd.
Mr. Viktor Lavriša 2057 W. 21 st St.
Mr. Rebrica Ignac 2255 W. 18th St.
Družina dr. Blaž Korošec 2029 W. 22nd Pl.
Družina Joe Gomilar, grocery 1801 W. Cermak Rd.
Mr. Frank šušteršič 1930 W. Cermak Rd.
Družina Mr. Louis Gregorich 1732 W. Cermak Rd.
Mr. Lenassi Pavel 1833 W. 22nd Pl.
Stanko, Frank ter Ivanka Micek 1801 W. Cermak Rd.
DRUŽINA DR. LUDVIK IN CORINNE LESKOVAR 1845 W. Cermak Rd.
"REJ" POD LIPO.
Družina Mr. Ervin Schroif 2058 W. 21 st St.
NOVICE
Prebivalstvo ZDA je preseglo ljeni, kar bi pocenili stalno
vanstvu. Slovenski narod v domovini je složen v upanju na svobodno Slovenijo. Velika večina slovenske emigracije tudi, niso pa složne slovenske politične stranice v emigraciji
Zaradi prenapolnitve šol se	0krog 7 milijonov oseb v Ka
ukvarjajo v ZDAz mislijo,da bi	. ..
r__________________ __________^, delili otroke v 4 skupine. Vsa-	zavarovan,h zoper stro-
v osnovem slovenskem pro-jka skupina bi imela počitnice	e bolnišnice, 6,400.000 zo-
*aqn Ki m.	ner stroške OD'"l*!**3a.in 5.100.-
Mirko Geratič ' H šolski prostori vedno izrab-	000 zoper stroške zdavnika.
Mr. Buh Ivan jnr. 2116 S. Harding Avenue
Mr. Ivan Okrogelnik 2737 W. 16th St.
Družina Mr. Anton Skamperle 4112 W. Cermak Rd.
Družina Mr. Frank Bilban 1802 W. 22nd Pl.
Družina Mr. Frank Martinčič 5323 S. Kolin Avenue
Mr. John Kucič 1935 W. 22nd. Pl.
Veselo Veliko noč žele vsem Slovencem širom sveta naslednji iz Toronta:
Družina Frank Kus Gdč. Lidija Cimprič Mici in Franček Pliberšek Družina Franc Torkar Zdene Vižintin Vladimir Mauko Družina Janes Vizintin Družina dr. France Habjan Dora, Lojze in Tomažek Koželj Ing. Viktor Škof in družina Alojzij Šribar in družina Janez Senica France Turk
Andrej Strlič in družina Štefa Mehle
VViljem Kaukler in družina Ing. Tone Seljak in družina Vili čekuta in družina Ivan Cerar Stane Pajk
Rudolf Čuješ in družina
Družina Ludvik Jamnik Družina dr. Augustin Kuk Marjola Šešerko Sterle Ivanka Judita Makarovič Ludvik Kastelic 4 Zvone Hrastnik Jože Pogačar
SLOVENSKA NARODNA
ZVEZA V AMERIKI A Slovenian National	JE^M^IŽp^ ^
Union of America % -
Chicago, III. .-^n^**
želi vsem Slovencem razkropljenim po širnem svetu — vesele in upanja polne velikonočne praznike Po
trpljenju k — vstajenju, k lepši bodočnosti slovenstva v svobodni slovenski državi, to nai bo nasa skupna misel, velika ideja, za katero delaimo in
žrtvujmo!
Mirko Geratič	Mi|an Pecharich
predsednik	iajnik
Družina Mr. Filip Stanovnik 1804 W. Cermak Rd.
Družina Mr. Kristian Velbl 1848 W. 23rd Str.
Mr. Jože Virant 1833 W. 22nd Pl.
Mr. Silvo Rožanc 1833 W. 22nd Pl.
Družina Mr. Anton Medved 2008 W. 21 st Pl.
Zastopniki etničnih listov na obisku pri predsedniku kanadske vlade g. L. St. Laurendu in ministru za vse Ijevanje in državljanstvo g. Pickersgillu.
Družina Mr. Frank Matkovich 1847 W. Cermak Rd.
Mr. Anton Šuta in Ivanka 2243 W. 21 st Pl.
Mr. Metod Žerdin 1833 W. 22nd Pl.
Mr. Černivec Frank in Ann 1845 W. Cermak Rd.
Družina Mr. Lovro Pire 2257 S. Kildare Avenue
IOQOBOQOB
V ZDA uživa 14 milijonov de-lacev pokojninsko zavarojanje. Kanada namerava prispevati v.I* 1957-58 34,000.000$ za
Colombo Plan, ki skuša pomagati gospodarsko ' zaostalim državam Južne in Južnovzhod-ne Azije.
Mr. Jože Kostelec 1724 W. 18th Str.
Moskovski radio je pozval komunistično mladino, naj izboljšajo svoje metode za širjenje brezverstva med mladino. Pij XII.bo osebno blagoslovil temeljni kamen za braziliko roženvenske Marije v Cape dela Madeleine v Quebecu.
Prijateljem, znancem in sodelavcem, kjer koli so, — iskren velikonočni pozdrav! Razkropljeni sicer po širem svetu, toda v duhu združeni, povezani z veliko idejo slovenskega velikonočnega jutra v svobodni, neodvisni slovenski državi, obhajajmo praznik vstajenja.
MIRKO GERATIČ 2737 W. 16th Street, Chicago 8, III., USA
Iz
pisem uredniku
Sporočam, da bom poslal naročnino kakor hitro mi bo mogoče. Da tega še nisem stvoril je vzrok dolgotrajna bolezen, ki se pa sedaj obrača na bolje. Mislil sem že odpovedati vse časopise, ko sem pa sedaj med boleznijo preči-tal še enkrat nekaj številk Slovenske Države, sem sklenil: slovensko Državo hočem dobivati, dokler bom dihal. Ni ga bolj potrebnega lista za Slovence!
Vaš Andrew T., Cleveland,
Ohio, USA.
Poteklo je zopet leto in bo-treba poravnati naročnino. Pošiljam Vam 1000 frankov. Ko bi imel večjo plačo, bi hotel poslati nekaj več . . . Pošiljam pakete tudi domov v Slovenijo, ker so tam tudi zelo potrebni, kajti davki so tako visoki. Od petih hektarjev
morajo plačati nekaj nad 17.-000 dinarjev. Ko bi jim jaz ne pomagai, oi bili ze keuaj na cesti. Ker mi pa list Slovenska država tudi zelo ugaja, pa rad tudi tukaj nekaj žrtvujem, samo, da bi tudi enkrat uspeli in bi bili na svoji zemlji svoj gospodar, da bi nehali hlapčevati drugim . . . Torej, kar pogumno naprej. Ce bomo vztrajali, bomo tudi uspeli. Brez žrtve ni nič!
_M.I., Francija
L. 1956 je obiskalo Ontario
1,486.360 avtomobilov iz ZDA na Ontario odpade~593TpfO-cent vseh vozil iz ZDA, ki obiščejo Kanado.
V kanadskem parlamentu je več poslancev zahtevalo, da se
zvišajo otroške doklade. Predavanja in debate kanadskega socialnega tedna v Torontu novembra 1956 so izšle kot knjiga. Naročajo se pri So-cial Action Department of the Canadian Catholic Conference 447 Sussex St. Ottawa, Ont. in stanejo $ 2.50.
Vesele in prav zadovljne velikonočne praznike želi vsem prijateljem in znancem širom sveta
družina Ivan in Marija Kunovar,
1025 West VValker Str.
Milwaukee 4, Wisc.
Jugoslovanska državljanka slovenske narodnosti, inteligentna, izobražena, prijetne zunanjosti, vitke postave, elegantna, stara 39 let, dobra gospodinja, perfektna šivilja z mnogo smisla za trgovino se želi poročiti z izobraženim gospodom do 45 let.
Naslov in slika v upravi lista.
LUDVIK KRŠKI
JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU
(Nadaljevanje)
Poglejmo se kulturnega delavca, ta važni člen v socialistični družbi. Ta je moral visokim zahtevam časa producirati, tako rekoč iz nič priklicati duševno hrano za ljudstvo, ki je iskalo novih poti v bodočnost. Naloga je bila dvojna: na eni strani so bile sile usmerjene v uničenje stare ga, a na drugi strani v gradnjcf "nase stvarnosti". Gotovo tak tendenciozni pisatelj, muha enodnevnica, ni našel v narodu dovolj "konsumentov", ki bi njegovo obrt podprli. In tako so se zatekli v skupnost, ki je vedno močnejša, v klub književnikov, dobili vlogo kulturnega delavca in tudi stalno mesečno plačo. To nam mora biti razumljivo. Prejšnje družbe so imele literaturo le za zabavo. Pisatelji so v večini životarili. Bili preganjani, če so bili napredni. Kako naj bi torej naša družba ne podprla, kakor se spodobi, tudi pisatelja. Saj bi bilo sicer nasprotje. — Te misli dobimo v razlago. — Časi se torej spreminjajo. V domovini lahko danes vso ustvarjalnost obravnavamo z vidika proizvodnje. Pisatelj je tako vključen v proizvodnjo in mora poslati svoje produkte prav tako na trg, da krožijo z ostalim blagom. Osebne naloge in odgovornosti povprečen kulturni delavec nima in v tem je demoralizacija tudi v teh vrstah. Vse obsodbe vredna.
In še enega "proizvodnega faktonja" sem se spomnil. Učitelj, profesorto sta dve pojavi."Profesor latinščine je zdaj temu, zdaj onemu "zašraufal nekaj
latinskih besed v glavo, kakor to naredi delavec v Fordovih tovarnah z matico. Profesor ni smel ravnati s študentom kakor s človekom z dušo in telesom, in tudi učenec ni smel videti v profesorju\loveka. Ta pouk je bil tudi na višini proisvodnega procesa. Danes, ko to pišem, se mi zdi to malo komično, toda če se spominjam let nazaj, mi stopajo pred oči neprijetne scene.
Na eni strani so izvajali profesorji teror, ko so nam govorili, da revolucije še ni konec (1954), da se moremo še srečati z revolverji. Nepozabna scena. Potem se pakdo čudi, če srečas živčnega študentka. Na drugi strani si videl profesorja, ki mu učna snov ni šla z jezika, ker je bila proti njegovemu prepričanju. Lagal je torej mladim-zločin! In vendar sam tega ni bil kriv. Študentje smo to vedeli. Toda vam rečem-figura!
Ali nam te zgodbice kaj poveda? Na prvi pogled bi se komu zdelo, da se je to zgodilo zdaj tu zdaj tam brez vsakršne povezave in tako brez posledic. Toda temu ni tako. Mlada generacija je danes na splošno v teh vodah. O družbeni zavesti se danes mnogo govori, toda če bi še naprej zesledovali te razmere, bi prišli do zaključka, da te nikjer ni. Mnogokrat se zamenjata pojma politična in družbena zavest. Funkcionarji čestokrat ne ločijo tega v svojih govorih in poročilih. Takoje možno govoriti o visoki družbeni zavesti, o kateri absolutno ni sledu. Misel in težišče je seveda na politični zavesti, katera pa se manifestira po raznih izkaznicah političnih organizacij. In tu je izgledalo tako: ker smo bili študentje, smo bili v mladinski organizaciji. Ker je bil nekdo v delovnem kolektivu, je bil prav tako član te organizacije. Če je bil s srcem pri stvari ali pa ne. Pri partiji je bilo drugače. Tja niso jemali plevela, ampak cista zrna. In če se je zrno pokvarilo, so ga tudi izvrgli.
Ali si še upa kdo trditi, da premore današnja
družja še eno družbeno celico, ki bi bila neoporečna, ki bi bila nad stranko, ki ima danes javno mnenje v zakupu? Naj se spomnim poslednje skupine, ki ji bom posvetil posebno razmišljanje, toda ker njihovo delo spada po svojih posledicah tudi v to kategorijo, naj jih omenim že zdaj-duhovnike.
Kljub dejstvu, ki je znano vrabcem na šolskih vrtovih, da je namreč komunizem prinesel smrt veri, so se našli še ljudje med duhovniki, ki morejo to pot proslavljati, ki morejo to pot podpirati s svojim delom in avtoriteto med preprostim ljudstvom. To je res prečudno. Ta korak nekaterih je povzročil velik pritisk na ostale stanovske tovariše, ki si s tem ne morejo podati roke. Med ljudmi je torej nastala nejasnost in demoralizacija v teh vrstah.
Kdo je še lahko ravnodušen, ko gleda tem stvarem tako jasno *v obraz? Ali misli te, da je to trenutnega značaja, da bo jutri mogoče drugača, ali mislite, da se je ta družba pod temi voditelji zmožna postaviti na druga tla, na tla zapadne civilizacije? Pidor vodi to trgovino, mora biti razočaran s to kupčijo.
Družba je potrebna preobrazbe v svojih osnovnih celicah in sicer na podlagi svobode veroizpovedi in na višini človeškega dostojanstva. Zunanja politika, ki skuša kupiti to šaro za vsako ceno, da ne bi prešla odkrito k Vzhodu, je prvič zgrešena v osnovi ker kupuje' vlado in ne narod, če že rabim izraz "kupuje", drugič pa je velika iluzija, ki ostane za tega, ki razmere pozna, kljub vsem potezam politikov, samo iluzija. Stvarnost nam jasno kaže drugo pot kakor vidimo iz računa: 2 + 2 bo 4.
SACIALNE KRIVICE
Pod krinko svobode, pod pretvezo dobojevanih* socialnih pravic, enakosti — ne bom več našteval teh lepih govorniških nijans-je vladalo barbarstvo, ki ni poznalo mej.
Spraševal sem se, kdo morejo biti ti ljudje ki so se oklicali za voditelje'naroda, z narodom pa niso čutili, niso vedeli za bol ljudstva, ali mogel bi reči da so vedeli in sos e kljub temu po končani vojni hoteli zadati poslednji udarec razmesarjenim ostankom. Vedeli so in načrtno je bilo njihovo postopanje in odgovornost zaradi tega taka, da za te "spoza-be" ne morejo priti ne čez deset let im ne čes dvajset nobena opravičila, še manj pa drugačena na-ziranja.
Kdor ima danes zveze z Jugoslavijo, bi moral vedeti, da je bil ta sistem postavljen na truplih milijona ljudi, da je povzročil pregnanstvo tisočev, da je še danes vzrok številnim pobegom preko meje, da je deželo spravil v revščino, kjer se je delilo' dokler je kdo od nasprotno mislečih še kaj imel. Da je to dejstvo, nam lahko povedo politične situacije same, doktrina komunistične partije, življenje in številke pobeglih in gospodarsko stanje samo.
Ne rad, ni mi to lahko, videti še enkrat scene ki sem jih dosivel, ki_sem jih imel priliko videti, toda posredovati moram svetovni javnosti tožbe ki sem jih slišal v šoli, na cesti, v delavnicah in stanovanjih, skratka, kjer koli sem srečal nesrečnega človeka, ki mu je bilo vzeto dostojanstvo, "materijo na najvišji stopnji razvoja"r člen v verigi gospodarskih in političnih interesov, torej mizernega človeka, ki naj služi "naši stvarnosti", socializmu, domovini,' partiji — in njenim interesom.
Mnogi se trudijo zasledovati razvoj v Jugoslaviji z deli Marxa v roki. Primerjajo ga s francosko revolucijo in pariško komuno in tako je razumljivo, da si razne dogodke razlagajo popolnoma drugače kakor pa bi to napravili, če bi imeli pred seboj politično frakcijo, ki se bori, še danes na žive in mrtve za oblast. Da je revolucija še v teku, mi je bilo dano slišati iz ust profesorja-partijca. Mislim, da nam to (Nadaljevanje na tretji str.)
/
MED SLOVENCI
Toronto
Člani Slovenskega kulturnega krožka so si skupno ogledali slikarsko razstavo g. Kramolca 28. februarja G. Božidar Kramolc je ob po-edinih slikah pojasnjeval umetnikovo dojemanje stvarnosti in podanjanje tega na platnu, pri čemer se je dotaknil tudi mnogih tehničnih vprašanj, ki so v zvezi s slikarstvom.
Prihodnji sestanek Slovenskega kulturnega krožka bo 31. marca ob 4h popoldne na 415 Jarvis Street.
Ako želite knjige iz Slove-
lije in Jugoslavije, jih lahko dobite, kakor tudi zemljevide, ako pišete na naslov: Nikola P. Ivkov, Bookseller, 74 Emerson Ave., Torotno, Ontario, Canada.
MUTUAL COOPERATION LEAGUE piredi 7. aprila 1957 v Massey Hali v Torontu festival narodnih pemi in plesov! Soleluje 8 narodnosti. Čisti dobiček za šolo za duševno zaostale otroke!
Vsi prisrčno vabljeni.
Miss Margaret Jabour pozdravlja iz Ženeve, kjer še vedno dela za begunce, vse svoje nekdanje slovenske "podanike" iz graškega študentovs-kega taborišča.
Slovenska Narodna Zveza o-pozarja vse Slovence in Slovenke iz Toronto in okolice na ples, ki ga priredi 4. maja 1957 ob 8h zvečer v makedonski dvorani na 17. Regent St. Za pijačo in prigrirek preskrbljeno. Igra odlična godbra. Vsi prisrčno vabljeni!
Slovenski misijon bomo i-
meli v naši slovenski fari. Trajal bo od tiho do cvetne nedelje.
Komunistična Partija se bo
preselila v Chicago. Na kongresu komunistične partije v New Yorku so sklenli, da bodo sedež te razdiralne in človeški družbi najbolj nevarne organizacije prenesli v Chicago. Župan Daley je že izjavil, da so to „najbolj nedobro-došli gostje". Istega mnenja so tudi vsi drugi pošteno misleči ljudje v mestu. Senator Douglas je opozoril delavske unije v Chicagu na veliko nevarnost infiltracije. Največja pažnja je vsekakor na mestu. Z združenimi močni moramo preprečiti vsako možno komunistično rovarjenje in ga za-treti v kali. To velja tudi za Slovence!
Pri „Prosveti" so hudo poparjeni. Kako tudi ne! Pričakovali so hostarskega maršala Tita. Ni hudika, da ne bi obiskal na turneji po Ameriki tudi svojih pobornikov na Larn-dalu Morda bi g. urednikom pri tem »demokratičnem in ljudskem glasilu" prinesel kako posebno odlikovanje. "Pro-sveti" je kar sapo zaprlo, ko so zvedeli, da Tita ne bo. Mož je namreč zvedel, da ga velika večina Amerikancev ne mara. V sveti jezi so se spra-vlii zato pri „Prosveti" na Slov. Narodno Zvezo v Chicagu, na dr. Leskovarja, na Slov. Radijski klub. Pometali so vse v en koš in slovesno naglasili, da to vse skupaj nič ne pomeni.
BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE Z ŽELJO PO SKORAJŠNJI OBNOVI SVOBODE V DOMOVINI IN IZPOLNITVI SLOVENSKIH NARODNIH TEŽENJ ŽELI SLOVENCEM IN SLOVENKAM V DOMOVINI IN PO SVETU
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI
Odbor SNZ.
Chicago
Teta na konju. Dramatski
odsek Lige slov. kat. Ameri-kancev v Chicagu nas je po daljšem času zopet presenetil z odersko vprizoritvijo. Režiser g. Filip Stanovnih je postavil na oder burko ,,Teta na konju". Igra je kakor nalašč za ,.pust, ta čas presneti". Igralci so podali dobro igro in so zaslužili vse priznanje. Še več takihle oderskih nastopov!	^
Protikomunistična manifestacija narodov v Aziji bo v času od 28. marca do 2. aprila v Saigonu. (Južni Vietnam). Ob tej priliki bo tudi razstava protikomunističnega tiska. Organizacija ABN je bila n!a-pročena, da organizira med svojimi članicami soudeležbo na tej razstavi. Na ta način je tudi Slov. Nar. Zveza poslala na to razstavo ves Slovenski protikomunistični tisk in literaturo, kolikor ga je bt-lo pač pri roki. Pod slovensko zastavo in slovenskim narodnim grbom bodo na tej razstavi tudi naše slovenske pu-blikacje, med njimi tudi Slovenska Država". SNZ je oskrbela tudi angleški tekst k vsaki slovenski publikaciji.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V TORONTU
želi vsem Slovencem in Slovenkam v domovini, Kanadi in drugod po svetu BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ
Vabimo na nasiednjo predstavo komedije Moliere: TARTUFFE. Čas in kraj bosta pravočasno sporočens!
Pevski zbor KORONTAN iz Clevelanda je založil novo slovensko ploščo. Naročila sprejema SNZ z Torontu. 646 Euclid Ave.
Prireditev slovenske sobotne šole bo na cvetno nedeljo popoldne. Nastopili bodo otroci z skrbno izbranim programom, ki sta ga pripravila marliiva učitelja gdč. Pavla Musič in g. Rado Lenček. Vse prireditve, ki jih pripravi slovenska sobotna šola, slovijo po svoji izvirnosti in prisrčnosti. Vablieni vsi! Dajmo priznanja naši mladini!
Predpustna zabava SNZ v Chicagu. Tudi letošnja predpustna plesna zabava SNZ v Chicagu dne 2. marca je prav zadovoljivo uspela. Izvrstna godba Romana Possedyja in njegovih fantov je vzdržavala ves čas dobro razpoloženje. Nagrade sta tokrat odnesli: gdč. Puhkova, ki je dobila lepo stensko uro ter ga. Mara Jelene, lepo posteljno blazino, ročno delo g. Franka Sedlačka.
Kaj pa Kranjsko Slovenska
Katoliška Jednota in Slovenska Ženska Zveza? Proti nameravanemu prihodu diktatorja Tita je bilo mnogo protestov vseh strani. Nikjer pa nismo zasledili, da sta v tem oziru kaj ukrenili dve slovenski katoliški organizaciji in sicer Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota in Slovenska Ženska Zveza. Kje je vzrok? Radi bi pojasnila!
Slovenska Beseda (štev, 7-10) je posvečena predvsem Štajerski. Ima mnogo gradiva, ki so ga prispevali štarjerski kulturni delavci. Nekaj novega je tudi rodovnik celjskih knezov, delo g. Branimirja Pistivska. To številko, ki ima 40 strani, lahko dobite za $0.75 pri g. Mirku Geratič,
PROŠNJA
Spodaj podpisani se obračam preko S.D. na moje prijatelje, znance in tudi tiste,katerim sem nekoč kod emigracijski uradnik pomagal; s prošnjo, da se eden od njih potrudi, ter poišče tam kakšno večje podjetje, katero bi mi lahko poslalo kontrakt, na podlagi katerega bi prejel VIZO in odpotoval v Kanado* Dolgo let sem se trudil, da bi se uveljavil v Italiji, toda to je meni kot tujcu nemogoče.
Dobrotniku, ki bi to storil sem pripravljem po mojem prihodu tja, povrniti morebitne stroške. Za nadaljni postopek se dotični dobrotnik lahko obrne in piše na spodnji naslov.
V upanju, da se ta dobrotnik kaj kmalu oglasi z veselo novico, se mu že v naprej toplo Zahvaljujem, enako tudi S.D. za objavo prošnje, ter Vam vsem pošiljam lepe pozdrave!
Vaš:
Vinko A. Levstik Via Laurentina 639 (EUR) ROMA, ltaly.
Chicago. Štajerci, sežite po njej! V Clevelandu dobite štajersko številko pri Familia, 6116 Glass Ave. or pri g. Edi Gobec, 86 E. 11 Ave. c0ium-bus, Ohio.
TORONTO
Pet katoliških ogranizacij to-rontske nadškofije (Cathollc
Women's League, Knights of Columbus, Holy Name Socie-ty, St. Vincent de Paul Sice-ty in Catholic Business Wo-men's League) je združilo svoja prizadevanja v pomoč novo-naseljencem kot Kardinalov odbor za pomoč priseljencem (Cardinal's Immigrant Relief Committee). Vse župnije so naprošene, da pomagajo zbirati perilo, obleke in pohištvo, ki jih razdelC med potrebne. V prvih 3 tednih so razdelili obleke 326 odraslim in 50 otrokom ter pohištvo 29 družinam. Katoliške organizacije in poedinci so darovali $ 3,046. Večina pomoči je namenjena madžarskim beguncem, vendar ni od nje izključen noben priseljence, ki zaide v težave.
Očetje Pavlisti v Torontu bodo gradili Katoliški informacijski
center poleg župnije sv. Petra. Poslopje bo služilo širjenju vere ijj pridobivanju konverti-tov. V zadnjih desetih letih je bilo po posredovnju tega centra sprejetih v katoliški vero nad 2000 drugovercev. Predvideni stroški bodo okrog 200,-000 $, nabiralna akcija je doslej zbrala $ 133,824.
Bazilijanci bodo gradili novo-sredno šolo v Islingtonu, jezuiti pa nekje v severnem delu Toronta.
KRIZ X KRAZ (Patentirano 1945)
FRANCOSKE KRATKE HLAČKE
Posebej skrojene za lahko nosnjo — udobne elastični pas — patentirani Kriz + Kraz prednji del, ki se sam
zapira in je lepo krojen — narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Pranje lahko. Likanje nepotrebno. Velika trpeznost. Možen dokup odgovarjajoče majice.
W—18—57
VESELO ALELUio ZELI
VIKTOR TRČEK
101 1/2 Roncesvalles Ave.
popravljalnica čevljev
COSULICH DARILNI PAKETI
Prosti carine
Edina podjetje ki ima agencije v Kanadi in ZDA in lastno skladišče v Trstu. Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dbi v 20 do 25 dneh.
Kvaliteta našega blaga je vedno prvorazredna.
100 lbs. Najfinejše bele moke, do Reke . $ 8.75 do prejemnika .................................................. $10.50
STANDARD PAKETI — PROSTI CARINE
Paket št.
3 kg kave 1.5 kg riza
84
Paket št. 81	$9.30
3 kg kave	
3 kg riza	
3 kg sladkorja	
Paket št. 71	$12.60
10 kg sladkorja	
5 kg riza	
3 kg kave	
$7.25 Paket št. 91
22 lbs sladkorja 11 lbs riza 6 lbs kave/ 1 lb. caja 0.25 lb. popra v zrnju
$14.20
Paket št,
5 lbs kave 5 lbs masti 5 lbs riza 5 lbs sladkorja
28
$9.55
Paket št. 96
10 lbs sladkorja 10 lbs riza 10 lbs testenin 5 lbs kave 5 lbs polenovk
Paket št. 98
luo los bele moke 22 lbs testenin $14.10 22 lbs sladkorja 22 lbs masti 11 lbs riza 6 lbs kave .	4 lbs mila za pranje
4 kom. toaletnega mila
$36.85
Cfnike Z? ses,avo Paketov Po Vaši želji hSLL	Cen^.a,Za s,andard Pakete in ostale
šivaTne^iJS6' " ^^ k°,eSa' hladinike'
1 par prvorazrednih moških ali ženskih čevljev $6 00 1 par prvorazrednih otroških čevljev	$5.00
Žo°i?i?.Zau$1-001~.d0Spe P°Po'n<>ma garantirano v 10
nL JL* Č L P-6k° /?ar°dne Banke- Za ^ako pošiljko, neglede, kako |e velika, stroški $1.00.
(Cene za USA ali kanadske dolarje iste) Za vsa naročila in potrebe se obračajte na
COSULICH TRAVEL SERVICE
970 n c (BRANK0 COSULICH) 279 Oueen Street West Toronto, Ontario, Canada Telefon: EMpire 6-3877
Mi smo edini dobavitelji originalnih švicarskih zdravilnih zelišč LAPIDAR
_	v obliki tablet ali čaia.
Tablete so nare,ene po navodilih poznanega specialista
Vsak lir"?* 2eliŠČ,ŽUpnika J°hanna Kuenzla
vsak, ki trpi na živcih, ledvicah, želodčnih boleznih
žilah m sladkorni bolezni, obrnite se na
479 Q„ee„ irSf HERBAL *^ED,ESCO.
,	Toronto, Ontario
Govorimo slovenski
Hranilnica in posojilnica
Janeza E. Kreka
v TORONTU
ŽELI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Uradne ure vsak torek zvečer od 7:30 do 9 in ob nedeljah po pozni maši. ZA 1. 1956 JE ZADRUGA PLAČALA 4% DIVI-DENDO TER VRNILO 20% PLAČANIH OBRESTI
(Nadaljeva z druze strani.) lahko veliko pove. Meni samo toliko, da tega pozabiti ne smem. In drugičč komu nasproti stavljam te tožbe, koga postavljam s temi vrsticani na obtožno klop? Je to akademija znanosti in umetnosti, je to mogoče ekonomska fakulteta, je to nova jugoslovanska komunistična doktrina, ki ima svoj sistem dograjen? Obtoženca moram iskati drugje. Z njim moram govoriti popolnoma drugače, kakor bi to na pravil, če bi imel pred seboj Akademijo znanosti in umetnosti ali pa vsaj dograjeno doktrino KP Jugoslavije.
Muham enodnevnicam-našim politikom morem odgovoriti samo politično, ker drugače se ne bi nikjer srečali na ozki poti, kjer se izogniti ne da. Kadar bodo oni dali doktrino, ki bo preži vela eno leto^ ali več, bi moglo slediti pisanje v drugi obliki. Danes' pa je to nemogoče.
Najprvo naj navedem tragične dogodke, ki so se ponavljali po vsej državi še dolgo po vojni.
Ni bilo zakona, ki bi zaščitil ljudi nasprotnega svetovnega nazora, pravtako ni bilo uredb, ki bi zajamčile varno bivanje med vojno politično nasprotno orientiranih ljudi. Ne mislim tukaj na posamezne politične zvezde, ki se zagovarjanjem morajo podrediti in za slab^ poteze tudi nosititi odgovornost,, ne mislim torej na te, temveč na preprosto ljudstvo, ki je izgubilo svoje voditelje, ki je tvorilo narodno skupnost, ki je proti svoji volji padlo v roke komunistov.
Neenakost pred zakonom. Neenakost pri delitvi. Neenakost pri sodelovanju pri državni upravi. Barbarski sodnijski postopki in podobno. Naj dam tem ugotvitvam življenje.
Sodnijski postopek je dopuščal zagovornika samo na eni strani, zagovornika, ki je zastopal socialistični sektor, ščitil tisto stran, ki se je opredelila
za "našo stvarnost". Sodnik ni gledal na sama dejstva, ki so prignala te sprte ljudi pred njega, več kot toliko, da je mogel najti zvijačno pot, da je odločil v korist "naprednim silam". Sodnik je bil moralno vezan, da dela v korist "delovnega ljudstva", ki je izbojevalo svobodo in zaupalo to važno mesto v družbi, mu zaupalo odgovorno mesto, da more sedaj dograjevati družbene ideale, kar se s puško več' ne da. Praktično vzeto, privatnik si ni upal več upreti se socialističnemu sektorju, če bi mu ta potegnil tudi poslednje hlače s telesa, "kajti koljko večje dobro je stalo za družbeni blagor nasproti, kar dejanje torej opravičuje. "Vsako, še tako nesramno početje so mogli opravičiti. "Slabi vzgojni faktorji" — duhovniki in verno učiteljstvo-poudarjam politično nevtralno, je izgubilo kruh, bilo upokojeno, zaprto in podobno. Šle so delegacije iz prizadetih krajev, da urgirajo pri merodajnih oblasteh za te ljudi, toba brez vsakega najmanjšega uspeha. Vsak razgovor je bil za politične mogotce izgubljanje časa. Duhovniško mesto je bilo brez duhovnika, na učiteljsko mesto je prišla nova moč, ki ni imela osnovnih izpitov za učiteljski poklic, temveč partijsko šolo. In poglejte, to vse samo zato, "ker je ljudstvo tako hotelo". Leta 1954 je bilo še 700 učiteljskih moči samo v Sloveniji brez zadostne izbrazbe in to v desetem letu po vojni. Učitelji so bili pa v pokoju in v emigraciji.
Tukaj se naj spomnim tudi študentov-teologov, mladih ljudi, ki enakost in pravičnost uživajo na prvi korak, študentje drugih fakultet smo mogli odlagati vojaški rok do 27. leta starosti, medtem ko so morali teologi to dolžnost opraviti po maturi, biti v vojski brez čina, kar sicer ni običajno, ker je v gimnaziji pet let predvojaška vzoja, ki da študentom po končanem vojaškem roku pravico do rezervnega oficirja. Toda teolog je tukaj izjema.
Požgani domovi, družine brez očetev, onemog-
le stare osebe, zaradi splošnega mizernega ljudje v obupnih položajih-vse to je računalo na pravično roko, na ljubečo roko od zgoraj, če se preveč sentimentalno izrazil.
Vendar so ljudje tudi tukaj kmalu spoznali, koliko je ura in se niso temi niti dosti čudili. Bili so torej že od nekdaj prepričani, da drugače biti ne more.
Naj naprej navedem največji absurd. Internacionalno pomoč "gnilega" Zapada, ki je bila gotovo namenjena vsem trpečim, so delili med partijce, so delili po partizanskih družinah, skratka, delili so jo po politični liniji, ne pa po kriteriju potreb, še več! Nasprotno opredeljenim družinam, ki so v vojni izgubile očete in sinove, so vzeli njihove deleže. Srajce, hlače, vse je bilo dobro, da služi skupnosti. Enim jemati in drugim dajati je še vedno v službi skupnosti. Na kmetih so posekali pod tem "zakonom" številne gozdne parcele.
Neenakost pri upravljanju in pri gospodarskem udestvovanju je velika socialna krivica, ki krati pravice posameznika, krati pravice tistega sloja, h kateremu ta poedinec pripada, jemlje pravico poe-dinim skupnostim, ki so zaradi tega obsojene na propadanje, ta koncepcija je torej odgovorna za to neuravnovešenost v družbenem življenju, ki kaže že dovolj jasno slabe posledice, kar pa vladajoča kli ka še noče upoštevati.
Svetovnonazorsko nasprotno opredeljen sodnik-torej nikakor aktivno politično — je moral sprejeti zaposlitev kot navadna pisarniška moč. Sicer pa se je tukaj bolje počutil, kakor bi se pa na stolčku sodnika, kjer bi moral izrekati sodbe proti lastnim, ljudem, proti vsem spoznanjem pravice in resnice. To njegovo stališče, njegova osebna "kapitulacija" seveda še ne opravičuje in ublažuje dejstva, da je prisegel, kako bo izvrševal svoj poklic, da je namreč
dolžan delati za ljudi-za vse ljudi, da zadosti pravičnosti, ki naj bi vladala v družbi. Sodnikom torej, ki so na podrejenih mestih, je oblast odvzela to odgovornost in jo preložila na svoje rame. Sodniki pa, ki so ostali na svojih mestih, nosijo riziko sami. Naj je bila prisega dana pred Bogom ali pa pred "ljudsko častjo", svoje moči ne izgubi vse dotlej, dokler moremo še govoriti o družbi in njenih zakonih sožitja, ki jih je komunistična doktrina toli-kokraat potlačila na stopnjo zgolj politične tekme za krepitev oblasti na nepravih, nepravičnih temeljih. Pravne norme služijo danes samo tej plitvi enodnevni politiki, kar ne more nikoli biti nadstavba družbenega življenja novi mladi generaciji.
S stališča družbene blaginje, ne torej gledano zgolj na poedine subjekte, ki so po takih in takih naziranjih zapostavljeni, moram opozoriti na krivice po podjetjih, upravnih svetih vseh mogočih organizacij in rangov ter na zle posledice, ki so se zaradi tega pojavile.
Socialna krivica je torej brezdvoma v tem, da se poedin družbeni subjekt ne more udejstvovati po svojih sposobnostih. To krivico občuti na prvi korak sam, na drugi pa skupnost v celoti, ker trpi te nezdrave premike v družbeni konstrukciji in je zaradi tega njena moč pri ustvarjanju narodnega dohodka oslabljena in s tem so dispozicije za kakršen koli progresivni razvoj globoko pokopane. Stvarni razvoj in dosežene norme se kažejo v višini standarda, v zadovoljstvu večine nad doseženimi normami, v priznanju večine zopet, da je to njihovo delo, da je to uspeh, ki je bil dosežen na pravični koordinaciji sil. Saj le tako in samo tako je možen uspeh. To nam bo bodočnost vsem dokazala-tudi komunistom. Nej navedem nekaj izvlečkov iz življenja.
(Dalje prihodnjič.)
KNJIGE
France Balantič, zbral in u-redil Tine Debeljak, oprema in risbe.
Bara Remec, redno izdanje Slovenke kulturne akcije v Buenos Airesu 1956.
Eden velikih biserov, ki se je izvil slovenskemu narodu iz trpljenja ob tragičnem kosanju svetovnih sil na naši zemlji, je gotovo pesniška ustvarjanje mladega Franceta Balantiča, ki ga je samega plamen groze povžil, pa tudi del njegovega dela. Kljub temu je ohranjenega toliko, da ne moremo dvomiti, da nam je Previdnost podarila velikega pesnika in klicarja prav v .teh temnih dneh.
Izredne razmere, ki so razklale naš narod na več držav, niso dovolile, da bi se greli ob tem "plamenu v burji" vsi, ko je še plapolal. Enako je danes v "osvobojeni" domovini zamolčan, ker je bil pač tudi glasnik Duha, ki nima več uradne domovinske pravice med narodom, ki se je tudi kot narod mogel ohraniti predsvem zaradi svoje vere.
Vse to pa ne bo preprečilo, da ne bo njegova pesem dvigala njegovega naroda, sprva one, ki smejo živeti svoje lastno življenje, pozneje pa tudi vse, ki smejo biti danes samo "okriljena materija", iz trpljenja v graditev boljšega sveta, temelječega na ljubezni, ne da bi pustili silam maščevanja, da se razdivjajo.
Vsi, ki so pomagali pri izdaji Balabtičevega dela, zaslužijo vso pohvalo. Želeti bi bilo, da tudi oblikovno lična knjižica ne bi ostala sam ponos knjižnih omar, marveč pogosto čtivo po svetu razkropljenih, kot je sam zapel o sebi: "Naj bom še dolgo bakla nema,
ki potnikom samotnim v noč gori".
—eš.
Sieben Bilder fuer die Fa-
stenzeit, F. S. Finžgar, presedel dr. Ferdinand Kolednik, založba Josef Habbel, Regens-burg.
Med tem ko je v Celovcu v ponatisu Finžgarjeva knjiga iz 1. 1938, je izšel v Nemčiji prevod iste knjige, ki ga je oskrbel preč. g. dr. F. Kolednik.
Ista založba pripravlja tudi nemško izdajo Jurčičevega Jurija Kozjaka, ki bo izšla predvidoma za Veliko noč 1957. Prevajalec naglasa v uvodu, da želi s tem prevo-turnem krogu zanimanje za dom vzbuditi v nemškem kul-slovenski narod.
Dr. Josef Tischler. Die Spra-chenfrage in Kaernten vor 100 Jahren und Heute, Auswahl deutscher Zeitdokumente und Zeitstimmen, 80 strani, Založil Narodni svet koroških Slovencev. Celovec, 1957.
V pričujoči knjižici je zbral dr. Tischler zbirko dokumentov iz nemških virov, ki zadevajo zlasti vprašanje dvojezične šole na Koroškem. To vprašanje Avstrijci že dolgo časa šovinistično zavijajo in potvarjajo ter izvedbo ustavnih določil zanemarjajo in o-virjojo.
Na Karoškem knjižica naj-brže ne bo veliko zalegla, ker so dejstva itak vsakemu razvida, kdor si namenoma ne zakriva oči, utegne pa koristiti v drugih delih Avstrije, ki so bili doslej o razmerah na Koroškem zgolj enostransko poučeni. Tako je n. pr. v knjižici objavljen odgovor na članek dr. Mayrhoferja (v Furche 5. novembra 1955), o katerem je uredništvo Furche izjavilo pismeno, da, ga ne more objaviti. Pri tem je treba pripomniti, da je Furche eden redkih avstriiskih listov, ki je priobčila vsaj nekaj stvari v prid Slovencem (o čemer je svoječasno poročala tudi SD). Enako bo primeren priročnik za poučitev inozemstva, ki le prerado verjame, da Avstrija izpolnjuje obveznosti manjšinske zaščite.
Ker vsebuje knjižica obilo dokumenaričnega gradiva, se bomo k njej še povrnili.
—eš.
KRAMOLČEVA RAZSTAVA V TORONTU
Pri Picture Loan Society v Torontu nam je nudil naš u-metnik Božo Kramolc vpogled v svoje slikarsko ustvarjanje, to pot v oljih, polnih barve in pestrosti vpogledov. Dela, ki jih je izbral za razstavo, obsegajo tihožitja in pokrajine.
Tihožitja so, razen enega, vsa cvejte, ki ga umetnik zajame v medlih tonih mraka, vendar pa nikakor ne v medlih barvah, in ki pričajo o njegovem doumevanju naravne lepote kot nekaj vzvišenega. Izražajo tisto spoštovanje do Božje stvaritve, ki ne skuša iskati radovedno podrobnosti, marveč zajame lepoto kot celoto, in to celoto zopet kot del vsega stvarstva. Učinek na ta način pojmovane slike in seveda, kar je odveč, da bi pripomnil, izvršene od umetniške roke, je ta, da se gledalec čuti samega sebe povezanega z njo, da mu ni stvar, lepa kakor si že bodi, marveč da postane neposredno del njegove lastne osebnosti, ali, ako se hočemo poslužiti malo zastarele in morda po krivici obrabljene terminologije: da sliko doživlja. To "doživljanje" pa napravi iz gledalca samega umetnika, da ne začuti le harmonijo barve in linij, marveč tudi, in morda predvsem živo igro odtenkov, ki jih Kramolc tako mojstersko obvlada.
To velja seveda tudi za pokrajine, ki niso le nastrojenja, marveč zrelo doživljeni vtisi, ki ne izzivajo občudovanja zgolj za radi tehnične rutine, marveč prav tako živijo, kakor tihožitja, z razliko seveda, da je najbolj živa v njih luč. Globina, luč, odtenek so menda to, kar fascinira v sliki železniške čuvanjice v Britanski Kolumbiji; globina, linija, luč in odtenek v sliki ceste na Centre-Island u pri Torontu, odtenek predvsem v živem „Jezeru Kamloops", globina, kontrast in odtenek v izredno živi in prepričevalni sliki „Pot k jezeru", ki bi že za radi njene tehnične dovršenosti, zaslužila mnogo daljši popis kot ga dovoljuje prostor, predvsem pa zaradi njenega
zanosa, ki priča, da nimamo v Kramolcu le velikega umetnika, marveč tudi globoko čutečega moža sčrne kulture, ki ne zna le podati lepote, marveč tudi začuti njene viške.
„Stari Toronto", kjer je našel umetnik slikovitost in lepoto v obupu pogleda na hiše, ki so bile zgrajene brez vsakega estetskega obutka, je morda psihološko najzanimivejša; barvno pa je najzanimivejša »Jabolčni cvet", slika, ki prikazuje vrsto cvetočih jablan na Niagarskem polotoku, v koncepciji posebe razsvetljave. Kakor rečeno je ta razsvetljava umetniška koncepcija, ki je ustvarila sliko v poltonih, v prilivu barv, ki gledalca nekako privede do tega, da odpusti raznim drugim slikarjem njihove cveteče jablane, ki so tolikokrat tako vsiljive in .osladne. Tu v Kra-molčevi sliki obvlada — in to je vsekakor nekaj novega — pokrajina cvetoče jablane, o-staja živa in dojetna, in nikakor ne dela tistega nesrečnega vtisa kulise, ki smo ga vajeni, tako da ga kar že vnaprej pričakujemo, čim čujemo naslov »cvetoče jablane" ali slično. Zdi se mi, da je Kra-molčeva slika jablan prva, ki me glede na ta objekt ni razočarala, da ne rečem razjezila; dala mi je nasprotno vtis in občutek izenačenosti, harmonije, miru in prelivanja, to je nečesa, kar ni le statično lepo, marveč v svoji statičnosti dinamično.
Rumene luči in črne sence slike "Chinock" so pravtako srečna koncepcija, izraz globokega razumevanja pokrajine, ki je zanjo tipična tmina in solnčna svetloba, ki pa sama nima bistvene barve. »Pot v gore" slednjič, ki predstavlja zimsko pokrajino pod večer, je presenetljiv in izredno privlačen primer občutevanja kontrasta nekako v sredini kontrasta ki se ne izraža v nasprotju barvnih razlik, marveč v prelivanju, ne v neskladnostih, marveč v odten kih, skratka v tem, kar more zajeti le oko dovršenega umetnika in pričarati na platno le njegova roka.
F.L.Y.
The Canadian Fair Employment Practices Act prepoveduje diskriminacijo v zaposlitvi.
NAMEN ZAKONA je zaščititi delavce pred razločevanjem v službi in v članstvu obrtnih unij zaradi plemena, vere, barve ali narodnega izvora.
ZAKON SE NANAŠA na delodajalce v delih in podjetjih, ki spadajo v pravno območje zvezne vlade in na obrtne unije, ki predstavljajo osebe zaposlene v njih. Sem spadajo prevoz, plovba, železnice, kanali, telegrafi, letališča, letalske linije,, državne korporacij, banke, radijsko in televizijsko oddajanje, prav tako podjetja, ki so označena, da so v splošno korist Kanade, ali ki so izven izključnih pravnih območij pokrajinskih zakonodaj.
ZAKON PREPOVEDUJE delodajalcu odbiti zaposlitev osebi ali delati razliko zaradi plemena, vere, barve ali narodnega izvora. Delodajalcu je tudi prepovedano posluževati se zaposlitvenega zastopstva, ki take razlike dela, objavljati oglase ki zagovarjajo razlikovanje in stavljati pismena ali ustna diskriminacijska vprašanja v zvezi s prošnjami za zaposlitev.
ZAKON TUDI PREPOVEDUJE obrtnim unijam delati razlike med članstvom in zaposlitvijo z ozirom na pleme, vero barvo ali narodni izvor.
VSAKDO, KI SE PRITOŽI v smislu tega zakona, priča ali pomaga pri izvrševanju tega zakona, je zaščiten pred vsakim maščevanjem podvzetim proti njemu.
Pritožba po tem zakonu morajo biti pisane in naslovljene
na:
DIRECTOR OF INDUSTRIAL RELATIONS DEPARTMENT OF LABOUR OTTAWA
KANADSKA TVRDKA JE IZUMILA NOVE KRATKE NOGAVICE
iz slovenskega tiska
DR. KREK IN JUGOSLAVIJA
Klic Triglava poroča o govoru, ki ga je imel dr. Miha Krek v decembru 1956 v Parizu pri »Društvu prijateljev Jugoslavije". Med drugim je dejal:
"Slovenci smo se vključili z navdušenjem v Jugoslavijo v smislu soglasne želje celotnega naroda, dobro se zavedajoči, da je le Jugoslavija jamstvo za naš narodni obstoj in za naš napredek, čeprav ~mo bili globoko užaloščeni, da so nove meje presekale naše meso (tretjina Slovencev je ostala izven jugoslovanskih meja v sovražnih državah) smo med obema vojnama storili vse za notranjo konsolidacijo Jugoslavije . . . Številni majhni »imperialisti" hočejo — seveda pa tega ne povedo — uničiti skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bi se s tem egoistično okoristili, a če bi ;ie jim to posrečilo, bi bila dejansko uničena tudi mir in dobro sosedstvo v Srednji Evropi ..."
Pariški dopisnik Klica Triglava pozdravlja to izjavo dr.
VPRIZORITEV KLABUNDA V TORONTU.
Slovensko gledališče deluje že leto ali dve v Torontu. Njegovi člani so vprizorili doslej vrsto ljudskih iger. pa tudi zahtevnejših dram, kot n. pr. A. Novačana "Herman Celjski", P. Claudela "Marijino Oz-nanenje" in 17. marca Kla-bundovo" Praznik cvetočih češenj". Skupina je vprizorila tudi izvirno slovensko delo argentinskega naseljenca Marjana Wilemparta "Zadnji krajec".
Člani slovenskega gledališča so od ustanovitve v marsičem napredovali. Tako n. pr. igralci opuščajo v izgovorjavi lokalizme, zaradi katerih je svoj čas zelo trpela vprzori-tev Desetega brata (Jamnik, Kušar.) Marsikdaj ugajajo izvirni kostumi, kot n. pr. v Claudelovi drami (delo ga. Do-re Koželj) in zadnjo nedeljo, katere je izdelala ga. Ančka Žumer.
Kreka v prid Jugoslavije takole: »Dolgo je bilo treba čakati na to izjavo, predolgo, a j končno je vendarle bolje kasno kot nikoli. Prekasno pa vsekakor še ni."
Klic Triglava, št. 206, str. 3 in 5.

mili
»IfiŠ	"P \ il?r <*- - i
V* J
Zanimivi so poizkusi V. če-kute v scenografiji (Deseti brat, Marijino Oznanenje), ki uvaja in včansih z uspehom uporablja zvočne in vizuelne efekte- s pomočjo gramofonskih plošč, filmskega projektorja in podobno. Čeprav oder v slovenski dvoranai n i idealnega značaja, je vendar scenograf nedeljske igre zagrešil osnovno napako. Igralci so v prvi sceni (romarji) in pozneje (otroci v šoli) govorili v o-der, namesto v dvorano, kjer jih je bilo tudi zaradi neverjetno nemirnega občinstva, skoraj nemogoče slišati.
Igri je manjkala celota, kar je seveda značilen znak amaterskih vprizoritev in pa v našem primeru morda posledica vsestranskega udejstvovanja V. Čekute^ ki deluje kot scenograf, igralec in režiser. O-menjeni je predsvem igralec in scenograf.
Praznik cvetočih češenj je zahtevna igra. Vkljub deloma uspeli scenariji in učinkovitim (čeprav stilno netočnim) kos-tunom, je vprizoritvi manjkalo predsvem japonskega
vzdušja. Način japonskega občevanja in izražanja je povsem različen od slovenskega. Igralca Kotare (Štefa Mehle) in Kwan (Ludvik Jamnik) sta
nekatere prizore zelo občuteno podala, vendar je bil to bolj slovenski kot orijentalni, oz. japonski način. Kot "ja-ponka" nas je prepričala morda le Tomani (Nadja Mlekuž) in v odlomkih Gemba (Vilko Čekuta), pa Matsuo (Stane Brunšek). Samurajski ples v četrti sliki bi moral odpasti. Scena zahteva poklicnega plesalca. Sodelovali so še: Lojze Oražem, Milena Čekuta, Peter Čekuta, Francka Zupančič, Metka Abulnar, Rudi Kus, Lojze Pfeifer, Ivan Kusar in Štefka Merhar.
Čeprav je bila nedeljska igra tehnično prezahtevna za torontsko slov. igralno skupino, nam vendar ugaja pogum njenih članov, katere namen je očividno, naše občinstvo s trdimi dramskimi "orehi" tudi dramiti, torej učiti, — in ne, kot bi nekateri morda želeli, le zabavati.
K. B.
Zanimivosti
POMLAD PRIHAJA V SLOVENIJO
KANADSKI PREDRAČUN ZA 1957/58
Ker ima finančni minister Kanade zaradi sorazmerno dobrega gospodarskega položaja države precejšnje presežke, zlasti pa, ker bodo letos volitve v parlament, je vsakdo pričakoval finančne olajšave v novem predračunskem letu. Vse želje in pričakovanja se seveda niso izpolnile, zlasti ni odpadla taksa na potniške avtomobile.
Dohodninski davek na osebe in podjetja je ostal isti.
S 1. septembrom bodo zvišane otroške doklade od sedanjih $5,- na $6.- in od $7.-na $8.- Dejansko se bodo sedanje 4 starostne skupine skrčile na dve, ker ostaneta osta-
li dve skupini tudi v bodoče neizpremenjeni.
S 1. julijem se bodo starostne pokojnine dvignile za $6.- od $40.- na $46.-
Od obdavčene vsote bodo smeli poedinci v bodoče odtegniti $100.- na račun daril v^ dobrodelne namene, članarine v delavskih ali poklicnih organizacijah in zdravniških stroškov, ne da b bilo treba za to predložiti potrdila. Kdor hoče doseči oprostitev nad 100.-, mora predložiti potrdila.
Davčne olajšave bodo zni-zale državne dohodke za $55; 000.000, povišane dajatve pa obremenile državno blagajno za $93,000.000. Kljub temu pričakuje finančni minister, da bo končal leto s prebitkom $152,000.000. Knjige
MILTON F. GREGG Minister
A. H. BROWN Deputy Minister
ZASTOPNIKI ETNIČNIH ČASOPISOV PRED GLAV-NIMI VRATI FEDERALNEGA PARLAMENTA V ,	OTTAVVI.
SLOVENSKA DOBRODELNA ORGANIZACIJA KARITAS
ki že dolga leta uspešno podpira pomoči potrebne v Kanadi in po svetu, želi vsem Slovencem in Slovenkam blagoslovljeno VELIKO NOČ Prisluhnite trpečim in podprite dobrodelno akcijo.
ODBOR
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN OKOLICI
ANTON S MEAT MARKET
633 VAUGHAN ROAD, TORONTO. ONT. Tel.: RE. 0423
(Na vogalu Vaughan in Oakwood) Vedno na razpolago vsakovrstno meso in mesni izdelki.
Se priporoča vsem lastnik
ANTON BAVDEK
Vsem Slovencem v Torontu in okolici želi blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE Slovenski odvetnik in notar v Torontu
C A R L VIPAVEC
278 BATHURST STREET, Room 4 Tel.: EMpire 4-4004
Veselo Veliko noč želi naročnikom in vsem Slovencem želi zastopnik darlinih paketov
SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA - TRST se priporoča
ANDREJ KAČIČNIK
434 DUNDAS ST. W.	TORONTO, KANADA
EMpire 4-5045
POŠILJAM DENAR DIN 600.— ZA $ 1.—
Hitro in točno, uradnim potom po Narodni banki, s popolno garancijo, z zračno pošto in brzojavno. Prejemnik dobi denar na svojo pošto v 12-14 dneh. Stroški pošiljke 80 centov, brez ozira na vsoto, koliko se pošlje-
Za sigurnost vašega denarja: Garancijski bond No. 209779 — General insurance.
Kratke nogavice z dvojnim stopalom so iznajdba tvrd-ke, PENMANS in so doživele tolik uspeh, da jih posnemajo po celem svetu. PENMANS je jedina tvrd-ka v Kanadi, ki proizvaja te vrste nogavic... STRETCHY — raztegljive nogavice, samo ena številka. Njih dvojni PODPLAT vsebuje vpleteno dvojno udobnost. To spomlad- bo začela proda jati tvrdka PENMANS nova proizvodnjo v čudovitih pastelnih barvah — enostavne in vzorcaste... volni ali v nylonu in bombažu. Bodi modem in nasmejan-nasmejanost bo posledica udobnosti noge.
Zahtevaj
RAZTEGLJIVE KRATKE NOGAVICE
z dvojnim PODPLATOM, izdelave
fjerunonb
20-S-6
ANDREJ KAČIČNIK 434 Dundas St. W. Toronto. — EM. 4-5045.
SLOVENCI KUPUJEJO v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road_ CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske kloba^ se, suhe šunke, prekajene svinjske želodce.
Prav sedaj pa ima izvrstno kislo repo i ajdovo moko.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
VESELO ALELUJO ŽELI " K N O C K OUT"
Krojaška delavnica in kemična čistilnica oblek. Solidna in hitra postrežba. Priporoča se
EMIL ZIMŠEK
264 Oueen Street East, Torontsj
Telefon: EM. 4-4848
Veselo Veliko noč želi
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 Short Street	OE. 3400
(Eglinton in Dufferin) Mrs. S. GLAC
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja enkrat v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.. pezov, za Brazi-ljo 50 kruzeirov, za Anglijo 0.75 za Avstrijo 30 šilingov. za Avstralijo 2.- avstr. £, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi t upravi Slovenske poti.