200
Dopisi.
v
Iz Zagreba 14. rožnika. K. Z. — Da je Bach-ova sistema sovražna bila Slovanom, ni nam bila nobena skrivnost; al da so njegovi pomagači se prederznili celo tako grozoviti biti kakor se bere na strani 65 brošure wPo-litische Ruckblicke" v „halbamtlichena pismu, ki ga je 20. julija 1856 bivši zagrebški županijski komisar (toliko kot Kreiscommissiir') baron Hartl nekim kotarskim (kantonskim) predstojnikom pisal, tega bi skor ne verjeli, ako bi ga ne Dašli „schwarz auf weiss." *) Al je potem čuda, da Hervatje nočejo ptujih uradnikov in so tudi nad Slovenci se merzili, ker so res tudi med njimi nekteri Ha rti ni v uradnijah in šolah bili, ki so po „takih" postavah ravnali? V serce pa more človeka boleti, ko vidi, kako taki ljudje cesarjevo ime napačno podtikajo in tako zaupanje avstrijanskih Slovanov do vlade podkupujejo s krinko na obrazu, da oni edini z nemško kulturo so avstrijanski patriotizem v štant vzeli, vsi drugi pa so sovražniki Avstrije. Pa čujte raji sami, kaj gospod Hartl v omenjenem dopisu svojim uradnikom na serce poklada, in mislite si sami, kar vam je drago. Tako-le govori: ?)Wiewohl wir mehrere Volker zahleu, die ihre eigene Sprache haben, ist dennoch unser heiligstes In-teresse: Deutschlands Sprache zu fordern. Mein oft-maliger miindlicher Verkehr mit Euer Wohlgeboren hatte stets den Zvveck, E. W. zu iiberzeugen, wie die vvissen-schaftliche deutsche Sprache fiir Kroatien heilsam ware ... Die Intelligenz ist der Kern des Staates, und die Na ti on ist \ichts! — Schliesseu sich E. W. dem durch unseren Monarchen und uusere Ilegieruug vorgestecktem Principe der Ausrottung oder wenigstens Schvvachuug- aller Nationalitaten, ausser der deutschen, an, und ich stehe fur alles Gute. Diese Handlungsweise, wird von E. W. jeden Donner ferne halten, und es wird dann der Schutz der Oberbehorden, die Anerkennung der Regierung und das Wohlwolleu des Monarchen nicht fehlen , die nur jenen protegireu, der in ihrem Interesse handelt. Die Einfuhrung der deutschen Sprache trage ich E. W. somit auf, vvogegen sich E. W. alle Unannehmlichkeiten zuzuschreibeu haben werden, falls E. W. sich beifallen liessen, das Interesse der Regierung dem Interesse der Nation   unterzuordnen,   deren
*) V 91. lista „Ost und West" naznanja baron Hartl, da je ta pismo skozi in skozi izmišljeno. G. Bogovi« mora tedaj resnico dokazati ali preklicati kar je razglasil.        Vred.
Sprache als verhasst, ichGottlob! gar nicht verstehe." — Naš zbor bo začel v prihodnjih svojih sednicah prevdarjati kraljevske prepozicije, namreč ustauovljenje razmer proti Peštu in proti Dunaju. Debate bodo gotovo delj časa ter-pele, zakaj predmet je tako važen, da je malo poslancov v našem zboru, ki ne bodo o njem govorili. Cuje se, da bo gosp. Kvaternik poseben predlog napravil. Bog daj, da bi srečno splavali med scillo in charibdo: med Peštom in Dunajem. — Načert statutov za našo akademijo je zgo-tovljen. Kolikor sem mogel o njem zvediti, Vam povem. Akademija bo obstala iz 30 členov, namreč 10 Hervatov, 10 Serbov, 5 Bugarov in 5 Slovencov. Členi ne bodo nobene plače dobivali, samo potni in drugi stroški se jim bodo povračali, kadar bodo v Zagreb na sednico pozvani. Vsaki redni člen bo imel nalogo, vsako leto nekaj znanstvenega spisati, kar bo akademija na svoje stroške izdala; dobil bo neki 30 gold. za polo in nekoliko iztisov svojega delca. Ce kaj pobližjega zvem, pisal Vam bora berž.
Iz Celovca. Gosp. prof. Einšpieler bo mesca avgusta začel izdajati v Celovcu nemšk časnik v zvezkih po 4 pole vsacih 32 dni pod naslovom: „Stimmen aus Inner-dsterreich". Beitrage zur Durchfiihrung der nationalen, re-ligiosen uud politischen Gleichberechtigung, mit besonderer Berucksichtigung der von Slovenen bevvohnten Provinzen. — Dobro došel! zakličemo novemu časniku. Predmet je važen, vrednik izversten; sedaj še le naročnikov obilo, in na vsako stran bo prav.
Iz Slovenjega Gradca na Staj. 1. junija. * — Sadjoreja lepa reč, sem si mislil, ko sem unikrat pregledoval cepljence Jerneja Spobiana v Ver h en, kterc ima v svojem vertu. Ni sicer verteč posebno velik, toda prava vertnarska šola se more v vsem imenovati, v kteri se lepo vidi, kako naj se s sadnimi drevesci ravna. Pa posestnik tega verta ima še eno lepo lastnost, namreč da iz serca rad tudi drugim da, kar sam ima. Letošnjo spomlad je mladi sadjorejec, kmetiški sin, Jernej Spobian po domače Levo, dal cepljenih dreves iz svojega verta mnogim gospodom 513 jabelčnih, 113 hruševih, lešnikov 390; lansko leto 200 jabelčnih, 80 hruševih; predlanskim 100 jabelčnih. 150 hruševih. Za prihodnje leto 1862 bo dobiti iz njegovega sadnega verta kakih 350 cepljencov, in tako vsako leto tak naprej. Poddružnica slovenje-graška ga je že lani vrednega spoznala premije, ki jih dobivajo pridni sadjorejci. Hvala tedaj, komur hvala gre! Boljših časov ima sadjoreja le tadaj pričakovati, ko bo štela slovenska zemlja veliko takih pridnih kmetov, ki „žc v mladosti cepijo drevesca za stare zobe", kakor naš Vodnik poje.
Iz slov. Štajarja 2. junija. F. S. — Ves trepečern, ko za pero primera, da zapišem v nebo vpijočo krivico, ki se pri nas godi. Huje zmešnjavo ni bilo o zidanji babilonskega stolpa, ko je v naših krajih zadnje dni. Sam Bog se nas usmili! Ako skoro ustavna si. vlada ne preterga mrež, v ktere nas lovijo potuhnjeni nemškutarji, nas bodo spet djali v okove stare zatiratve. Brez narodnih pravic bomo, kakor smo do zdaj bili; še tisto drobtinico pravične obljube uam bodo iz rok iztergali, ktero so nam Cesar dali rekši: jjVsem mojim narodom naj bodo enake pravice". Sam satan iz pekla hujši ni, ko gerda derhal domačih naših izda-javcov. — Še ni dolgo, da smo poslali prošnjo gosp. ministru Šmerling-u, da v djanju izpelja obljubljeno enakopravnost v naših slovenskih krajih. Podpisov je šlo pred svetli tron dobrotljivega Cesarja dovolj, čeravno bi se jih bilo lahko dvakrat toliko in še več nabralo, ako bi nam pismo bilo poprej v roke prišlo. In zdaj — kerv mi v lice nastapa, ue vem, kaj bi rekel — zdaj se nabirajo podpisi zoper uno našo pravično prošnjo. Že potuje in roma na vse kraje — čujte, Slovenci, čujte! — k sramoti našega naroda druga prošnja zoprotivna pervi, ki so jo zvalili sovražniki naši. Pa kdo so toti sovražniki? Uradniki — nočem reči vsi,  ker tudi med njimi so prav pošteni možje,
2O1
'čast jim bodi! — temoč uni uradniki, kterem je slovenska beseda tern v peti, slovenski kruh pa dober. V tergu «v. Lenart v Slov. goricah je bil najet človek, ki je šel od srenje do srenje in je pobiral podpise predstojnikov — se ve da na tihem, zakaj otroci teme sovražijo luč. Podpisalo se jih je obilno, pa zakaj so se podpisali? ako njih baraš, ti bodo odgovorili, da ne vedo! Sam sem govoril z enim zapeljanim, ki se je za glavo prijel, ko sem mu razložil, kakošno prošnjo je podpisal. 55Kaj je zdaj početi — mi je djal — da bi bil to poprej znal, bi ne bil podpisal, za živo glavo ne/4 Glejte zvijačo, peklensko zvijačo uaših izdajavcov! Bratje Slovenci! zatrobentam vam, da budite, drugač vas bodo objedli strupeni gobci domačih sovražnikov. Ne deržite rok v žepu, ne dopustite in ne storite krivice sebi in celemu našemu narodu. Ko je Izkerjot Kristusa Gospoda ku-šnil, ga je izdal, tako se tudi okoli vas elinijo, prilizavajo, in vas skazljivo objemajo, al jamo vam kopajo, kamor vas zgruditi hočejo. Naj ne bo moj glas saj vprihodjne glas upijačega v puščavi!**)
Iz Vranskega 8. junija. y (Nekaj za gimnazije na Slovenskem). Predlansko šolsko leto se je priobčil našim gimnazijam oglas, da se je osnovalo družtvo v spomin slavnega nemškega pesnika Schiller-ja (Schillerstif-tung), ki po svetu pobira prineske za revne in ubožane nemške pisatelje. Kako malo nas tudi stanje teh pisateljev skerbi, ne je vendar le slovenska gimnazijska mladež rada udeleževala teh dobrih djanj, in je veselo prinašala po svoji najbolji moči milodare. — Ne dolgo potem je nastopila druga reč: mnogo obrekovano malikovavno Schillerovanje. Res, da je bila slovesnost sem ter tje prenapeta, Nemci sami so jo imenovali veliko narodno demonstracijo: al dajte duhu, kar duhu gre, dajte mu vso človeško hvalo, ki si jo je prislužil v slavnih delih za človeško omiko. V tem oziru je tudi naša slovenska mladež slavila Nemca Schiller-ja, zgolj zato, ker krasote njegove Vile tudi nas, sploh vsakega človeka bistrijo. — Na te Vam zdaj dveh reči, ki ste si z omenjenima čisto v žlahti. Strosmajer je izbudil jugoslovansko akademijo. Nemško ljudstvo se imenuje ljudstvo učenih: njegovi mejniki tedaj, ktere nam je tako deleč v našo žemljico postavilo, bodo gotovo radi tudi podpirali one zavode, ki vednost hranijo, ki omiko širijo; nemški vodje naših gimnazij se ne bodo branili lepega dela, vsaj pri slovenski mladeži nabirati prineskov za novi hram človeškega duha. Slovenska mladež, na noge! Ce se je za nemške pisatelje tebi naznanilo, naj bi mile dare dajala, zdaj ti svojim vodjem naznani, da druga še važniša reč tvojih pripomočkov iše; imaš še pravičnih učiteljev, ki ti bodo pri tem blagem delu pomagali. Ako bi se nihče za to ne našel (česar za Boga ne verujem!) — sredotočje slovenstva, naše ^Novice" bodo, kakor so že večkrat oznanile, dohodke za akademijo rade prejemale. — Druga reč pa je ta-Ie: Strosmajer ni nižje od Schiller-ja, kar se velikodušja tiče. To, kar on zida, bo v daljni prihodnosti morebiti prekosilo sadje Schiller-jevih del:   zakaj narod   se
*) Kj^r je postava, tam je sama ta zadosti, da se izpelje to, kar ona veleva, ako je vlada pravična. Od sedanje ustavne vlade moramo pričakovati, da bode pravična tudi o narodni ravnopravnosti, ktera je vsem narodom tako slovesno zagotovljena. V takih zadevah tedaj, kjer že sama postava določuje ravnopravnost, bi prav za prav tudi naše peticije treba ne bilo. O emu prositi, kar nam je že dano, in kar imamo po tem takem pravieo terjati, da se le iz pol ne? Namen, da smo peticijo poslali do si. ministerstva, je bil le bolj ta, odkriti mu naše rane in povedati, kako se je z nami dosihmal ravnalo. Pravična vlada mora stati nad vsemi strankami in izpeljati to, kar pravica terja. Pri vsaki reči so nasprotne misli; al ne na te ne na druge ni gledati, ker postava stoji nad vsemi. Treba pa je, da se djanja takih, ki postavni ravnopravnosti nasprotujejo, razodenejo si. ministerstvu, da ve, v kako snih rokah je ustavno izpeljevanje cesarjevih zagotovil. Storite tedaj in pišite, kakor ste rekli, take „fakta" našemu zagovorniku na Dunaj.                                                       Vred.
izkopava iz tmine; v zavetji, ki ga on stavlja, se bodo edinile najsvitlejše moči tako blago-obdarovanega jugoslovanskega sveta, — al tedaj Strosmajer ne zaslužuje poslavljenja? Nečemo malikovati, al dolžnost je naša, da iskreno hvalo izustimo osrečevavcu. Ljuba slovenska mladež! ogibaje se vsakega narodnega prepira le pokaži, da vednost ceniš, posnemaj zgled hervaške mladeži, in pokloni se po zahvalnicah očetu, ki je tako krasno za svojo deco poskerbel. Ne omenim, da je ta reč za nas tem važniša, ker je domača: zakaj morebiti te podpirajo v ljubezni do vednost tudi tvoji součenci ptujih jezikov na svojo lastno slavo, kakor ti nisi nemški odtegnila dobrotljivega serca. Vidili pa bomo gotovo: ali je Nemec pošten, pravičen do tebe, kakor si ti poštena in pravična bila do njega. — Da si mi zdrava, ljuba mladež!
v
Iz Cernomlja 10. rožnika. ^ — Od vseh slovenskih krajev se ??Noyicama dopisuje, samo iz našega preslavnega varoša — iz Cernomlja se živa duša ne oglasi. Sledeče verstice #_) naj vam bodo v dokaz, da smo tudi mi še pri življenji. Ker vam pa tako malo dopisujemo, ne smete misliti, da srno mi Cernomaljci rodoljubi merzljaki ali celo protivniki mili naši materinščini. To ne, to, nikdar ne! Književniki sicer nismo, ker ni vsak za vse, vendar pa smo in bomo vedno uneti za naše svete narodne pravice, željni, da bi že kaj skoraj bolji časi nastopili za naše ubogo ljudstvo slovensko. Slovenska peticija, o kteri se je toliko govorilo, ni do nas za podpis priromala — ne vemo, kje in kako se je zajezila? Al da bi bila prišla, povem vam, mi bi jo bili dobro podkovali s podpisi. Res, da imamo še zmirom med sabo nekoliko nemškutarskih tičkov, ki nasprotujejo našim pravicam in se derže starega kopita kot smola; al tega blaga je, hvala Bogii, čedalje manj, in čez malo časa bodo prišli, kakor se kaže, ob vso ceno, ako se ne bodo kmali otresli gerdega perja. — Prašali bote, kako kaže kaj terta in druga letina pri belih Krajncih. Povem vam, da prav dobro. Od kar nas je dobrotljivi Bog s pohlevnim dežjem obdaroval, se vsak gospodar serčno veseli, ker se vidi, kako si stern, ktero je bila že suša malo pritisnila, sopet lepo pomaga. Kamor koli se obernemo, se nam lepo polje nasproti smehlja, ktero nam obeta obilo kruhka. In ta dobra letina, ktera nam se kaže, nam bo kaj dobro došla, zakaj opešali smo poslednjih deset let do kraja, in to ne samo zavoljo pičlih pridelkov, ampak tudi zbog drugih mnogobrojnih davkov in frankov, odkupil in posojil, za ktere se ni nekdaj nič znalo. Vse to skup, slabe letine z visokimi štibrami so nas zadnje leta popolnoma osiromašile. Posebno lansko leto, ne vem, kako bi se bile nektere družine pri življenju ohranile, da jim niso dobri ljudje na pomoč pritekli. Imamo toraj resničen vzrok, da željno željno pričakujemo dobre letine, in če Bog da, letos jo bomo imeli. Polje, kakor sem že povedal, stoji zdaj lepo, da lepši skoro biti ne more. Tudi terta se lepo opleta in obilo sadja obeta, čeravno se je ono jutro po tistem hudem mrazu od vsacega človeka culo, da smo vse letošnje vince tisto noč popili. Sadja pri nas ne bo; to je res, ker je večidel vse pozeblo; sicer pa, če kaj posebnega ne pride, bo pri nas letos dosti kruha in vina. — Sedaj pa še nekaj gorečega. V saboto 1. dan t. m. ponoči je bilo naše mestice v veliki nevarnosti! Neko s slamo krito poslopje je ravno okoli polnoči goreti začelo. Sreča naša, da so Cer-nomaljci pri takih priložnostih zares pravi junaki. Čeravno je nevarnost velika bila v taki dobi in v takem kraju mesta, kjer so večidel same lesene s slamo pokrite hiše, smo vendar hipoma vse pogasili, tako da je še oder na hiši ostal, sama slamnata hiša je pogorela. Al smejati sem se moral, ko so eni izmed naših brambovcov, preden je voda prinesena bila, skopo s strehe tergali in ž njo kakor tudi s
*) Prosimo  večkrat  kaj   iz   poglavnega   varoša   naših predragih belih Kranj cov.                                                       Vred.
202
svojimi suknjami po plamena lopali, da bi ga bili hitro zadušili. V černomeljskeni mestu se toraj goreča slama z ne-gorečo skopo in s suknjami gasi! Vendar bi nam menda vsa skopa in vse suknje černomeljske le malo hasnile, ako bi bil kak veter potegnil. Al hvala Bogu, ni ga bilo. Sam večni Bog nas je obvaroval strašne nesreče, zakaj pred in potle je jako pihalo, samo med ognjem ni bilo ne najmanje sapice zapaziti, drugače bi šel Cernomelj in še kaj druzega zraven. — Znano je, da Cernomaljci sv. Florijana jako častimo. Posebno na Florijanovo je vsako leto pri nas velika svečanost, kar je gotovo hvalevredna že stara stara navada. Nespametno pa je blebetanje nekterih Cernomaljcov, posebno pa neke gospodične, kteri je menda žal bilo, da ni vse mesto pogorelo, da bi si Cernomaljci saj nove čednejše hiše napravili! Te besede se pač ne pristajajo gospodični, ktera misli, da je vso modrost „v štant" vzela. Ako bi se modra gospodična malo okoli sebe ogledala, bi spoznala, da se naši ljudje komaj pri življenji ohranijo v teh žalostnih časih; kako nek bi si mogli palače zidati, da bi jih ona gledala. „Bolja je bobova slama ko prazne jasli-4, pravi naša prislovica. Ce pa so jezični gospodični naše revne hiše tak tern v peti, naj velikodušno potegne vsako leto kakih 30.000 gold. iz žepa, ter veleva stare hiše poderati in nove zidati. V 20 letih bo Cernomelj krasno mesto, kakor si ga ona želi in zapisali bomo nje spomin v — zlate čer-nomeljske bukve.
Iz Postojne 10. rožnika. M. — Ze več mescov je tukaj veliko cesarskega žita shranjenega ali v lesenih kolibah ali v najetih magazinih; tudi 3000 veder ogerskega vina so v več kletih pospravili. Nekoliko dni je posebna komisija tukaj, ki vino zaliva, kar se ga je vsušilo. Al dosti vina je kalnega; nektero je tudi po sodcih zopernega okusa. Ker so se vsi zaliti sodci z veho zabili in zapečatili, smo radovedni, kaj bo vino dalje storilo, ako bo v kterem sodcu vreti začelo; tudi ne leže sodci na legnarjih; vsak premik grampo spet pomeša. To vino velja brez tega, kar se more za skladnino plačati, 32.000 gld.; škoda bi velika bila, ako bi vino udarilo na birso. — Čuda veliko se sliši tukaj o tisti reški cesti, o kteri se je tudi v ljubljanskem deželnem zboru ostro govorilo in zavoljo ktere so šli poslanci na Dunaj, v Terst in Ljubljano. Vsaka deputacija pa prinese kaj druzega domu, kar se, ko bi trenil, razglasi med ljudstvom. Od ene strani se obeta odlog, od druge pa kazen za 25 gld., kdor se ne loti berž dela; malokdo prav ve, pri čem da je. Jez si ne upam sodnik biti, čigavo je pravo; to pa vem, da bi zlo težavno bilo, ako bi se primerilo, da bi to cesto, ktera menda ni ravno tako silno potrebna, da bi se ne mogla že danes dodelati, ljudje mogli ravno o največjih poljskih delih in o senokošnji delati in sicer sedaj, ko je zaslužka malo in dragina velika. Nadjamo se, da previdni gospodje, kterim gre o tej reči razsodba, bojo ločili zgolj opornost od tega, kar je pretežavno ali celo nemogoče. — Naj povem še neko zlo čudno prikazen za sedanji letni čas. Okoli višjih vasi našega kantona proti goriški deželi se klatijo volkovi brez strahu podnevi okoli, ter si iz čed zgrabijo sem ter tje kako ovco; pastirji se ve da osupnjeni gledajo za roparji, ko tirajo nedolžno živalico iz cede; ponoči se priklatijo celo v vasi. Da bi se pa uad nje šlo in bi požeruhe preganjali s strelom, še nismo nič slišali; berž ko ne so ti zverjaki zapisani v kako družbo zoper terpinčenje žival, da jim ne sme nobeden kaj zalega storiti, ali pa se čaka, da bojo prej kakega človeka stergali.
Iz Kranja 15. rožnika. L, Strah, da bi požgani ne bili, se je precej potolažil, ker od ene strani imamo ponoči dosti varhov, in si naš mestni župan gosp. K. Loker res veliko prizadeva odverniti nesrečo ognja, od druge strani pa smo se začeli vpraševati: kaj je res, da nam Dimež s požarom žuga? Nobeden ne more tega dokazati; marveč mislijo nekteri, da Dimež je le pretveza kake domače nemarnosti.    Ali je res, da Dimeža še na Kranjskem ni in
da ga je nekdo na Koroškem vidil, je pa tudi le pravljica Pa obernimo se k veselejši novici. SI. ministerstvo nam hoče dati nižjo gimnazijo ali po stari besedi 4 latinske šole, ako mesto da poslopje in kar je sicer potreba; učniki pa se bojo plačevali iz deržavne kaše. Kakor slišim, se bode sedanja šolska hiša določila za gimnazijo, za učence ljudskih šol pa začasno kje drugod poskerbelo. Čeravno bo mesto naše doletelo dosti stroškov, vendar previdi vsak, da to lepo priložnost, našemu mestu vsako leto veliko dohodkov nakloniti, moramo z vsemi rokami prijeti. Ako pride kakih 6 profesorjev in kakih 150 do 200 učencov v mesto, bo skor vsak od njih kaj dobička imel. Zato se ni bati nobenih stroškov, ki se bojo počasi tako poravnali, da ne bo nobene silne težave. Sedaj se moremo Vodnikove pesmi spomniti, ko je pel: „Sreča nas iše, um nam je dan; najdli jo bomo, ak' nismo zaspan'." — Al ste brali unidan wTriestercoa, v kteri je nekdo iz gospod Heiman-ove ali Islaib-ove kompanije nas Kranjce hvalil, da „smo se krepko ustavili zoper vse protinemške zvijače? Mi nočemo te časti, ker je laž. Nam ni nič znano od „deutsch-feiiid-lichen Umtrieben.a Mi domači mestjani z gg. županom in tehantom vred smo radi podpisali tisto znano peticijo, v kteri nismo ne besedice našli, ki bi bila nemščini sovražna, ampak le tudi našemu domačemu slovenskemu jeziku želi pravico. Da pa veste, kako neumen je tisti Triesterčni dopisnik, vam le samo to povem, da v kranjskem mestu ne moremo, če bi tudi botli, nemških pridig pregnati iz cerkve, ker pri nas nikoli nobene nemške pridige ni! Sodite sedaj sami od tacih lažnjivcov kakor koli hočete. Nas naj pri miru puste.
Iz Bleda. Prihodnji mesec se bo pri nas začela spet merzla kopel po vodilih hidropatičnih, ki ima neznano moč v mnogih boleznih, zoper ktere ni druge pomoči. Skušeni hidropat gosp. Ri ki i pride sam iz Tersta in bo obravnaval to kopališče.
Iz Ljubljane. Na 4 točke častitega goap. dr. Jarca, razglašene v ;?Novicah" od 5. t. m. prinaša „Ost u. Westtf od 11. t. m. sledeči odgovor iz Hervaškega: „Kar se tiče perve točke, da sta mu izmed 70 učiteljev hervaških gimnazij samo kaka dva bila protivna, moralo bi se po pravici le reči, da sta se od učiteljev, njemu protivnih, samo dva očitno proti njemu pritožila; al nemogoče je, da bi gosp. Jarc iz tega sklepal, da so oni drugi na njegovi strani, ker bo med vsemi 70 učitelji gotovo komaj enega našel, ki ne bi rekel, da njegovo ravnanje ni bilo zakonom protivno. — Ravno tako napačno razložena je druga točka, ker gosp. Jarc tožbe proti dvema učiteljema ni nikakor začel iz tega namena, da bi se pokazala njegova nedolžnost, temveč je v svestji svoje uredne oblasti, ne pa svoje nedolžnosti, zahteval, da naj se ona dva gospoda zavolj pregrešenja proti disciplini v preiskavo stavita, ker sta se prederznila javno se proti njemu vzdigniti. V tem se je g. Jarc res obstoječih zakonov deržal, drugače pač ne. Ali je morebiti po obstoječih zakonih ravnal, ko je veleval: nenemške bodi si učne, bodi si pomočne knjige, ne smejo se učencom nikakor dopuščati? Ali mar obstoji zakon, ki prepoveda učencom slovansko, ali da z gosp. Jarc-ovim postavnim izrazom rečem, „panslavistično" mislečim dajati zrelostne svedočbe z „izverstnou kakor je leta 1857 gosp. Jarc bil v sporazumljenji s tadanjim ravnateljem reške gimnazije predložil? Ali se je mar gosp. Jarc proti toliko preganjanemu profesorju Kurelcu obnašal po obstoječih zakonih? Takih izgledov, ako bi gosp. Jarc želel, moremo vsaj še kakih dvanajstero povedati. — Prof. Pacel-u pač ni bilo treba, da gosp. Jarca v hervaškem zboru za neprijatelja hervaške ali bolje reči, slovanske narodnosti razglasi, kakor on to v 3. točki terdi, ker bi se v hervaškem deželnem zboru težko kdo našel, ki ne bi popolnoma poznal gospod Jarc-ovega imena in njegovih del. Ali je mar v zboru reške županije   18.  marca  t.   1.  tudi  še   le  na  gospod   Pacei-ov
203
predlog sklenjeno bilo zahtevati, da naj se gosp. Jarc odpravi? — Mogla bi pae težava biti za gosp. Jarc-a, da dokaže svojim slovenskim rojakom, da je delal slovenskemu imena na Hervaškem čast. Ali bo mar gosp. Jarc svojim rojakom terdil, da so ga Hervatje samo zato čertili, ker ni bil Hervat, ampak Krajnec? To terjeuje ^g. učitelji Valjavec, Terdina, Božič, Erjavec, Francel, Bradaška itd. naravnost podirajo; ker ti, čeravno ne Hervati, ampak Slovenci, imajo še dandanašnji službe pri hervaških učilnicah, ter so od svojih učencov sploh spoštovani in ljubljeni. Ako se gosp. Jarc s svojimi zaslugami toliko ponaša, naj tiste, ki te zasluge s pravim imenom imenujejo, na laž postavi s tem, da dokaže, ki se nahajajo v zapisnikih učiteljskih zborov hervaških gimnazij razglasi. Mi, ki te zapisnike poznamo, smo o gosp. Jarc-overn delovanji protivnega mnenja, ter o tem raji molčimo.44
Tako dopisnik iz Hervaškega v „Ost und Westa, kar se tiče protinaroduega delovanja. Nam bi pač ljubo bilo, ako bi častiti gosp. prost dr. Jarc poleg svoje obljube mogli te napade s pripravljenimi svojimi nasprotnimi dokazi pobiti.
Iz Ljubljane. Po najvišem sklepu od 16. maja t. 1. so presvitii cesar dovoliti blagovolili, da se bivšemu šolskemu svetovavcu v Zagrebu gosp. dr. Antonu Jarc-u odkaže opravilstvo šolskega svetovavca in nadzornika za srednje in ljudske šole pri deželnem poglavarstvu v Ljubljani.
Iz Ljubljane. Gosp. P. Kozle rje v „Zemljovid44 je, kakor je bilo za terdno pričakovati,   z dopuščenjem si. po-licijnega ministerstva po dolgih zaprekah iz groba vstal, v kterega je   bil   leta 1852   po tadanjim ljubljanskem poli-cijuem vodniku gosp. Strobbach-u pokopan.    Ne vemo, kaj je ta  gospod na tem nedolžnem delcu zasledil, da je bilo v tako černe bukve zapisano;   menda   je   bilo  to  že   zadosti, da je  delo  slovensko,   ker  druge   pregrehe mu nobena živa duša ne more očitati.    Potlej pa   pravite,   da Slovenci nimajo   literature,   nimamo  nič!   Kako za božjo voljo bomo kaj imeli,   ako  še  to,   kar  napravijo,   se jim   v prepoved dene? Al pustimo jeremijade; morebiti bomo vendarle smeli tudi Slovenci živeti, čeravno Nemci kričijo, da mora „Deutsch-land grosser seinlu Gosp. Kozler po vsem tem menda ne bo nič zgube imel, saj je znano, da vsak hrepeni po prepovedanih rečeh. Današnji »Oglasnik44 napoveduje, kje se zemljevid s dotično knjigo dobiva in po čim. — Druga vesela novica    marljive   slovenske    umetnosti    so    „Slo venske pesmi44, ki jih je preuzvišenemu gosp. škofu dr. J. Stros-majer-ju,   utemeljitelju akademije jugoslovanske,   posvečene,   ravnokar  v krasnem  natisu   na Dunaji  na svitlo dal gosp. Davorin Jenko.    Kritiko  teh pesem si prihranivši za drugo pot povemo danes le to,   da   tudi tista prekrasna pesem »NaprejI",   ki  slovi   že  deleč po slovanskem svetu, je v tej zbirki in   da   že  samo   zavoljo   te   pesmi   bo našla pot v vsako  pevsko družbo in   na vsak glasovir. — Tretja vesela novica  je,   da je   cena   našega   velikega nemško-slovenskega slovuika  znižana   na  4  gold.   nov.   dn., in tako se spolnujejo deloma naše besede, ki pa so bile ža-libog le glas   upijočega   v puščavi.    Al  še druga potreba je,   namreč   da   se slovnik   dobiva po vseh bukvarnicah kakor vsake druge bukve.    Dokler se   ne   bo  slovnik dobival lahko,   se   ue   bo prodajal lahko,   in škoda bo le zakladu, kteremu na prid se prodaja. — Ker že sučemo danes v tiskinih   postavah,   naj   omenimo še  smešnice,  ki smo jo brali  v sabotnem listu   »Laibacherce"   pod   naslovom „Eiue lachende Partheiu.   Kako se je pač gosp. dr. To man prestrašil,  če je po naključbi —/9ove opomine bral,   kteri mu pred oči stavijo, da se je v deželnem zboru ,,6sterreichisch-gesinnt44 geriral", sedaj pa, ker v deržavnera zboru ne gre za banderom Giskrovem,   se   ne  „gerira44 več tako!   Al dr.  Toman   je  gotovo  od   tega strahu   kmali   spet   k   sebi prišel,  ko  se je spomnil,  da gospodje Giskra in Miihlfeld, Kuranda in Zang niso vzeli „avstrijanskega patriotizma" v štant,  ampak  da  oni  le  bolj — da se  poslužimo nemške
besede „Geschafte machen in Fr an k f ur ter Artikeln4*. Nam pa se le za papir, ki čedalje dražje prihaja, škoda zdi, ki ga —/9ovi „Leitartikelnia pokvarijo, zakaj vse smo že tri dni popred brali v Kurandovi „Pošti" ali Zangovi »Pressi44, tako, da bi ga tadva lahko zavoljo ponatisa tožila, ako bi nemški judovski in protestantiški časnikarji ne imeli »So-lidaritat der Interessen".
— Deželni in mestni odbor sta imela včeraj in predvčeraujim svoj zbor; zapisnike obojne bojo razglasile prihodnje „Novice".
Iz Ljubljane. — (28 lešnjikov našim nemšklita rjem za kratek čas in dobre zobe). Pogostoma slišimo mi Slovenci v pogovorih ali korespondencijah zabav-ljico: WE, kaj se nek repenčite; saj še „der Windische" iz Stajarskega ne razume Krajnca, Kranjec ne Korošca (slovenskega), ^Novice" pa pišejo tako po hervaško, da jih noben »pravi Krajnc44 ne razume. In kako, bedaki! si hočete še celo napraviti en književen jezik, da se vsi razumite?44 — Prazno slamo bi mlatili, ako bi takim možganom odgovor dajali in jim razkladali edinost našega slovenskega jezika, ki ga razume Krajnec, Štajarec in Korošec, [stran in Goričan, ali veliko podobnost vseh slovanskih narečij, kterih je k večemu 14 do 16 v primeri tistih 505 nemških narečij (jezikov in podjezikov), ki jih imajo Nemci, kakor terdi dr. Firmenich v Berlinu v svoji knjigi pod naslovom: »Germani en's Volkerstimmen44.
Mikavno je brati, kar K. Vladislav Za p v svojem zemljopisu 2. delu 1. zvezku na strani 46. piše, kako različen je nemški jezik, da bi se smelo reči, da je očitno Bog že pri zidanji babilonskega turna Nemcom jezik najbolj zmešal. V pokoro našim zopernikom damo ta-le stavek po bukvah Zapovih: „Horet! es ging einmal ein Saemann aus, um zu saen44. — Cujte, kako se v različnih nemških krajih izgovarja: Okoli Hanovera se pravi: Haert tau, et gunk ein Saegemann ut, tau saegen, — v Stari Marki okoli Magdeburka: Horch tau , et gink en Buer up't Feldt um Seen, — okoli Hamburka: Hort to, een Buhr giing ut, sien Saat to say'n, — v Meklenburgo-Schwe-rinskem: Haret to, su, dar gink een Sajer nut,  to sajen,
—   okoli Brumvika: Horet tau, siih, et gung en Saiemanu ut, to saien, — v Harcu: Hart zu, sat, es kang a Sa-mann aus, zu sae, — okoli Paderborna: Horet to, sii, et chiok 'n Seimann ut, to seien, — med Lipskim in Du-rinkim: Hurt zu: saht, 's gung a mal a Siamann aus, zu sian, — v Voigtlandu: Horcht auf, un lasst cuch soge, a mal ging a Bauer naus, zen sa'n, — v Saso-Meinikah: Hort zu, sich, es gieng a Samoh os, zu saa, — okoli Ansbaha: Hart zu, sich, es gieng a Soama aufs Soa aus,
—  okoli Kasela: Hehrt zu, sich, es gink en Sehmann aus, ze sehen, — okoli Trejse v Kurheskim: Hort zu, secht, ess gung en Saemanu aus, ze šahe, — okoli Kolina pri Renu: Kikk, et jing a Ziemann us, zu zien, — okoli Bonna: Hort zo, siich,  et ging ene Saer eruus, zo saen,
—  na pogorji Eiseli: Gett agt, seet, et geng amal enne Saraann us, am zo saen, — okoli Zmeibruka: Horcht zu, 's iseh c mal e Bauer "naus ins Feld gang, vor ze sae, — okoli Špeira: Hart e mal zu, seht, 's iseh e Saemau naus-gange sae, — v Allgavi blizo Fussen in Nesselwanga: Heared zue,  lueg, 's iseht a Saema  ausg'gange,  z' saed,
—  okoli Stutgarta: Horet me an, a Bauer iseht zum Saa naus gangi ufs Feld, — okoli Donauwertha: A Soma iseht ausganga, seim Soma oszVerfa, — okoli Bavarskega Gmunta: Hairet zua, gukket, es gaht a Saeman aus, zum saan, — okoli MVurcburka: Hor a mol, as is a Samo ausganga 'za saa, — okoli Norimberka: Hoirt zuo, segt, es is a Bauer ausganga z saa, — okoli Eichstddta: Itza schau, a Bauer is zum san ganga, — okoli Mnihova (Munchen): Lassts enk sogn, a moi is a Bauer aufs Sah7n nausganga, — okoli Brixena v Tirolih: Da haerts a mal zue, as iseht a mal a Paur ze san aussigangu.