Velja za. celo g letp $3.«> Published Btrny □ weekly. Subscription $3.00 yearly. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. ŠTEV. (No.) 43. CHICAGO, ILL., PETEK, 3. JUNIJA, 1921. leto (vol.) VII. Published and distributed under permit (No. 3*0) by tfaa Act of October t- 1917, on lile at the Post Office of Chicago. HL — Br the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster GeneraL NAJNOVEJŠE YESTI. SEDANJA VLADA IN KA- 1 PITAL. Predsednik Harding se je izrazil da je njegovo načelo, da naj vlada kolikor mogoče pri miru pusti kapital in naj mu da kolikor mogoče proste roke. Dolžnost vlade naj bode, da skrbi samo za to, da bode vsa trgovina in industrija poštena in pravična. — Wilsonova politika je pa bila, da je dolžnost vlade, da ima popolno kontrolo vsega kapitala, kajti kapital je last naroda in narod ima pravico skrbeti za to, da se ta kapital pravično razdeljuje, da se rabi pred vsem za skupne javne narodne koristi in da se ne kopiči samo v nekoliko malo rokah. Ne vemo, če bode taka politika koristila narodu, ako se ves narod izroči na milost in nemilost samo mali skupini državljanov, ki predstavljajo našo industrijo in naš kapital. Najbrže bode posledica, da bodo posamezniki zopet rastli v moči. Kolikor močne j i pa bodo posamezniki, posamezne kompanije, toliko manj se bodo zmenile za koristi delavstva in toliko več bode med delavstvom jeni masi in ga zaprle v po noči pa so ga dali prepeljati nihče ne ve kam. Takoj, ko so ga ujeli, so se začeli voziti črnci v avtomobilih pred sodnijsko palačo in v kratkem času se je zbralo pred sodnijo nad 200 oboroženih nigrov. Ta vest se je bliskoma razširila po mestu in v kratkem času so se nabrale v okolici sodnijskega poslopja cele trume radovednežev. Streljanje se je začelo, ko je neki policist prijel nekega nigra ter mu hotel odvzeti samokres. Niger se je postavil po robu, nakar ga je policist kratkomalo ustrelil. S tem se je začelo streljanje med belimi in črnimi. Nadalje poročajo, da so črnci u-strelili tudi dva uslužbenca železnice St. Louis in San Francisco ker nista hotela dovoliti nekaterim iz razjarjene množice, da bi se udeležili boja iz lokomotiv, ki so vozile ravno po omenjenem prostoru. Beli so v razburjenju zažgali del mesta, kjer so stanovali črnci in nekako 30 kvadratnih fiskver blokov" hiš in poslopij je danes v razvalinah, in tisoče črnecev, kakor tudi belih je danes brez strehe in brez imetja. Zgorelo jim je vse. kar so imeli. O- ZAVEDEN KATOLIČAN. Mično dogodbico iz svetovne vojske se pripoveduje o francoskem generalu Petain. Više poveljstvo je od njega zahtevalo, naj pove imena častnikov njegovega polka, ki hodijo k sv. maši. Vedoč, da se tega ne zahteva iz dobrega namena, odgovori tedaj še polkovnik, Petain : Poveljnik tega polka sedi pri sv. maši v ospredju cerkve in zato ne ve imen tistih častnikov, ki so pri sv. maši na njegovim hrbtom. — Petain. da bi se ne nadaljeval boj. nadaljne čete v Tulso, da bodo pomagale napraviti red. nezadovoljnosti, toliko več nemirov "krog sto jih je ubitih in veliko sto bode 111 začeli bomo iti najbrže sta- ranjenih več ali manj. Nad pol dru-ro pot absolutizma kapitala, katera ŠP milijon je škode. Šest tisoč črpa pelja samo v razne boljševizme, nih je v posebnih barakih. kjer jih anarhizme, I. W. W.-izme. ■—(Koli-kor bolj se kopiči narodno premoženje na eni strani, toliko večja je revščina na drugi. To pa povzroča nezdrave razmere. Ko bi bil i ti kapitalisti možje pravičnosti, ko bi spoštovali velika načela krščanstva, ki so načela bratstva, da smo vsi bratje na svetu in vsi enaki, da delavec ni samo ko- j šček velikega stroja, ki dela denar , kapitalistu, da je Bog nad nami, ki bode kaznoval vsako krivico storjeno nad komurkoli, potem bi že bilo. Toda, saj vemo, kako je. Ko enkrat kak posameznik zraste, obogati, postane njegovo srce trdo, kakor tisto zlato, za katero se tolikanj trudi in katero si postavi kot zlato tele, da ga časti in mu služi. * PROTI SRBOM. V edinem katoliškem angleškem dnevniku v Ameriki, v Daily Tribune, priobčil je hrvatski župnik Rev. Krmpotič daljše pismo, v katerem z vrača vso krivdo sedanjih protikatoliških razmer v Jugoslavi ji na Srbe kot take. — Mi pa mislimo. da niso tega krivi Srl^i, temveč katoliški Slovenci in katoliški Hrvatje, namreč odpadniki. Kedo je bil najstrastnejši zagovornik "kan-cel paragrafa"? Ali ne katoličan dr. Vošnjak?! Ali ne katoliški slovenski liberalci in enako hrvatski, kolikor jih je bilo v zbornici. To, da skušajo Srbi razplesti propagando za svojo vero, je v največjo sramoto katoliškemu delu Jugoslavije. — Sramu bi si morali zakriti obraz in oči vsi katoliški milijoni, ki se se- nica od plev in ko se bo to zgodilo, potem pa milijoni agentov z nobeno akcijo'za odpad ne bo uspelo, kajti odpade vedno samo gnilo listje. VEČMI.LIJONSKA TATVINA. Na Dunaju je bil ukraden nakit 'princezinje Elizabete Lichtenstein-ske, hčere bivšega nadvojvode Karla Ludvika in soproge princa Alojzija Lichtensteinskega ml. Nakit je bil vreden več milijonov in se je nahajal v poslopju dunajskega mažar-skega poslaništva. Dragocenosti so izginile na skrivnosten način približno 20. aprila. SAMOMOR HRVATA. V So. Chicago' se je ustrelil Mr. George Lajich, vodja So. Chicaških Hrvatov. Znan je bil tudi med Slovenci. Uzrok samomora je bil strah pred norostjo in pa denarne stiske. Naše iskreno sožalje njegovi družini, ki ni kriva tega žalostnega dogodka, in kj je ta- žalostna smrt gotovo globoko potrla. strazijo vojaki, da ne morejo v mesto. da bi se ne zmaščevali nad be- T^ ''If™ velikem času družijo z ži-^ _ limi in da beli ne morejo do niih ! . Trotzk-viem aH komunisti ali slovensko službo božjo, pridigo in . . J '' nrcitii-orr!-itvi.' 4-11 -1 "____. i - Irr^rnnal-i mul.- T-i CNr PREGANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA V CERKVI.' Tržaški škof Bartolomasi je izpo-četka skušal biti tudi Slovencem pravičen. Zdaj so ga pa njegovi italijanski svetovalci tako zapleli v svoje mreže, da je storil korak, ki ga morajo vsi pravično čuteči ljudje najostreje obsojati. Odpravil je proti verskim i fanatiki in podreti red in mir ter bijejo najod-Iz Oklahoma Citv so že napotile ločnejši boj proti katoliki cerkvi. skušajo1 krščanski nauk pri Sv. Antonu starem, kjer se je slovensko bogoslužje od pamtiveka vršilo. Odslej naj bi Slovenci imeli službo*božjo v svojem jeziku samo še pri Sv. Antonu NAS POSLANIK GRUIČ ŠEL V EVROPO. Naš poslanik Gruič iz Waslyng-tona je odpotoval v staro domovino za dva meseca. Kakor se poroča se ne vrne več nazaj, temveč bode dobil drugo važneje mesto. mesto razoroženja novo oboroževanje. Kako zamotane so razmere na svetu. kaže dejstvo, da je naša vlada Združenih držav, mesto da bi začelo akcijo za razoroženje sveta, po senatu, sklenila izvesti naš mornariški program, po katerem bode naša država najmočnejša država na morju, to je, da bo imela največjo mornarico. Milijarde in milijarde bodo šle zopet za moderne in najmodernejše bojne ladije. — Ali bi ne bilo ceneje ako bi bil Harding ki je njihova cerkev, proti veri, ki je njihova vera. Srb se trudi razširjati svojo shizmatično, katoličan pa I svojo lastno pobija. Ali se moremo potem čuditi, ako imajo uspeh? Ne! Mačeha Avstrija je zastrupila katolicizem *in ga naredila ljudem ostudnega. zato so se tisoči zlasti izobraženih krogov odvrnili od njega in ga sedaj pobijajo. Katoliški škofje v veliki večini so bili vladni možje, katerim je vlada narekovala ko- Sploh pa ne pride vpoštev absolutno število, temveč dejstvo, da no v okolišu starega Sv. Antona živi veliko slovenskih služkinj, ki ne morejo tako daleč hoditi k slovenski pridigi in krščanskem nauku, ker jim tega ne dopuščajo stanovske dolžnosti. V obče pa je slovenska služba božja ravno tukaj tako starodavna, da je že iz tega stališča ne gre tako lahkomiselno odpravljati. Gospod škof je tudi verjel, da je bolje, če se čuti razžaljenih 300 slovenskih župljanov nego da protestira 5000 drugojezičnih. Kakšno pravico pa imajo Lahi, da se čutijo razžaljene? Saj imajo svojo službo božjo povsod, tudi pri starem Sv. Antonu in še k tej ne hodijo. Če so pa užaljeni fašisti in framasoni, bi se škof za to ne smel brigati, če hoče braniti interese vere, ne pa dozdevnih interesov laškega nacionalizma. Slednjič je škof menil, da po tržaški okolici tudi Italijani nimajo povsod svoje službe božje. Če je nimajo, je ne potrebujejo, ker sploh v cerkev ne hodijo, če bi jo i pa zahtevali, bi jim je nihče ne kra-; til, niti bi to mogel. Škof Bartolomasi se je udal terorju svojih zagrizenih svetovalcev in laške ulice in to v zadevi, kjer bi bil čisto lahko uspešno branil pravice svojih slovenskih vernikov. Zato se očitku skrajne krivičnosti ne bo mogel u-braniti, ako ne prekliče svoje odredbe, ki je v škodo verskih interesov samih in jemlje Slovencem vero v pravičnost cerkvenih poglavarjev, ki bi jih morali najbolj ščititi. Razno. PRESKRBA S KRUHOM NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. "Na Češkoslovaškem bo vlada od- novem, pn Sv. Vmcencu m pri Sv.. slej preskrbovaIa s kruhom Ie rev_ Jakobu, doc,m je vseh cerkva in cer-! ne sloje. Kdor hoče dobiti kru-no kv.c v Trstu 12. Pn škofu je bila karto,-mora položiti ; da n;_ slovenska deputacja, da mu dokaže ma ne žitnih ne močnih za] ka. knv.cnost njegove .odredbe. GosP. kor tudi ne sredsteV( ki bi zadošča- skof se je izgovarjal na različne na-: la za drago moko in kruh v svobod-cine, samo pravega ni zadel, ker ga' ni. Gosp. škof meni, da je v Trstu! samo 10.000 Slovencev, to pa ne dr- 111 trgovini. KRVAVI BOJI MED BELIM IN ČRNIM PLEMENOM. Tulsa, Okla., 1. junija.—Zopet se je vnela bakla plemenskega sovraštva med belimi in črnimi v naši državi svobode in enakosti in nov madež je pritisnjen na njeno dobro ime in njefio zgodovino. V bližina okraja, kjer stanujejo črnci, v Tulsi, je je celo preteklo noč vršil hud boj med belimi in črnimi, ki še do zdaj ni ponehal, dasiravno so mestne o-blasti poslale na usodepolni kraj tri kompanije vojaštva, da bi preprečilo prelivanje krvi. Po poročilih, ki smo jih prejeli do sedaj, je bilo 15 mrtvih, med temi sedem belih. Streljanje se pa še vedno nadaljuje. Okraj, kjer stanujejo črnci, je bil danes zjutraj popolnoma obdan od avtomobilov, nad njim pa je plavalo šest zrakoplovov. Kaj je dalo .povod temu streljanju i klanju? Stara pesem: dobili so zopet nekega zamorca, ki je obdolžen, da se je spozabil nad belim dekletom. Oblasti so ga iztrgale razbur-^ poskusil, morda bi se dalo doseči, da se napete razmere med državami urede prijateljskim in človeškim potem, kakor pa samo z orožjem? _ Bliža se nova še strašnejša vojska. j'kakoršno smo pa imeli zadnja leta. Človeštvo se pač noče naučiti ničesar. lifco smejo biti katoliški, zato pa ie prišlo tako daleč: grenka resnica je "a sPIošno v Trstu hodi v cerkev to. P-a zakaj bi jo tajili! Priznaj- naimani toliko Slovencev kot Itali-mo jo in doma naj jo priznajo in ! lanov> če ne več, ker so Italijani po poboljšajo naj se! Sicer se pa bo-j veIiki večini versko brezbrižni, če niso naravnost cerkvi sovražni. Tako n. pr. hodi k slovenski službi božji pri Sv. Antonu novem okolu 300 Slovencev, dočim se istcfčasne službe božje pri Sv. Justu udeležuje kakih 20 Italijanov! Potem je menil škof, da slovenski verniki itak lahko hodijo k novemu Sv. Antonu. Tudi to je slab argument, ker rav- do morali poboljšati, ako bodo hoteli zmagati. Po vsaki dobi mlačne zaspanosti v veri imamo kazen. Tako mora priti tudi v Jugoslaviji. Boj mora priti in Bog daj, da bi kmalu prišel in Bog daj, da bi bil hud da se bo sčistilo ozračje, da se bodo ločili duhovi, da se bo presejala pše- Chicago, 111. — A" soboto večer ob po večernicah in v nedeljo popoldne ob dveh so začne v naši cerkvi fer za šolo. Vabimo še enkrat vse rojake, da gotovo pridejo k otvoritvi fera in potem v nedeljo. Razposlali smo vsem roakom po hjišah vsakemu po eno vstopnico k feru, ki stane 25c za osebo in velja za vse večere, kakor dolgo bode fer. Vsaka vstopnica se mora plačati pri vstopu prvič, pozneje se samo odtrga od nje košček za dotični večer. Lasi so sicer slabi, vendar vsak in vsi storimo svojo dolžnost, pa bo lep uspeh. Chicaški Slovenci! Hočete v jeseni šolo? Gotovo jo hočete in Vaši otročiči jo zahtevajo. Pa tudi vaš žep jo zahteva, ker je sedanje breme za šolnino preveliko za Vas. Dobro! Sedaj treba, da se postavimd na noge in začnemo delati, kakor se v Chicagi še nikdar ni delalo, kakor se med nami še nikdar ni žrtvovalo! V soboto večer po večernicah se začne far ali bazar za našo novo šolo. Ne pozabite! Vsak katoliški Slovenec Chicage je dolžan, ako je res Slovenec in ako je res katoliški Slovenec, da v soboto, v nedeljo in dalje pri vseh naših večerih, ko bomo imeli bazar, pride na bazar in sodeluje. Naša ženska društva in naši možje so bili krepko na delu že dolge tedne. Sedaj treba da stopi na noge in prime za delo Še vsakdo, kedor resno misli. Zato v soboto večer VSI CHACAŠKI SLOVENCI NA FAR!!! ALJ SE NE VES — kako je koristno biti naročen na liste "Glasnik", "Ave Maria" in "Edinost"? Dobro! Potem t ipovem samo to le: (1) to so najbolj zanimivi slovenski listi. Urejevani so znastveno in s skrbjo. Kar je pa še največ vredno: z razumom in srcem. (2) Prinašajo toliko zanimive tvarine, da jih ne bode tako lahko pustil, kdor jih bode enkrat naročil. (3) Smatrajo se naročniki nanje za dobrotnike frančiškanskega reda in se za nje bere poleg drugih številnih svetih maš tudi redno vsako nedeljo ena sveta maša v cerkvi Sv. Štefana v Chicago, 111. * * * Ali ne misliš, da je toraj vredno biti naročnik tth listov? Si tudi ti njih naročnik? - Si ie kakega svojega prijatelja pridobil za nje? Kako ti bode enkrat hvaležen, ako si ga! Veliko dobro delo si storil na njem! Vrjemi mi! Naročajo se: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 West 22nd Street, chicago, ill. Ko prebereš ta listek, daj ga sosedu! Hvala lepa že naprej za to uslugo! »:. .... - - V • .>*.. ' v. .' ' ' ' . _ EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvakrat na teden- Slovenian Franciscan Press. i$4g W. 22nd St. Telephone Canal 9S- Chicago, I1L tako? Tu imam v mislih samo naše ame-iško katoliško časnikarstvo. Ali ni pravim tudi naša krivda, da nam še od teh par ubogih katoliških lističev ta' ali oni zdaj pa zdaj katero užaga, ki nam kot zastopnikom m m ADVERTISING RAT^-S ON APPLICATION. Published Sami-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. »and St., CHICAGO, ILL Entered as second-clas* matter Oct 11, 1919» at the P06* at capo, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Katoliški časnikar. IZ SLOVENSKIH NASELBIN Časnikarji so moderni apostoli ali Boga ali vraga, v katerega službi pač so. Oni imajo danes glavno besedo, oni so veliki pridigarji današnjih dni. Sloviti pisatelj Peter Rosegger pravi nekje: Časopis, ti si veliki pridigar naših dni. Tvoje plameneče besede se razlegajo že po malo urah po celi deželi. Ti pridigaš po gostilnah, kavarnah, železnicah, po trgih in zasebnih hišah. Kjer jih je več skupaj, si ti sredi mej njimi in pridigaš. In tvoja beseda ne utihne, kakor utihne pridiga. Kar ne ostane v spominu, ostane na papirju. Tako kliče dan na dan brez miru in pokoja. — Res je to. -7- Pa tudi noben pridigar, naj bi bil magari kak Bossuet ali Massilon ali Lacordaire, nima bolj vernega poslušavstva oziroma bravstva, kot žurnalist, če tudi je le kak faliran študent. Svet misli, kakor mislijo časnikarji in pleše kakor godejo oni. Ta velikanski vpliv pa nalaga časnikarjem tudi velikansko odgovor . nost, pred Bogom in pred ljudmi. Dober časnikar dviga mase, katerim j If^a" ko ^ T i ° ^^ govori, moralno in socialno, slab časnikar jih prav. tako moralno in social ! ^ l C na' ° smo lme 1 SPSP° __, ^ ■ ....... , .. . . . . »da celi teden v svoji sredi. Ta nie no vbija. Dvigati mase je širiti dobro en gros, vbijatr mase je širiti zlo J en gros. Seveda je neizmerno lažje to poslednje, nego prvo. Zlo se koti takorekoč samo, dobro ima težek porod. Zato je veliko lažje biti časnikar v službi vraga, kot v službi Bdga. Za časnikarja v službi vra- ^eslrn' ^^ ^ V reST"C1' sra ie vsaka orooalica dober, ki zna oar fraz zvezati. Za katoliškega . . _ ar ni»mo ^e pridigi je bila predstavnikom katoliškega veroizpovedanja in svetovnega nazora, ni ne sme biti ljuba. Mi smo skoraj edigi inteligenti našega naroda y Am riki, s popolno akademiško izobrazbo. Premalo nas je, a v primeri z nasprotniki veliko. Po poklicu smo bojevniki resnice proti laži. Nasa dolžnost je, se pri tem posluževati najvspešnejših sredstev. Eiio- prvih je bre^ dvoma časopis. Ali ne bi mogli mi skupaj stopiti in dati itase-mu ljudstvu v roke dnevnika, ki bo res katoliški, ne samo po napisu, ampak v resnici. Ljudstvo ga želi in od koga Viaj ga upravičenje pričakuje, kot od predstavnikov katoliške misli po poklicu. Drugi katoliški lističi, ki zdaj le životarijo in deloma dvoživkarijo, bi potem sami zaspali. To so meje misli. —B. tel^večer, ,ko so bile spravne pobož-nosti in v soboto, ko smo imeli posvetitev Mariji. Ta dva večera ni ostalo suho nobeno' oko v cerkvi.— Videli smo pri spovedi tudi ljudi, katerih morda že po deset ali še več let ni bilo več. Zato se pa prav is-: kreno zahvaljujemo gospodu misijonarju 2a njegov veliki trud in enako našemu gospodu župniku Rev. J. PlazrtikUj da nam je poklical tako izvrstnega misijonarja. Bog obema plačaj! — Imeli smO že pred leti sveti misijon, katerega je vodil Rev. Venceslav Šolar. To je bil že tretji misijon. Pozdravljam vse rojake po Ameriki. Tebi, list Edinost, ki si tudi po So. Chicago že precej lepo razširjen, pa želim obilo vspeha. Faran- So. Chicago, 111. — Mislil sem, da se bode kedo drugi oglasil in bode sporočil rojakom po širni Ameriki o lepih dnevih, katere smo imeli tukaj v So. Chicago pri cerkvi Sv. Jurija. Ker se pa nihče ne oglasi naj) Vam j^z nekoliko sporočim, samo gospod urednik, nikar z dopisom v "koš. Imeli smo od osmega do 15. maja sveti misijon, katerega je vodil Rev. Kazimir Zakrajšek, slovenski frančiškan in župnik Chicaški. Mi smo culi/že veliko o velikih vspe-hih, s katerimi ta gospod vodi svete misijone po raznih slovenskih naselbinah in smo že velikrat čitali, kako so se mu po misijonu farani lepo zahvaljevali za njegov* trud.— Toda še le sedaj vidimo, kako opravičene so te zahvale. Tudi v So da celi teden v svoji sredi, gova zgovorna in prepričevalna beseda, ta njegova gorečnost, s kate- vraga,____ ________............... ................ . . ■ ■ ■ _ je vsaka propalica dober, ki zna par fraz zvezati. Za katoliškega cesar ™smo se videli. Že časnikarja, ki se zaveda svoje visoke naloge in ji hoče biti kos, se za- ,J Pn P™ Je bila izvan- hteva veliko več, posebno še, če je glavni urednik, ki ima skrbeti za to. rea- Ko so ftam da list ni samo po naslovu ampak tudi po vsebini katoliški. Da pa more varovati vse skozi katoliški značaj lista, mora imeti katolicizem v glavi in srcu, hočem reči mora biti teoretično dobro podkovan v katoliškem nauku, dogmatiki, morali, sociologiji 'itd. obenem mora biti praktičen katoličan, ker sicer mu bo prej ali slej pri še tako skrbnem skriva-* nju praznote srca,* vendar le ono govorilo v pero, ne glava. Cesar srce polno usta govore in pero piše. Ce mi naši katoliki žurnalistiki v tem oziru izprašamo vest, bomo videli, da ni čista. Kar lepo priznajmo, drf bomb opravičeni. Za uredniškimi pulti in deski raznih naših katoliških listov in lističev, tako v starem kraju, kakor tukaj v novi domovini, sede uredniki, ki bi prav tako lahko sedeli za uredniškim pultom ali deskom kakega izrazito proti-katoliškega lista. To so razni izpreženi in izprijeni, študentje, ki jim navadno manjka glave in srca za katoliškega časnikarja. Slučajno je bilo ravno mesto urednika pri kakem katoliškem listu prazno, zato se je tam udinjal, če bi bil pa uredniški pult ali desk kakega protikatoliškega lista nezaseden, bi se bil šel tjg. ponujat. Tu pri nas se je zadnjič nekdo ponujal za urednika našega lista. Ker hvala Bogu takih potujočih urednikov več ne rabimo, smo ga odklonili-. Čez par tednov nas je že v službi nekega socialističnega lista napadel. To je samo eden izmej mnogih takih naših časnikarjev kruhoborcev, ki kopat ne znajo, prosit jih je pa sram, zato se silijo v razna uredništva, kakšnih listov, za to ne vprašajo. Je pa še ena kategorija katoliških časnikarjev, ki jim ni vseeno aH so v službi Boga ali vraga. Niso se udinjali katoliškemu časnikarstvu iz golega kruhoborstva, ampak tudi iz nekega prepričanja. Vendar to njih prepričanje ne sloni na jasnih in čistih katoliških načelih, ampak na večkrat motnih in zmotnih pojmih katoliških mas. Na take urednike se človek ne more nikoli zanesti. Lepega dne ti takega* kozla ustrele, ki se ga najde le v pjagozdih laži izrazito protikatoliških listov. Tako se je te dni urednik enega, drugače navadno neoporečnega lista, do kosti urezal. Poročilo, da je predsednik Harding častital neki družini, ki je naenkrat dobila za en pod mlatičev, takole glosira: Mi pa pravimo, da je treba častitati oni družini, ki ne dobi četvorčke. Bodimo hvaležni, da so tako redki. Če bi človeški zarod imel mlade v obiliei kot zajci in če bi vsi ti otroci živeli, tedaj bi na svetu že zdavnaj zmanjkalo prostora, in ljudje bi mesarili eden druzega, 'ker bi ne bilo dovolj hrane za vse. -Bolj ko se širi kultura, bolj se manjša število rojstev. Morska školjka ima milijone mladih jia leto, zato pa je na najnižji stopinji ži-valjstva, dočim ima slon vsake dve leti samo enega mladiča. —• To je vendar pravi pravcati maltuzianizem, oziroma neomaituziani-zem, ki je v diametralnem nasprotju s katoliško moralo, pa tudi zdravo sociologijo, ki bi se tedaj v katoliškem časopisu nikdar ne smel, ne direktno ne indirektno odobravati ali celo priporočati. To je morala zajeta iz prakse, iz človeškega, ne iz božjega vira. Morala zajeta iz prakse, pa naj bo ta še tako splošna, je velikokrat nemoralnost. In omal-tuzianizem oz. neomaltuzianizenr je kakor rečeno nemoralen, naj bo še tako splošen. Pa o tem drugič kaj več. Kar sem hotel povedati je, kako se tudi dobro misleč, a v katoliškem nauku preslabo podkovan časnikar, lahko in velikokrat pošteno zaleti. A kdo naj popravi škodo, ki jo s tem napravi. Četudi takoj v naslednji številki prekliče, kar je po morali storiti dolžan, je škoda le deloma poravnana, zlasti kar se tiče zavajanja v tako delikatni zadevi, kot Je ravnokar omenjena. Taki mučni slučaji, ki katoliški žurnalistiki gotovo niso v čast, kličejo po remeduri. In ta naj bi obstajala v tem, da bi lastniki leatoliških listov ne poverjali uredništva ljudem, ki jim manj- naš sedanji gospod župnik Rev-Plaznik oznanili sv. misijon, smo se nekateri ustrašili, ker smo rekli, sedaj bode pa zopet nekaj, kar nam ne bode ljubo, da bodo klopi med misijonom skoraj prazne, kakor so ^ bile* pri zadnjem misijonu pred nekaj leti. Imeli smo že seštete žene in može. kateri bodo prišli. Za druge smo bili prepričanja, da nikogar ne bo kakor pri dragih misijo-nih ne. Tudi smo rekli, da naše sedanje razmere niso ugodne za sveti misijon. Zato jih bo še manj. Viki Kulovic roj. Sever, Valtavas, pošta Straža, Dolenjsko, Slovenija, Jugoslavija, Evropa — Poizveduje za svojimi brati. Ludovik, Karof in Fritz Sever: če kedo ve o njih, prosi sporočila na Edinost, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Barberfton, Ohio. — V začetku! maja so zivštrajkali uslužbenci cestne železnice. Kompaiaija je hotela znižati plačo za 15 procentov, delavci pa so bili pri volji, da sfe jim znižale 5 procentov. Nastal je bil strajk, ki je trajal en teden. Pred dobrim letom so isti uslužbenci zahtevali večjo ?lačo in kompanija jim jo je dala, potem ko je dobila dovoljenje povišati voznino. Sedaj se* vrše pogajanja in sliši se, da so dar kaj novega tudi pri nas v vem Mestu"! Poglejte, gospod rednik, zadnji pondeljek se je por čil tukaj eden najbolj dobro pozn: nih in čislanih faranov, ki je ob nim tudi zastopnik listov Ave rija in Edinost, in to je Jakob Res-nik. Človeku ni dobro samemu biti.— Nekaterega je strah, drugemu je dolg čas in tako je vedno kaj. To je pripravilo našega Jakoba, da je začel gledati po "cvetkah katere nam pošilja Jugoslavija sedaj. Dobil je tako, katere je mislil mu bo všeč, ojunačil se je, poprašal za roko in glejte, kaj vse korajža naredi dobil jo je. Res, korajža velja.— Umevno je, da ni bil brez posebnih slavnosti tisti dan, ki je združil Jakob Resnika i nlvano Blaž za vse zemsko življenje. Prišli so njuni prijatelji in pri dobro obloženi mizi so se dobro imeli, dočim so drugi brusili podplate po pristnih krajn-skih "vižah", katere je proizvajat Anton Erjavec na svoje mogočno doneče harmonike. Pravijo, da je Erjavec v skrivna zvezi z našimi Šuštarji" in zato najraje igra one Hitre, pri katerih so podplati najbolj prizadeti. Tako je bilo vse dobre volje, hitel so jesti in piti dolgo v noč in bi bili še dalj, da jih ni proti jutru prišla opominjat Globokarjera mačka, " bolj-po-umau bolj-po-umau". Pobrali so toraj svoje klobuke in vošili novemu paru še enkrat srečno pot skozi zakonsko deželo ter se poizgubili na svoja do-movja, predrlo jih pogleda jutranje solnce. Tudi mi želimo Resnikovi družini "srečno pot". Ta teden sta se povrnila Mr. in Mrs. Kužnik iz države New York, kamor sta šla na obisk k svojim sorodnikom. Pravita, da je lepo v on-drotnih krajih in prijetno^sedaj ko je vse v cvetjir. Okrog 80 otrok je prijelo prvo sv. obfiajilo na preteklo nedeljo v praznik" presvete Trojice.' Dečki kakor dektice so bili vsi v belih oblekah,, kar je jako primerno in lepo. Delavske razmere so tako slabe kakor povsod sedaj. Nekateri ne delajo prav nič, drugi samo po par dni delavci pripravljeni popustiti še več, ako se voznina zniža, kar pa kom- na teden in zopet drugi po kake tri pan rja noče slišati, temveč zahteva, dn* 113 vsake dva tedna. Tako se naj se voznina še zviša. Pred par čucIno danes suče svet, tako je ma- dnem" smo pa čitali v časopisih, da lo rnazan' da se prav nič ne bilo Kako smo se pa prijetno zavzeli pri je kompanija iadala deInic za'čuditi, ako bi se začel užigati. Naj-prvi pridigi, ko so se začele vsipati L v cerkev množice, da je bilo veselje. In taka lepa udeležba je ostala potem, celi teden; da, rastla. je od tolila? in toliko tisoč dolarjev, da jih ivec Pri tem trPU° delavske družine. nadomesti s starimi, ki so prinašale [Samci> si že pomagajo, ali saj lah- pred večera do večera. Vsako jutro že pri sveti maši ob petih je bilo toliko ljudi v cerkvi, da se je celo gospod Misijonar zavzel in nas je pohvalil, da tolike udeležbe zjutrrfj pri prvih masah niti v velikih župnijah ni imel. In pa udeležbe pri posameznih stanovskih podukih. Posebno lepo je bilo, ko je bilo toliko mož in tretji večer toliko fantov. Čudili smo se, kje se je toliko ljudi vzelo. In potem pa skupna sveta obhajila! Kako je bilo to lepo! Kako- lepa udeležba \ Toliko je ljudi bilo zjutraj pri svetih obhajilih, da so Father Plaznik obhajali med sveto mašo, da se ni cela stvar predolgo zamudila. Ustanovili smo pri tej priliki materino društvo, h kateremu je takoj prvi dan pristopilo 30 članic, kar je gotovo za So. Chicago jako veliko. Ustanovili oziroma obnovili smo tudi Marijino dekliško družbo. Dekleta so vsa navdušena za svoje društvo in upamo,- da bo'do v kratkem imela svoje posvetovanje in potem slovesen sprejem. Nekaj posebnega je bil sklep. Cerkev je bila polna ljudi. Kako nas je gospod misijonar navduševal, naj ostanemo stanovitni v boju, toda rekel nam je, da moramo biti posebno odločni katoličani. Ali bodimo katoličani ali pa pustimo vse. Največja sramota za nas so hinavci, ki so z eno nogo katoličani, pri katoliških jednotah in društvih z drugo ka umsko-versko-moralnih predpogojev, ker taki so preslabo kvalifici-1 pa v nasprotnem taboru. Taki so rani za službo apostolata božjega in je vprašanje, če z razno pogreto in večkrat celo zastrupljeno hrano več koristijo dobri stvari ali več škodujejo. Sicer pa, gospodje duhovni tovariši, ali ni tudi nostra culpa, da je uzrok, da smo zgubili že dve katoliški »jednoti, taki so uzrok, da bomo še to zgubili kar imamo katoliškega. Lepo je bilo tudi v cetr-'g™1^ Za božjo voljo, saj je ven samo sest procentov obresti. Nove bodo nosile sedem. Kdor zna pa zna. — Tukajšne 4 "Rubber Shops", ki izdeljujejo tajerje za avtomobile (Tires), bodo kakor se sliši zopet odpuščale delavce. Vzrok morda malo pojasnuje tale lepa povestica, ki je; bila priobčena nedavno v nekem kotičku tuk. časopisja. Med vojno so ameriške tovarne poslale na Francosko na miljone tajerjev. Zlagalo se jih je kar od zunaj na velilke kupe, kjer so bili izpostavljeni dežju, snegu blatu in mrazu. Ko se je vojrta končala, ni Amerika vedela kaj storiti z njimi in jih je navsezadnje prodala francoski vladi po en cent za funt teže ali še manj", samo da se jih je znebila. _ Francozi pa so jih naložili na ladje in jih pripeljali nazaj v Ameriko kjer jih prodajajo seveda ceneje kot jih tukajšne tovarne morejo prodajati in pri tem seveda še vedno delajo milijone dobička, zraven pa povzročajo da tuk. tovarne nimajo naročil in brezposelnost raste. Zopet: kdor zrra pa zna! — Naše mesto bo v kratkem imelo "Public Market", javni trg. Na trg pa bodo smeli voziti pridelke samo oni, kateri jih sami pridelajo, toraj ne prekupovalci ali špekulanti. Prostor bode dalo-mesto zastonj vsakemu, kateri se priglasi, pod pogojem da mora na trg voziti svoje pridelke redno. Tržni dnevi bodo najbrž torek in sobota. —- A. M. Bird, svoječasni žypan našega mesta, se je izjavil, da bo zopet kandidiral za to mesto. Poročevalec. Cleveland, O. — Pa kaj vendar le je našemu novičarju, da molči kakor ka bi si ako si niso, dobro zaslužilo. ko se je I. I. Willard, Wis. V za dnj: :mesecih se je zunaj na farmah veliko spremenilo. Naši pridelki so se tako pocenil, da bi se danes kmet, ko bi vse prodal kar pridela in potem živež kupoval, nikakor ne mogel preživeti. Mleko, naš 53 • - q ,- . . + D -- - 6;2nd StrC€t-» tajnik, J^*eph Knst #5x7 je iz Splita ministru Pribicevicu pi- B«aa» Ar«. N. E-; xa»t*pnik, Joseph smeno zahvalil za uslugo,.ki mu jo je naša vlada storila. Pribičevič in Karoly sta stara prijatelja iz Budimpešte, ko je še vladal "care Karlo IV . " D«rin 1051 A4tis*n R4. W. travnik Dr. J. M. SeUakar na 6127 St. n«ir Aveaue- N«m člani se sprejema je r rfrafttv* >« 16-ga leta 4e 50-*» leta stara** « SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa Če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, neat Hoyne Ave M . Tel. Chicago. HI. Canal 4108 FRANK SEDIAK'S SONS ■ Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. e zavarujejo za posmrtnino $1—____ »B 250.00 noše društvo plačuje $6ao lenske boL potpore- Naie društvo sprejme tudi otroke v ifladinslci oddelek od 1 do 1* lete ime zavarujejo $100.00: Otroci •tu starosti prestopijo k aktfvnL »om in s« zavarujejo od $23000 do ločevanje društvenih aseo pri sejah od i are dep. in do 5 ure pop. Novi čloai in članice motajo hiti pro-■*»ni od xd ravnika noj kasneje do *ne vsacega po 1» Zn vse »adatm* pojasnilo • na nori imenovane t************* x8 Volitve na Koroškem. — "Karnt-ner1 Tagblatt'' je prinesel v št. 84 debelo tiskano vest, da bodo volitve v narodni svet in v deželni zbor na Koroškem v nedeljo, dne 13. junija. Nameščanje župnikov v slovenskih župnijah. — { $40.00, $45.00 in $50-00. Naša trgovina je od prta vsak tocek, četrtek in soboto zvečer. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. naša trgovina je odprta vsako nedeljo dopoldne. JELINEK & MAJER Corner Blue Island Ave. and 18th Street. — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite danes po naš cenik! A. M. KAPSA , ___ (General Hardwe store) 2000 - 2004 BIu Island Ave Cor, 20th St. CHICAGO, ILL. Prepričajte se! Da mi resnično izdeluj e-mo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah. Vsem se priporočam. eceK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, III. CANAL 2534. PHONE i--v, ..-■ < ■■ . .te&l