PRIMORSKA DELAVSKA EH0TN05T GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Delavstvo hoče priključitev k Jugoslaviji. Na tej poti ga ovira domača in tuja reakcija. . Padajo žrtve iz naših vrst. Zadnji med njimi je padel tov. Karel Hlača. Pred njegovim truplom prisegamo, da ni padel zaman. Slava mu! Leto 2., štev. 27 - Cena 4 lire TRST, četrtek 20. junij 1946. Uredništvo in uprava: via Imbrian! št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Kako živimo in k čemu stremimo V nedeljo je tov. Ivan Bukovec-Vojnui imel sledeči govor v Tržiču ob priliki prve letne skupščine linot nih sindikatov tega okraja. »Te dni je preteklo eno leto, odkar ste pričeli vaše legalno sindikalno življenje Naš pokret se ni rodil slučajno, marveč predstavlja zgodovinsko nujnost nadaljevanja dolgih in tradicionalnih borb, ki predstavljajo v zgodovini Julijske krajine napepse in najslavnejše strani. ......... Da bi prikazali, četudi v kratkih črtah, slaven razvoj pokreta primorskega delavstva se moramo spomniti tudi na zgodovinske dni iz 1902. leta. ko so naši očetje in starejši tovariši branili po tržaških rajonih osnovne pravice delavskega razreda in s tem branili tudi pridobitve dosežene v teku dolgih desetletij dosledne borbe italijanskih, slovenskih in hrvaških delavcev naše pokrajine. Od preteklega maja, ko so delavci Julijske krajine in Trsta ponovno oživeli svojo slavno organizacijo, smo vodili odločno borbo v obrambi osnovnih pravic, tako težko priborjenih za časa osvobodilne borbe proti nacističnemu in fašističnemu barbarstvu. Ta borba za pravične zahteve delavskih množic je prvič v zgodovini naše pokrajine resnično pobratila vse ljudstvo, bodisi italijansko kot sovensko, in se je naslanjala na nerazdružijivo bratstvo narodov; k; živijo skupno po zgodovinski nujnosti. Jasno je, da tako močan pokret, kot je bil že v samem pričetku, pokret Enotnih sindikatov, ki je nastal v ogorčeni borbi proti okupatorju, ni mogel biti dobro sprejet od strani domače reakcije, a predvsem ne od 'prestavnikov domačega in tujega kapitala. Če se ozremo nazaj v zgodovino delavskih gibanj kakor tudi na borbo med kapi-ta.om in delom, opazimo; da je kapital vedno skušal zajeziti sindikalni pokret ter ga omejiti na čisto ekonomsko borbo. Uspeli so na ta način ločiti sindikalni pokret od političnega, kar imenujemo s skupnim imenom, od politično-sindikalnih problemov, nim imenom, od politično-sindikalnih problemov. Tako so nastali v vseh deželah sveta in v raznih dobah razbijaški sindikati, ki niso imeli ničesar skupnega z delavskim pokre-tom; s pravim zaščitnikom delavskih interesov v težki borbi za svobodo.' Tako so nastali »rumeni« sindikati različnih političnih in verskih tendenc Na isti način in pod istimi zgodovinskimi pogoji so nastali tudi razbijaški sindikati v naši pokrajini — »Julijski sindikati«, to je rumeni sindikati. razbijaški elementi krščanskih socialistov in pravi predstavniki interesov finančnega ir trgovskega kapitala naše po-rajine. 'Mnogo se je govorilo o naši sindikalni liniji; Obtožujejo nas, da smo zastopniki neke stranke, da preziramo ekonomske probleme in jim predpostavljamo politične, da.se bavimo preveč s politiko kar ni v interesu delavske borbene organizacije, da smo se. pustili preveč zavleči v politične borbe, ki se odigravajo v naši pokrajini Take sume so imeli tudi neki sindikalni voditelji naše organizacije in so se kaj kmalu morali prepričati, da je linija razredne delavske organizacije ena sama, ki velja V raznih političnih in ekonomskih okoliščinah, ali, ki v svoji osnovi ne more biti menjana niti se sme pustiti zavleči v kompromise ter se ne sme prepustiti reformi-stično-sindikalistčnim tendencam, ki so tako škodljive sindikalnemu pokretu. Čisto ekonomska borba, zanimanje le za mezdne pogoje, pomenijo izdajo osnovnih načel razredne borbe, pomenijo podpirati interese delodajalcev in reakcije, ki vodi prav te dni z največjo energijo borbo proti nam. Moramo povdariti, da se moramo mi delavci, kot navažnejši činitelji gospodarsko socialnega življenja narodov, kot večina vsega prebivalstva pokrajine 'ali dežele, odločiti za vojno ali mir, imamo pravico' povedati svojo misel, ki predstavlja vstvarja-jočo sila dela, socialnega in političnega razvoja kot ga zahtevajo pogoji naše društvene civilizacije. Če nas zaradi tega reakcija napada, pomeni, da smo na pravi poti. Kadar nas reakcija ne bo- napadala več, bo to prvo znamenje, da smo izdali osnovna delavska načela Ekonomski problem je zares vezan s političnimi problemi, k; težijo danes na našo pokrajino. Mi delavci se tega zavedamo vsak dan. Ko smo se borili v hribih in smo z našo krvjo postavili temelje lepši bodočnosti dela in mira, smo sanjali o koncu vojne in čvrsto upali, da bodo naše žene, otroci in matere, raztrgani in lačni, končno dočakali boljše življenje, mirno bodočnost in družinsko srečo. Sanjali smo o obnovi naših 'ladjedelnic, naših industrijskih kompleksov ki so ponos in slava delavcev Trsta; Tržiča, Milj in sploh delav4\ a Julijske knviine. In ven dar sedaj eno leto po končanih vojnih operacijah z nezadovoljstvom gledamo da ni bilo napravljenega ničesar ter da 'se celo vsakodnevno odpuščajo delavci in mečejo na ulico naši najboljši tovariš; samo iz političnih špekulacij in se na ta način povzrcr-ča lakota in beda naših družin Sedaj je končno našemu delavskemu razredu jasno, da želijo delodajalci odpustiti nove in večje skupine delavcev, da se želi močno omejiti delovanje naših industrijskih kompleksov in jih nato celo zapreti. Ali naši delavci ne bodo nikoli dovolili lega zločinskega dela, ki bi povzročilo popolno propast vse industrije naše pokrajine. Če hoče ZVU postopati z našo industrijo kot z industrijo poražene Nemčije, jo mi o-pozarjamo: da Se je italijansko in slovansko prebivalstvo Julijske krajine borilo proti fašizmu že 25 let pred koncem druge svetovne vojne, Nikoij ne bomo dovolili, da bi se uničila naša težka industrija, ki predstav Ija ponos delovnih množic in za katero so žrtvovali toliko napora naši delavci skozi dolga desetletja! Če so v tem politične špekulacije tukajšnjih ali mednarodnih oligarhov, jih s tega mesta opozarjamo, da imamo pravico odločati o bodočnosti nas samih in naše industrije le mi delavci in naše trpinčeno ljudstvo. Te dni se mnogo govori o bodočnosti naše pokrajine. Po vsem svetu razpravljajo o tem vprašanju. Na naš račun in a, račun bodočnosti te pokrajine se čujejo razne predpostavke, Govoričijo v ministrskih'kabinetih in v najbednejših krčmah. Stavila so se v pokret' razna propagandistična jn teroristična sredstva, skuša se prevarati svetovno javno mnenje z raznimi ekonomskimi. in političnimi argumentacijami gle,-dp Trsta in pokrajine . Pri teh špekulacijah nikoli ne bežijo niti od najkriminalnejših sredstev, kot so ubi- stva mirnega prebivalstva in .delavstva, da bi jih zastrašili na najpodlejši način. Ali pred vsem svetom izjavljamo, da ne bomo nikoli dovolili raznim demagogom izreči zadnjo besedo, ne da bi poslušali največjo večino italijanskega in slovanskega. ljudstva naše pokrajine. Mi delavci smo se vedno zanimali za ta veliki problem in se bomo zanj zanimali še nadalje. Delavska organizacija Enotnih sindikatov se ni izjasnila glede pripadnosti Julijske krajine k eni ali drugi državi in se tudi ni spuščal,, v težko politično borbo, ki iz tega izvira kot so to napravili razbijaški sindikaati. prava zastopstva domačih nacionalističnih in imperialističnih krogov. Vendar smo prepričani, da tolmačimo voljo največjega dela delavcev Julijske krajine ko trdimo, da je skoraj vse delavstvo proti odcepitvi Trsta od svojega pri rodnega zaledja. Prepričani smo, da tolmačimo voljo največjega dela prebivalstva Julijske krajine, ko trdimo, da predstavlja Julijska krajin^ nedeljivo teritorialno enoto. Ko trdimo. da naša industrija ne bo mogla ponovno oživeti, če bo Trst uklenjcn v tesen pas, katero koli smešne črto, brez logične osnove, ki prezira tudi etniška, zemljepisna in gospodarska načela, smo prepričani, da je to tudi mišljenje najveeje večine našega prebivalstva. Zato v imenu 125.000 organiziranih članov, ki jih Enotni sindikati zastopajo v Julijski krajini, a v katerih je 75.000 samo v pasu A, s podporo vsega slovanskega prebivalstva in ogromne večine italijanskega, opozarjamo ves svet, posebno pa diplomate, ki danes razpravljajo v Parizu o našem življenjskem vprašanju, da je Julijska kra-jin„ teritorijalno enotna in nedeljiva ter mora zato pripasti svojemu prirodnemu zaledju, kar predstavlja edino rešitev za boljšo. mirno in delovno- bodočnost. iašegn izmučenega prebivalstva. Vaša prva letna sindikaln, skupščina Je dokazala visoko rzredno zavest vas vseh, dokazala, je, da ste bili in da ostanete še nadalje siguren branik v obrambi političnih, socialnih in gospodarskih pravic vsega delavstva vašega okraja a lahko tudi trdimo. da ste vi na čelu delavskega razreda vso Julijske krajine. Pod modrim vodstvom vaših okrajnih voditeljev ste dosegli lepe uspehe: biip je sicer nekaj manjših organizacijskih pomanjkljivosti, ki so opažajo tudi še danes, vendar pri ogromnem delu ki ste ga razvili na vseh poljih sindikalne in socialne aktivnosti, hodite prepričani, da ste na pravem potu, po katerem boste na vsak način dosegli vaš pravičen cilj.« v Širša seja mestnega odbora E. S. 14. t. m. so se sestali v Trstu vodilni organi Enotnih sindikatov Mostnega odbora, da bi razkravljali o težkem gospodarskem stanju v mestu, o potrebnih ukrepih za zaščito našega delovnega ljudstva proti vedno težjemu položaju in so tudi izglasali resolucijo. naslovljeno na ZVU. V ulici Conti št. 11, so se 16. t. m. sestali vsi zastopniki mestnega delavstva včlanjenega v Enotne sindikate. Na dnevnem redu sta bili dve najvažnejši vprašanji, ki danes tareta naše delavstvo, pa tudi vse delavstvo naše pokuajine. Splošni gospodarski položaj v vsej' pokrajini je neznosen ter zahteva nujne mere odgovornih oblasti. Drugi problem ki izvira iz prvega, je vedno rastoča brezposelnost. Vprašan je brezposelnosti j e danes eno najvažnejših vprašanj in živo zadeva vse prizadete, pa tudi zaposlene, ki jim vsakodnevno preti ista nevarnost zaradi splošnega gospodarskega stanja. Predsednik Mestnega odbora Enotnih sindikatov, tov. Juraga. je govoril v prvi točki dnevnega reda, o splošnem gospodarskem položaju. V svojem govoru je razlo-’. žil nevzdržno stanje, v katerem S0 nahajajo naši delavci in za katere so odgovorni domači delodajalci. Stanje brezposelnosti in bede, ki je prešlo že v meje lakote, se čuti v vseh slojih našega delovnega prebivalstva. • Mezdni pogoji so zelo nizki, a živi,jenske potrebe so vsak dan dražje. Ukinitev zapore na odpuščanje delavstva 'je povzročilo nove brezposelne, ki sedal tavajo po mestu v številu, ki presega 28000 brezposelnih brez kruha zase in z,, svoje družine. Kot da to ni dovolj, pretijo na.1M.ina odpuščanja od 50% vsega našega delavstva, zaposlenega pri koncernu CRD\-e Nekateri pretijo celo z zapiranjem podjetja kar bi stvorilo med našim delava!,«- rn ogorčenje in tak nemir, da bi prešel r.e samo v mržn.io in ogorčenip proti d°' ) la jalcem, marveč tudi proti ZVU. ki ni sposobna. in noče upravljati našo pokrajino kot zahtevajo pravični interesi proizvaja ;■ cev. Najjasnejši dokaz nesposobnosti ZVU ;e trošenje milijonov za brezpomebna javna dela, medtem ko se nikakor ne obnavljajo industrijski objekti. posebno podietia CRDA-e. ki predstavlja za Trst in našo pokrajino naivažneiši vir dohodkov Nato je tov. .Juraga govoril o delovanju Enotnih sindikatov v korist delovnega ljudstva zn, dosego njegovih pravic Govor tov. Jurage je hil burno pozdravljen, a v dvorani se opaža vedno rastoče borbeno razoolnženie Na razna vprašanja delavskih zastopnikov je odgovoril tov. Marino, član Pokrajinskega odbora Enotnih s!ndi-katov O vprašanju brezposelnosti je govoril tov. Semilli, predsednik Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov PovdaMl je predvsem, da število brezposelnih vedno narašča, medtem ko delodajalci ne podvzamejo sploh ničesar za obnovo industrijskih podjetij; dejal je. da je danes posebno potrebna enotnost med zaposlenimi in brezposelnimi delavci. Nato je v kratkem podal poročilo o doslednem delovanju odbora brezposelnih delavcev ter v glavnih črtah orisal njegove bodoče naloge. Tudi temu referatu je sledila široka diskusija. v kateri so prisotni obsodili postopke ZVU ki dopušča tako bedo in dovoljuje njeno naraščanje Na kraju so delavci izglasali sledečo resolucijo: »Skupščina delavskih zastopnikov vseh strok mesi, Treta, na.kateri so bili prisotni zastopniki vseh vodilnih odborov, tovarniških odborov in pododborov ier delavskih zastopnikov, kakor tudi člani odbora brezposelnih delavcev, -so se sestali 14. junija 1946., da bi razpravljali o gmotnem položaju delavskega razreda. Poslušali so poročilo tov. Juraga ki je govoril v imenu Mestnega odobora Enotnih sindikatov ter poročilo tov. Semilli-a, ki je govoril o vprašanju brezposelnih. Ugotovila je, da je stanje našega delavstva postalo neznosno posebno za industrijske delavce, ki ne morejo živeti od nedovoljnih plač in so razen tega prisiljeni delati v zmanjšanem delovnem urniku od 40 ali celo 35 delovnih ur tedensko, - medtem k o'živi jenske potrebščine vedno rasejo, pasebno po cdloku o podražitvi stanovanj in tarif javnih ustanov itd. . ' .. Število brezposelnih, je ponovno naraslo zaradi izdaje ukaz,, 106 od strani ZVU, a, v kolikor se čuje'od uprave' CRDA-e, se Predvideva zmanjšanje ošobja do 50% in mogoče celo'še več:' - ' v vsem tem še jasno'opaža popolna brezbrižnost delodajalcev in ZVU za usodo na- ših delovnih množic,' kakor tudi naših največjih industrijskih podjetij. I djcdel-tiic, ki predstavljajo izvor življenja in blagostanja za mesto in pokrajino: obljubo ZVU, da bodo javna dela zaposlila naše brezposelne delavce, niso bile izpolnjene, marveč se je nasprotno skušalo zaposliti na javnih delih strokovno osobje, zaposleno v ladjedelnicah, skušajoč na ta način 'razvrednotiti našo strokovno delovno silo (na vsak način imajo lahko javna dela le začasni značaj ki obenem ni dovolen za rešitev vprašanja breznomlnosti); v imenu delavcev, ki jih zastopa, . . zahteva 1) vzpostavljanje zapore na odpuščanje delavstva, da bi se preprečilo nadaljnje naraščanje brezposelnosti in izguba strokovnih delovnih mori. kar bi uplivalo na poslabšanje delovnih sposobnosti naših ladjedelnic; 2) da se dž znatna pomoč'našemu največ jemu industrijskemu kompleksu GRDA -i, ki predstavlja izvor življenja za mesto in pokrajino tako, da bi -ta podjetja bila' obnovljena in stavljena v. pogon, naj so preskrbi delo in naj so prične obnavljati naša trgovska mornarica': '3), naj'se ponovno proučijo plačilni pogoji delavcev v odnosu na cene življenjskih potrebščin da bi se popravilo stanje splošno lakote in bede med našimi delavci in njihovimi družinami; 4) naj se prične z ostrim postopanjem proti črni borzi, izvoru brezpravnih zaslužkov z eno strani, a. z druge strani, večanju bede za največ ji del prebivalstva: 5) naj se delavskim zastopnikom da možnost kontrole nad izdajanjem živilskih nakaznic ter naj se Odstranijo vskladiščo-nja prehrambenih artiklov, ki se potom prodajajo ha črni borzi; 6) življenjske potrebščine, ki se izdajajo na osnovi nakaznic, bi morale biti dovoljne za potrebe delavstva in prebivalstva sploh; 7) predvsem naj se zaposli domače delavstvo in s tem naj se prepreči širjenje brezposelnosti,,.a v Urad za nameščen.jc naj se postavi kontrolni član Enotnih sindikatov. Daje poverilnico Mestnemu odboru Enotnih sindikatov, naj podvzame najenergičnejše mere za rešitev izleženih problemov, nai se ob tej priliki poslužuje vseh borbenih sredstev, ki jih ima na razpolago v taki obliki in meri kot to zahteva položaj ter zagotavlja najpopolnejšo podporo od strani vseh delavcev, ki se zavedajo da se borijo za, svoj obstoj, kakor tudi za bodočnost svojega mesta in pokrajine. Skupščina vodilnih organov vs^h strok tovarniških odborov in pododborov, delavskih zaupnikov. Pripravljalni odbor brezposelnih delavcev Postopki C.R.D. A.-e 11. t, in. je uprava CRDA-e izdala sledeče poročilo na osnovi svojega oloka: »Sporočamo delavstvu, zaradi njegovega odpora proti temu, da se poda na delo na rt s’dol)ba, da je uprava CRDA-e dobila ta dela edino zato, da bi se olajšalo finančno stanje naše druibe. Na ta način bi tisoč delavcev se nadalje imelo zaposlitev za ne-Nolizio mesecev. Ker pa je tovarniški odbor poslal naši upravi sporočilo, v katerem poziva delavstvo, naj se spet vrne na delo v ladjedelnice, naša uprava izjavlja, d povzroča to vračanje v podjetje zman-šanje delovnega urnika tudi za vse ostalo delavstvo. • --- Delavski urnik bo veljal od sedaj 35 ur tedensko, a ostalih 5 ur bo izplačanih iz dopolnilne blagajne po določenih predpisih«. ' UPRAVA Delavstvo ne popušča pri*svojih pravičnih zahtevah, a, uprava CRDA-e ne popušča v svoji protidelavski ufenzivi. Kaj bo ukrenila ZVU? Zanima nos razvoj tega spora in stališče ZV-U-ja z ozirom na kršitve ukaza 106, ki ga je izdala ZVU. Zanimiva je vsekakor trditev uprave CRDA-e, da so ji bili dani krediti (od ZVU?) za... bonifikacijska dela. Čudno, da se težki kovinski industriji o-dobravajo krediti za zemeljska dela, kajti to bi bilo, kot da brivcu odobrimo, kredite za kovaška dela. . uradniku za težaška a težakom za filozofska. Mar so danes v naši pokrajini zares, zgubili glave vs; (isti, ki prejemaj e- in tisti, ki dajejo kredite. , Po pojmih naših delavcev bi bilo prirod-no odobriti CRDAT kredit za njeno obnovo in delovanje, a ne za zidarska, čevljarska, brivska ali kmečka dela. Ce šlo tako naprej, bo ČRPA postala, kmetovalec na rtu Sdobba, a naši kmetje bi morali priti upravljat. Naši delavci so za Jugoslavijo Enotni sindikati so poslali zunanjimtministrbm. Svetovni sindikalni zvezi, Italijanski splošni delavski zvezi ter v vednost delegaciji Julijske krajine v Parizu in Jugoslovanski delegaciji v Parizu brzojavko in resolucijo,..-s katarim-a. protestirajo proti izjavi tako imenovane Delavske zbornice v Trstu. Brzojavka se glasi: ! . . , * Izvršni odbor Pokrajinske zveze enotnih sindikatov Julijske krajine je spričo izjave razbijaške Delavske zveze v Trstu, ki je nesramno izjavila, da hoče večina in s katero zatrjuje, da hoče večina tržaških delavcev združitev z Italijo, kajti ta organizacija, ki ustvarja razdor, je nastala vsled političnih pomislekov in vsled tega ne predstavlja delavskih mrožic. ki so se izrekle v teku osvobodilne borbe za bratstvo med narodi Julijske krajine in za združitev s federativno Jugoslavijo. Vsebina resolucije je sledeča: Izvršni odbor Zveze enotnih sindikatov Julijske krajine je spričo izjave odpadniške delavske zveze v Trstu, ki je nesramno izjavila, da hoče večina italijanskih delavcev Julijske krajine ostati pod Italijo, primorana zavzeti v tem oziru stališče da ne bodo tej prevari — čeprav tako grobi — v nobenem resnem krogu verjeli. Izvršni odbor Enotnih sindikatov Julijske krajine izjavlja: 1. da tako imenovana Delavska zbornica v Trstu ne more govoriti v imenu delavcev, ker je nastala samo k namenom, da ustvari razdor ter tako služi političnemu namenu, uveljaviti politične prejudice o združitvi naše pokrajine in Trsta k Italiji. 2. da je kljub podpori industrijalcev samih lahko organizirala samo omejeno število uradništva in malenkostne skupine delavstva malih podjetij, kateri so bili temu prisiljeni vsled koalicije delodajalcev. 3. da niso Enotni sindikati do danes uradno zavzeli nobenega stališča o vprašanju državne pripadnosti teh krajev, čeprav morajo priznati, da so skoraj vsi slovanski in italijanski delavci za združitev Trsta in Julijske krajine z Jugoslavijo, ker vidijo v tej združitvi možnost gospodarskega razvoja pristanišča in industrije ier rešitev, ki je glede na narodnostna vprašanja pravična. Sicer je sama medzavezniška komisija lahko v teh krajih ugotovila, kako so delavske množice na tisoč načinov, z razobešanjem italijanske in jugoslovanske zastave z zvezdo, ki sta združen? nlapolali na velikih tovarnah in po vseh ljudskih okrajih, pokazale, kaj mislijo o rešitvi vprašanja državne pripadnosti. 4. da se čudi podnori. ki jo je ob tej priliki dala Italijanska splošna delavska zveza k; je prej priznala, da je ogromn, večina delavstva organizirana v Enotnih sindikatih in da je zelo pomembno dejstvo da vlada v teh sindikatih enotnost delavcev ne oleda na narodnost. Zaradi tega je njeno sedanje zadržanje udarec ki ga je zadala sindikalni enotnosti, ki se je dosegla z borbami in žrtvami vseh delavcev v osvobodilni borbi proti fašizmu in proti nemškemu okupatorju. 5. da Izvršni odbor Enotnih sindikatov, verni tolmač volje svojih organiziranih članov in najširših ljudskih množic vse pokrajine in Trsta ne želi. da bi vAvetu in pri organizmih in osebnostih, ki morajo odločati o usodi naše pokrajine nastal kak dvom. in zato ponovno povdarja neizpodbitno resnico, da hečejo skoraj vsi delavci združitev z novo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Policija naj še ne meša v kmečka delovna vprašanja 17. junija t. 1. je Sindikat kmečkih delavcev poslal' Uradu ža delo pri ZVU, kakor tudi Poljedelskemu od-J dedku pri ZVU sledečo spomenico: Na osnovi naša spomenice št. 2B8 40 8 Agr. od 1. 6. t. 1., v kateri smo jasno pod-; črtali stališče, ki so ga zavzeli naši koloni1 iz tržiškega področja, smatramo za potreb; no zavzeti tudi naše gledišče; 1. višek od 25% nad rednim prispevkom, ki so si ga kmetje zadržali zato, da bi pov zročili čimprejšnje zaključenje novega sporazuma z delodajalci, ki naj bi zamenjal stari sporazum, naj se vskladišči skupaj s 50% kolonskega deleža; 2. Urad za delo ter ZVU se do danes nista izjavila o vprašanju tc mere naših kmetov, niti jih nista povabila, da hi se končno zaključil t„ sporazum; 3. kmetje se nahajajo pred pretnjo policije, ki jih hoče prisiliti na oddajo 50% proizvoda; 4. ker gre tu za sindikalni spor. mislimo, da je zato nadležen Urad za delo, a ne policija; 5. medtem ko so bili nekateri lastniki pripravljeni priznati začasno ureditev vpra-šanj„ delitve pred umešavanjem policije, so sedaj proti taki rešitvi; 6. neki zavezniški oficir ie danes izjavil v Tržiču da če delavci ne bodo pristali na razdelitev od 50% za vsako prizadeto stran, ho ZVU odredila mlatev s pomočjo nemških uirtnikov. V tem slučaju Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov odklanja vsako odgovornost, če bi nastali incidenti zaradi takega postopka. Sledi nismo št. 376/46-8 Agr. od 17. 6. t 1. Upoštevajoč gornje navedbe L.ikor tudi vznemirjenje med kmečkimi- delavci zaradi vmešavanja nohcije v nrivatna vprašanja, pozivamo Urad za delo raj p-ouči stanie. tako da bi se spor rešT na miren način. Smrt fašizmu - svobodo narodni 17. junija t) 1. je Sindikat kmečkih delavcev poslal Združenju Julijskih poljedelcev sledeče protestno pismo, ki ie. bilo obenem poslano na znanje Uradu za delo ter Poljedelskemu oddelku pri ZVU: 16. junija 194S. so se sestali v Krminu na izredni skupščini okrajni., krajevni, podjetniški odbori ter zaupniki poljedelskih delavcev, da bi proučili stanje ki je naslalo po zahtevi Enotnih sindikatov naj se Združenje julijskih poljedelcev ed'o5i za sklenitev novega sporazumd ki bi določil novo raždelitev proizvodov, povoljnejšo za de> lavce ter zaradi odklonilnega stališča Združenja poljedelskih delavcev, ki o pogojih niso hoteli razpravljati odločeni. da končno, v demokratičnem smislu, dose žejo svoje'pravične zahteve, k: naj bi jih gmotno in moralno dvignile, tako da se ne bi morali plašiti, da se bodo nekega Hn,- ponovno znašli v tako žalostnem položaju kot je bilo za časa fašizma, odločajo, da bodo v tekočem letu razdelili proizvode v odnosu 75% za kolone a 25% za lastnike, obvezujoč se, da bodo vskladiščili 25% od zadržanih 75%, tako da bo, po podpisu novega mezdnega sporazuma del ali vsa količina zadržanega proizvoda oddana tistemu, ki ima na to pravico po novem mezdnem sporazumu. Skupščina, ki zastopa kolone krminščine Kljub velikim stroškom, ki jih imajo kmetovalci s zelenjavo, pri čemer predstavljajo izdatki za vodo največjo postavko, zaradi potrebnega stalnega zalivanja, morajo danes kmetje prodajati zelenjavo po jako nizki ceni. Glavni zaslužek kmetovega truda pa imajo prekupčevalci in prodajalci. katerih zaslužki so nekontrolirani in so oderuško visoki. Taka gospodarska politika pomeni nadaljevanje stare italijanske imperialistične politike proti slovenskemu kmetu in preprečuje možnost konsolidacije kmečkega gospodarstva. POJMOVANJE angloameriškega častnika O UDARNIŠKEM DELU Podružnica Enotnih sindikatov v Renčah jo nameravala 16., t. m. organizirati udarniško delo. Na tozadevno prošnjo, ki jo je podružnica naslovila na guvernerja v Biljah. je. prejela 15. t. m. sledeči odgovor: »V demokratični državi je nedelja Bogu posvečen dan in vsak pošten državljan spoštuje ta dan.« Podpis: Ronald F. Fraser Captain A. M. G. C. A. O. Biglia Protesti proti napadom neofašistov... V soboto je delovno ljudstvo ponovno zabeležilo izgubo enega svojih borcev. Zavratni fašistični zločinci so na podel način umorili tovariša Karla Hlačo, slovenskega pristaniškega delavca. Delavske obleke mnogim niso všeč, verjetno zaradi tega, ker jih nosijo delavci, pošteni in dosledni borci za demokracijo. Tudi Gilbert Povodnik, klepar, je to okusil. Spoznal je pobliže vso veličino »višje kulture«. Obležal je hudo ranjen. ...pri polk. Bowmanu V znak protesta jč tržaško delavstvo v torek dopoldne stavkalo četrt ure. Delavstvo ladjedelnice Sv. Marka je ob tej priliki odposlalo polkovniku A. Bovvmanu, višjemu častniku za civilne zadeve pri anglo-ameriški vojaški upravi, pismo, v katerem protestira proti zadnjim dogodkom v ulici Cavana. Pismo se glasi: Trst, 18. junija 1946. Gospodu polkovniku Alfredu Bovvmanu višjemu častniku za civilne zadeve pri ZVU Trst. Delavci Ladjedelnice Sv., Marka smo danes zjutraj med 10. in 10.15 uro, v znak protesta proti nečloveškemu zločinu fašistov. ki vznemirjajo maslo, zapustili delo. 15. t. m. smo se zbrali v delavnicah, da bi vam. gospod polkovnik, izložili sledeče: Eno leto je preteklo, odkar je ZVU prevzela. zaupno upravo ■ te cone in? sprejela odgovornost za; varnost prebivalstva. Toda iz dogodkov izhaja, da se v tem pogledu ničesar ni storilo. Mi delavci celo vidimo, da se je, kar se naše varnosti tiče, vse zanemarilo. Večkrat smo delavci opozorili' ZVU, da bi preprečila širjenje fašističnega razbojni-štva. Vse izgleda. da ZVU ni zmožna, da bi mogla podvzeti vse potrebne.mere in oču-vati svoje dobro ime ter življenje nas vseh. Prisiljeni smo , vas opozoriti, gospod polkovnik, — in upamo, da poslednjikrat —, da uredite vse potrebne mere, da se preneha s tem stanjem terorja, predno bomo mi delavci, ki si želimo edino le miru in dela, prisiljeni zaradi opravičljivega nezaupanja do ZVU postati razsodniki. Delavci Ladjedelnice Sv/ Marka. in pred svetom Tudi Svetu zunanjih ministrov so delavci Ladjedelnice Sv. Marka poslali pismo, katerega vsebina je sledeča: Trst, 18. VI. 1946. Svetu zunanjih ministrov Pariz. Delavci Ladjedelnice Sv. Marka, zbrani na skupščinah v delavnicah, pošiljamo temu Svetu ministrov slfdečo spomenico, ki se nanaša' na naše želje. Vsak dan je jasnejša nujnost, da se problem Julijske krajine reši, ker je to tesno povezano z gospodarskim življenjem pokrajine same. Povsem jasna je absolutna potreba, da se ta pokrajina poveže s svojim naravnim zaledjem — z Jugoslavijo —, kajti to je .edina rešitev, ki nam bo prinesla mir in blagostanje. . . Zato. pričakujemo hitre rešitve vprašanja Julijske krajine v okvirju FLR Jugoslavije kot VII federativne edinice, kajti to je želja nas vseh. Delavci Ladjedelnice Sv. Marka. daje poverilnico Pokrajinskemu odboru E-netnih sindikatov naj to pumo preda Združenju julijskih poljedelcev, a na znanje Zavezniški vojaški upravi ter Uradu za dele pri ZVU. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Pobijalo in uničevalo se je- brezglavo noč in dan. Ni se izbiralo dnevov, ob nedeljah' in praznikih so se uničevala življenja in material, ob nedeljah in praznikih so se morale boriti in mučiti delovne množice ljudstva za, skupno stvar. _ ____________ Za skupno stvar smo se borili — za svo- je ^soglasno^cdobrila to prctes’no pismo in bodo in svetovno varnost. - - •---- ” . Razdejanja, tako tista, ki so bila povzro- čena ob nedeljah in praznikih, kakor vsa ostala vpijejo po obnovi. Delovno ljudstvo nadaljuje borbo za skupno stvar — za blagostanje in za popolno gespedarsko svobodo od vseh vrst izkorl-ščavanja. Razdejanja, enega dneva bomo občutili let, in leta. Popravila bodo zahtevala dolgotrajno delo in napore. Z medsebojnim pomaganjem se najlaže in najhitreje izlečijo vse posledice vojne. Zato si moramo pomagati. Borba za skupno stvar, za splošno gospodarsko obnovo je po vseh moralnih načelih' dobro delo, a dobrih del je človeštvo učil tudi Kristusov nauk. Poleg tega smo tudi demokratje, dobra dela pa ne škodijo skupnosti, zato so vsa razburjenja neumestna... Pismo ACEGAT-u Kmečki sindikat protestira proti povišanju cen vodi Enotni sindikat kmetijske stroke je poštah podjetju ACEGAT pismo, ki ga priob-čamo v celoti in ki se glasi: Cenjeno podjetje ACEGAT Trst. via Genovaa 6 ■ Podpisani urad vam piše to pismo v imenu vseh malih kmetov, najemnikov in kmetov polovičarjev, da z njim formalno protestira proti nedavnemu povišanju ceni vode, ki služi v poljedelske namene. Nesorazmerno povišanje cen vodi. ki je stala v marcu 1,664 lir za m3 in ki stane Sedaj 4,576; lir, pomeni povišanje od lir 2.912 ža vsak m*. Ta cena.Je za našega poljedelca nevzdržna, če upoštevamo veliko količino vode, ki jo porabi samo ra zalivanje zelenjave. Pozivamo vas, da premotrite vprašanje »cene vodi za kmečko uporabo«, to zlasti v trenutku, ki je zelo težaven za krajevno gospodarstvo, tembolj. še za kmetovalce, ki ga oblastno prisilijo, prodajati pridelek po zelo nizki ceni. Kmetovalca stane pridelovanje toliko truda, med tem ko prodajata prekupčevalec oziroma prodajalec to blago potrošniku po dvakrat ali celo trikrat višji ceni. Prosimo, da podvzamete v tem pogledu potrebne korake. V pričakovanju tega beležimo s spoštovanjem Enotni sindikat kmetijske stroke. Kmečka dela rabijo ogromno vode. Zlasti v okolici Trsta se kmetje pečajo pretežno z vrtnarstvom, a zelenjava rabi precej vode. Te vrtnarije v tržaški okolici obsegajo 3000 do 5000 m. Lastniki teh zemljišč so sj s težavo pribavili potrebna sredstva s prihranki, pritrgali so si takorekoč od ust, da so mogli napeljati vodo. Kljub pojmovanjem nekega oficirja so se verski obredi vršili na Opčinah brez ovire. Deiavna mladina je obnavljala. a roditeljski svet (ki je protestiral proti zaščiti raznih Barag in kot ljudska insti*ucija n; priznan od ZVU) je malčke pogos il in spremljal v cerkev in na/aj Prvi kongres kovinarjev V nedeljo, so junija se bo vršil prvi kongres kovinarskih delavcev članov Knotnih sindikatov. Kongres sc bo vršil v Domu pristaniških delavcev v Trstu in bo pričel ob 8. uri zjutraj z dnevnim.redom kot smo ga. objavili v našem listu št. 25 od 6 1. m. Prva letna skupščina Enotnih sindikatov v Tržiču Preteklo nedeljo se je vršila v Tržiču v kino dvorani »Principe« prva letna skup^ ščina Enotnih sindikatov tržiškega okraja. Skupščino je otvoril predsednik mestnega odbora Tržiča tov. Černigoj, ki je pozdravil vse prisotne. Med zbranimi smo opazili tov. Ivan., Bukovca-Vojmirja, tajnika Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov, tov. Ferleticha, zastopnika KP.IK tov. Micheli-ja, zastopnik,, UAIS-a in tov. Livio za antifašistično mladino. Po izvolitvi predsedstva skupščine in ostalih formalnosti, je govoril tov. Černigoj, ki je poudaril važnost letošnje skupščine in polnega, leta legalnega delovanja Enotnih sindikatov, ki so nastali iz ilegalne organizacije Delavske enotnosti. Ta organizacija sedaj učvrščuje razredno zavest in nadaljuje legalno borbo za delavske pravice. Govornik je poudarit tudi težave delovanja pod anglo-aiheriško okupacijo in neznosne razmere, v katerih se pod. temi pogoji nahaja naše delavstvo, posebno po ustvarjenju razbijaških Julijskih sindikatov. Nato je tov. Černigoj govoril o obsežni 'delavnosti Enotnih sindikatov in o osnovnih naporih za delavsko-kmečko sodelovanje. Kako je ta vez čvrsta, je dokazano ob priliki stavke v septembru 1915. ko so tudi kmetje solidarno z delavci objavili splošno stavko. Kljub raznim poizkusom razbija-ških sindikatov, še vedno naraščajo vrste naših sindikatov, Tov Černigoj je govoril fudi o mezdnih zboljšanjih, ki so jih delavci dosegli v tem letu, ki pa niso dali pozitivnega rezultata zaradi ofenzive, ki so jo pričeli reakcijonarni in delodajalski krogi proti našemu delavstvu. Svoj referat je tov Černigoj zaključil, rekoč, da ni mogoče doseči ničesar trajnega in dobrega, dokler se ne vzpostavijo politični pogoji, ki za to predstavljajo garancijo, t. j., dokler se ne doseže ljudska oblast. Njegov govor so prisotni pozdravili z bur-. nim odobravanjen i. Organizaciisko poročilo 14.363 članov Tov. Battilana je govoril o enotnosti delavskega in kmečkeg., elementa ter izjavil, da štejejo danes tiv.i,ški Enotni sindikati 14.363 članov. Govoril je tudi o obširnem delovanju vseh odsekov, bodisi na gospodarskem kakor tudi na prosvetnem fizkulturnem, socialnem ali zadružnem polju. To delovanje je bilo neverjetno plodno in dokazuje, da so Enotni sindikati zares množična organizacija, ki mobilizira ogromno število, svojih članov na vseh poljih javnega delovanja. Tov. Gratton je podal finančno poročilo, V katerem je razvidno, da je bilo do 15. 'junija t. 1. 2,428.724 lir dohodkov, a 2,162810 Ih- izdatkov V podporni akciji je bilo 311.999 lir dohodkov in 277.300 lir. izdatkov, 298 članov je dobilo denarno pomoč. Nato je nastala kratka diskusija, nakar je govoril tov Vojmir o današnji situaciji v sindikalnem pokretu. Tov. Vojmir je govoril o današnjem položaju Tov. Vojmir se spominja borbe delovnega ljudstva od 1902. leta. ko so naši očetje odprto nastopili z delavskimi zahtevami in bili tudi pripravljeni na žrtve. V zadnjih časih se je mnogo govorilo o politizaciji sndikalne organizacije. Ali,- kako naj se delavci odtujimo političnim problemom, ki predstavljajo bodočnost .naše pokrajine in ne pazimo na manevre reakcije, ki nas hoče vreči nazaj v isto stanje, v katerem smo se nahajali 23 let. Nato je tov. Vojmir obsodil nezainteresiranost odgovornih elementov za obnovo in gospodarsko stanje sploh. Razen tega bo treba posebno obsoditi vse poizkuse proti težnjam in zahtevam, ki sb si jih postavili naši partizani že za časa borbe. Govoril je tudi o odpuščanju našega delavstva iz tovarn'na čisto pristranski osnovi. Govornik je povdaril, da se mora še nadalje voditi odločna borba proti reakciji in njenim namenom, da se uniči naša industrija. V politični borbi se do danes Izvršni odbor Enotnih sindikatov še ni izjavil gierle politične pripadnosti naše pokrajine, ali se dobro zaveda dejstva, da ogromna večina delovnega ljudstva Julijske krajine, ki je organizirana v Enotnih sindikatih. ne žeti biti odsečena od svojega pri-rodneg,, zaledja. Vsi prisotni so burno pozdravili ta izvajanja tov. Vojmira. Sledeča točka Je predstavljala izbor novega Okrajnega odbora Enotnih sindikatov, na kateri so bili potrjeni k upravi sledeči tovariši: Černigoj kot predsednik: ostali člani so: Battilana. Geromet, Gratton, Parentin, Kel-ner in Gratton Vinicio. Izglasovali so poverilnico Nato se je tov. Černigoj zahvalil v imenu Odbora za poverilnico, ki je bila izgla-sana, nakar so dalj nalogo vsem tovarniškim odborom, naj pristopijo k volitvam novih odborov, kakor tudi zastopnikov, ki bodo poslali na pokrajinsko knfercnčo E-notnih sindikatov. Tov. Černigoj je nato želel čimprejšnjo zmago združenega delavstva v znamenju bratstva vsega ljudstva Julijske krajine. Sestanek kmetoo V nedeljo 16. t.m, se je vršil sestanek kmetov v Rocolu. Sestanka se je udeležilo lepo število malih in srednjih posestnikov ter najemnikov. Zborovanje je, otvoril tov. Škerk, predsednik rajonskega sindikalnega odbora. Pozdravil je navzoče in obrazložil pomen teh kmetijskih sestankov. Nato je podal besedo tov. Gerbecu Matiju, tajniku Enotnega sindikata kmeiijske stroke. Tov. Gerbec je podal kratko poročilo o sedanjem delovanju sindikata in e pomenu, ki ga ima ta organizacija za delavca in kmeta. Pojasnil je tudi razliko med današnjimi sindikalnimi organizacijami in prejšnjimi fašističnimi. Predstavniki Enotnih sindikatov so- izvoljeni iz vrst delavcev, kmetov in uradnikov, ki s svojimi prispevki vzdržujejo sindikate. Prejšnji fašistični sindikalni funkcionarji so bili postavljeni od fašističnih oblasti in so bili plačevani od njih. Kako so mogli takšni predstavniki, čuvati interese delovnega ljudstva, če so bili odvisni naravnost od političnega tajnika? Ko so začeli Enotni sindikati organizirati tudi kmete, so bili ti še nezaupljivi in brezbrižni proti naši organizaciji. Sedaj pa so kmetje spoznali ugodnosti in potrebo sindikalnih organizacij. Članstvo v kmečkem sindikatu stalno narašča. Samb v Tr-' stu in okolici ima naša sindikalna organizacija 1700 vpisanih članov. Te dni se vršijo pogajanja z Julijsko Eden izmed inžeuerjev je želel, naj bi j agrarno zvezo za novo pogodbo cvetličar- -fc-1 -t-, i t .4. r# -V-l n 1 e-, • • , . • v v . •1.1 NESLAVEN KONEC PODTIKANJ Pred kratkim je bila. v tržaškem pristanišču preizkušena motorna petrolejska ladja »Empire Mac Cabe». T.adjo so ' dogradili 1943. leta ter so jo nato preuredili v. letalonosilko. Sedaj so ladjo ponovno preuredili v ladjedelnicah CRDA-e-. Lastnica je petrolejska družba »Augio-Persian OU Compa-«ny». Ob te jslovesnosti, pri kateri sta bila prisotna poveljnik ladje in prvi častnik, so vsi navzoči pohvalili spretnost in hitrost delavcev ter tehnične zmožnosti ladjedelnic v Trstu in Tržiču. Obljubili so. da si bodo prizadevali in priporočali britanskim ladijskim lastnikom, naj se poslužujejo ladjedelnic v Trstu in Tržiču. s Poročila iz pasa B s Obnova vasi Vojsko prejeli priznanje in čast za izvršeno delo vsi prisotni delavci Ko so delavci vstopili, so vsi. vstali,.da bi s tein izkazali čast njihovi sposobnosti, poštenosti in tehnični zrelosti. Vsi prisotni inženerji, ravnatelji, kapetani in častniki anglp-ameriške vojaške uprave, so obljubili da. bodo storili (vse, kar je v njihovih močeh, da bi pokazali svetu odlično delo. ki ,so. ga naredili delavci Združenih- ladjedelnici Iti poskrbeli za stalno delo te strdke v teh krajih. Odlične sposfbnosii delavcev CRDA-e in njih nadvse odlično,zadržanje je. dobilo zadoščenje in tisto priznanje, ki mu ga morajo dejansko vsi'.Izkazati, S teni so doživela vsa podtikanja in obrekovanja na- račun JadjedeUiiškega delavstva.' ki so krožila pred dvema mesecema na raznobarvnih. Tipkanih in'od ravnateljstva podpisaniijČfetakib, neslaven konec. jev in vrtnarjev, ki so nameščeni pri lastnikih vil. Ta stroka ves čas fašističnega režima ni imela nobene delavske pogodbe in je bila prepuščena na milost in nemilost svojim gospodarjem. Bili so sužnji v pravem pomenu besede. Enotni sindikat se je zavzel tudi za vprašanje naših kolonov in ponovno predelal njihovo pogodbo, za katero se, bodo v kratkem pričela pogajanja. Tudi borbi proti povišanju cene vodi je Enotni sindikat posvetil vso potrebno paž-njo. V tem pogledu je protestiral tudi s pismom pij mestnem podjetju ACEGAT. katerega objavljamo tudi v naši današnji številki. Na večer minulega trnka 28. pr. m. js vladalo živahno vrvenje po vseh naših rajonih. Kako neki. ne bi bilo, ko gre vendar za trimesečno tekmovanje. Po vseh rajonih so tolmačili, za kaj gre. Naša .mladina se je prva odzvala na prostovoljno delo pri izgradnji požgane vasi Vojsko. Zanimivo je bilo opazovati vse mrzlično pripravljanje za odhod na Vojsko. 2e pred nekaj dnevi so peljali vse potrebno orodje, krampe, lopate, samokolnice itd., končno se je odpravila na delo na Vojsko tudi naša vesela mladina s težkimi nahrbtniki, v kateri] so bile nabit® razne poslastice in »dodatki«, ki so jih pripavile naše skrbne mamice. Zavedajoč se, da. Vojsko ležj skoraj 1000 m nad ■morjem, se je naša delavna mladina oborožila tudi s potrebnimi odejami. Da bo šlo delo pri pozidavi požgane vasi hitreje od rok, se je ljudstvo vseli rajonov odločilo. da bo šlo čistit iri pripravljat opeko v Knomijo. Vsak dan se vrstijo rajoni ter naravnost tekmujejo med seboj, kateri bo pripravil večje število opeke. Zanimivo je opazovati, kako se vsako jutro za to prostovoljno delo zbirajo naše vrle žena, upokojenci ter mladina: vse pre-vev -ena misel In skupna želja: obnoviti čimprej vasico Vojsko. Naše vrle žene tekmujejo med seboj, katera bo'očistila več opeke. Posebno se je pri tern delu izkazala tov. Desa.nka, ki je v osmih urah očistila vež kot 200 kosov opeke. Da si ravno pri svojem gospodinjstvu že itak preobložena z delom, se je tudi skrbna tov Smukovka udeležila prostovoljnega, dela pri čiščenju opeke v Kanomlji ter s tem pokazala za- O Zadrugi vojnih oškodovancev Prebivalstvo v pasu A se je, prizadeto od vojne in nacifašističnega besnenja, zateklo k samopomoči. Organiziralo se je v Ob "zaključku sestanka ** je razvila dl- ! Zadruge vojnih oškodovncev, da bi na ta skusi ja, iz katere, je bilo jasno posneti da j način branilo svoje interese in ukrenilo vse so kmetic spoznali skrb in napore Enot- potrebno za čim hitrejšo gospodarsko ob- nega sindikata kmečke stroke za ljudske potrebe. Untiadina pomaga pri obnovi Dan delovne mladine na Opčinah Zadruga vojnih oškodovancev je pravilno registriran^ in priznana s strani anglo-ameriške vojaške uprave. Zadruga je vklju-•čila v vrste svojega članstva vse zainteresirano prebivalstvo naše pokrajine, to je vse oškodovance. V danih razmerah pa je zaradi nerazumevanja zaupne uprave njeno poslovanje jako utesnjeno in ovirano Doslej je izvršila vse kar je bilo v njeni moči in možno pri načinu upravljanja ter razpoloženja an-glo-ameriške vojaške uprave. Zadruga vojnih oškodovancev ima vsega 48 podružnic. Anglo-ammiška vojaška uprava upošteva 46 podružnic, a guverner v Bovcu in Kobaridu odklanja sploh vsako sodelovanje s člani ZVO. Res čudna je samovolja teh dveh guvernerjev in njihovo nerazpoloženie do toliko prizadetega delovnega liudstva, ki se za časa narodno osvobodilne borbe ni strašilo nobenih žrtev za skupno stvar zavezniških narodov. Razni podjetniki na najrazličnejše načine intrigirajo proti interesom delovnega ljudstva kar smo mogli ugotoviti tudi v našem članku o licitaciji obnovitvenih del v vasi Žaga. Niim seveda ni ljubo. bj oškodovanci. člani ZVO (Zadruge voinih oškodovancev) nadzirali svoje poslovanje, njih delo kadi člani zadruge bodo vedno, čuvali vest, da je treba pomagati svojemu bližnjemu, posebno pa še našemu kmetovalru. Tudi naši upokojenci nočejo zaostajati pri prostovoljnem delu) Tako sta zavedni Boštjan Lipužič ter 76 let stara vdova Rupnikova iz Kosovelove ulice brez prestanka čistila opeko. V nekaj dneh se je očistili in pripravilo za zidavo najmanj 16.000 komadov opeke, od katere se je že 6700 odpeljalo na Vojsko. Sklenilo se je, da se bo zidovje previdno razdiralo, da bomo na ta način pridobili čim večje, število cele opeke- Odkrito je treba priznati, da gre vse ljudstvo z navdušenjem vsa delo, kajti resno se zaveda, da, gradi dahes sebi, kar bo v polili meri doprinealo k. zmagi v borbi za, našo popolno gospodarsko neodvisnost Kanomlfa in Sp. Idrija Na binskoštni pondeljek so se abrali mladina. naše žene, rudarji in upokojenci, okrog lOft po številu ter šli organizirano na prostovoljno delo za obnovo. Tako je lliala gruča, Ti po številu, presejala 12 m? prodnega peska, ki bo služil za. strešno J.) delovnih ur. Vozniki so prepeljali 653 kub. m materjakr in razen-tega je bilo moglo hiti lahkomiselno zaupljivo. Pri teh problemih gre za njihovo korist, za njihovo blagostanje. Vsi poznavalci gospodarskih in političnih prilik, ki so vladale v naši pokrajini za časa italjanskega imperializma, morajo sprevideti iij priznati, da je nezaupauie ljudstva utemeljeno; in opravičljivo. \Ne to moramo smatrati za plod dolgotrajnega grenkega izkusiva, ki ga je prepričalo, da ni vse zlato, kar se sveti! Vemo, da. so za vsako delo potrebna sredstva, s protivrednostjo katerih se mora ne-k., ustanova ali poedinec obremeniti. Pri vprašanju obnove v naši pokrajini nam ne more in ne sme hiti vseeno, kdo bo obremenjen s str.oski del. Ob tej priliki motamo ugotoviti, da so se že pripetili slučaji, ko so na finančnem račun skupnosti bivši kolaboracionisti požigalci. narodni izdajalci?! Ne! Tega ne more ih ne sme dopustiti. , V Cerovijah je z licitacijo dobila obno-vitveh,. dela tvrdka »Polvtelina«. Lastnik tvrdke je ing. Šalehar Franc iz Ljubljane, bivši kolaboracionist, ki je oh nemškem polomu odšel v Trst, ker se je zavedal svoje krivde Ta mož ;e pred kratkim izginil iz Trsta neznau.i kam: tvrdko vodi sedaja njegova žena, ki je zaprosila in tudi dobila ameriško državljanstvo. Po-iSlovodj., tvrdke pa je Rajko Šalehar, brat f zgoraj omenjenega inžcnerpi. V tej sta’--Ibeni' družili ' sodelujejo znani koiaborncio-inisti, ki so. zavedajoč se svoje krivd© pred j narodom, zbežali iz Jugoslavije. So to begunci: stavbenik Kavka, Tesni trgovec Krkoč Rajko. Anton Mavrič, stavbenik iz Delavci TOVARNE STROJEV protestirajo Gmotno stanje delavskega razreda se y zadnjih časih vedno slabša. Skromna mezdna zboljšanja, dosežena z velikimi težavami so uničena z zmanjšanem delavskega umika od 58 na 40 ur tedensko, s podražitvijo brane in ostalih potreb, z zvišano najemnino, -ceno vode. plina, elektrike, kar izziva vedno večje vznemir jenje med delav-: vitvenih del krili iz prispevkov -ojne ško- odseku sedanje uprave izjavili vojnim o- k Ljubljane in drugi. Kaki sj drzne družba, škodova»ceni,' da jim ni potreba prijavljati [ takih ljudi prevzeti dela od njihovih- biv- vojne škode. Tz tega sledi jasen zaključek, da vojna škod,, prizadetemu oškodovancu ne bo izplačana. Pri nadaljnem raazmotrivanju pa se nam nehote vsili tudi vprašanje, zakaj ni potreba prijavljati vojne škode? Morda zato, ker bodo stroški obnovitvenih del kriti iz vojne škode? Razvit čut za logično razmišljanje zahteva odgovore na vsa vprašanja, zahteva popolne jasnosti! Besedam in obljubam že dolgo n° verjamemo več! V slučaju pa da se bodo stroški obno skimi nmožcaini. Brezposelnost raste, odpuščanja se naclliu.iejo. a javna dela. ki jih je obljubila ZVU. se niso pričela ter tako ni nikakor mogoče zaposliti ogromne množice nezaposlenih delavcev. Delavci tovarn in delavnice so ogorčeni proti odgovornim elementom, ki bi morali popraviti to stanje in pričeti z obnovo. Tako se'ne more nadaljevati, marveč je, treba najti nek izhod, ki mora nujno , rešiti to neznosno stanje.' Tovarniški odbor, ki tolmači voljo delavcev predlaga rešitev sindikata svoje stroke, ki naj jo nato predloži lasnemu odboru F. S., da bj rnogen zavzeti energično" stališče. v 'nbjrambi interesov vseh delavcev, ki se nahajajo v vedno težjem in obupnejšion položaju. 7 CiiaiU U* Primorsko ♦ delavsko enotnost tudi sortiranih 16? kub. m grandbenega materiala, ki se še Tla uporabiti. Skupno je bito torej pretreseno 815 kub. m materiala, kar predstavita vrednost 254.300 lir, ki jih je mladina z udarniškim delom pokio-niTa openskemu prebivalstvu. Na vsakega delavca pnde 0.862 kub. m za 3 delovne ure del, oziroma vsak bd njih je doprinese) -'288:69 lir koristi. de. jp sedanji način dela nepravilen in krivičen. Strašna je bila ta vojna in mnogo je vasi. ki so bile popolnoma uničene. Vse te vasi so bile zgrajene v davni preteklosti. Takratne potrebe in nameni vasi, njih lega gradnja, veličina, skratka gospodarske potrebe in funkcije, sredstva ter življenjski, povezanhst in izgradnja vasi, je bila pred dvesto leti ali morda še prej narekovana po takratnih potrebah, možnostih in namenih. Potrebe vasi Pa eo se s kulturnim razvojem družbe predvsem pa z razvojem tehnike, prometa in trgovine zelo spremenile Današnje moderne potrebe zahtevajo novih rešitev, novih pogledov in perspektiv. Tudi možnosti so večje, zlasti še. če upoštevamo ljudsko demokracijo, ki nudi najširši mmnožieam možnost razmaha in blagostanja. In ker so potrebe današnjega časa druge kot pred dvesto leti ali morda še prej in podane tudi tehnične možnosti, da. se zgradijo modernejše vasi, zakaj se ne bi upoštevali pri sedanjih obnovitvenih delili vsi ti momenti? Da se morejo pravilno oceniti vse možnosti in ukreniti vse potrebno, p;, moramo odstraniti popolnoma vse nejasnosti, vse dvome. Zato moramo vedeti, iz katerih sredstev se bodo krili stroški za obnovo stanovanjskih hiš v naši pokrajini. Vedeti moramo, ali bodo šli tj stroški v breme okupacije ali pa v breme vojne škode? Vedeti moramo tudi, če bodo ti stroški, ko bo vprašanje pripadnosti naše pokrajine dokončno rešeno, obremenjevali delovno jihoviir bivših nacifašističnih gospodarjev požganih hiš? saj so oni sami s svojini sodelovanjem pomagalia okupatorju pri požiganju! Naše ljudstvo noče, da bi taki ljudje delali dobičke na račun poštene skupnosti in to njihovo stališče je popolnoma razumljivo za vse iskrene demokrate. Sploh -se prj obnovitvenih delih dogajajo še druge, jako čudne stvari. Tako je na primer pri licitaciji za obnovitvena dela v vasi Žaga dobila dela tvrdka Matirolli, ki je obljubila železobetonske balkone in stopnice ter prevzela dela brez konkurence pri licitaciji. To-je . lahko uredila, ka jti pravijo, da je konkurenčni tvrdki pred licitacijo ponudila nagrado, če izostane od licitacije. Izgleda, če upoštevamo tako velikodušno razsipavanje denarja, da morajo biti vzgledi za odlične zaslužke izredni, a na žalost gre vse to v breme in škodo prizadetega ljudstva Hiše oškodovancev bi bile lahko solidne.}© popravljene, če hi se vsa sredstva, ki so namenjena, za- obnovo, uporabila izključno za ta dela! Poslovanje pri obnovitvenih delih se mora dobro proučiti in preurediti, Saj smo odgovorni in dolžni skrbeti za koristi delovne skupnosti Predvsem se morajo odstraniti vse osnovne nejasnosti tako, da bo ljudstvo v pogledu bremen mirno.. Želeti bi bilo, da izda anglo-ameriška vojaška uprava uredbo, ki iti točno in nedvoumno precizirala vprašanje posredne in neposredne * obremenitve delovne skupnosti z vsemi stroški, ki so v zvezi s tem in na ta način odstranila vse nejasnosti in nezaupanje do obnove. Ce pa se bo skupnost obremenila s stroški obnove, tedaj mora anglo-ameriška vojaška uprav., upoštevati vse želje prizadetih V tem slučaju so podane vse tehnične možnosti, da se vpoštevajo potrebe sedanjosti. to je potrebe moderne vasi. Anglo-ameriškg vojaška uprava bi morala vpo-števati želje delovnega ljudstva in mu potom, zadrug voinih oškodovancev prepustiti vso iniciativo in dokončno odločitev v mejah finančne možnosti. Odgovorni urednik: Albin ZABRIC