Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25. lip
Spediz. in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-iII. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst. ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto XI. - Stev. 24
Trst-Gorica, 14. junija 1957
Izhaja vsak petek
Vzroki	in	p
Zopet se vračamo k vprašanju, ki smo ga na tem mestu že nekajkrat obravnavali, vprašanju, ki nam je zelo neljubo, a nas, ko gre za naše rojake, vendar tako boli, da. o njem ne moremo in ne smemo molčati. V mislih imamo številne bege iz Jugoslavije, vsak dan nove objave imen, večinoma, mladih, zelo mladih ljudi, ki zapuščajo svojo domovino, da bi si kot politični begunci ustvarili možnost boljšega življenja v. tujem svetu.
Prav predvčerajšnjim je radio razširil vest, da so turistični uradi na Hrvat-skem za prihodnje mesece ukinili skupinska potovanja, ki so jih imeli v načrtu. Čeprav naj bi bila ta ukinitev samo začasna, je vendar značilna.
Ukrep uradno utemeljujejo z gospodarskimi, posebno valutnimi težavami. Število prošenj za potovanja v tujino, posebno množične in zato cenejše ter širšim krogom dostopne izlete, je tako na-rcistio, da predstavlja veliko obremenitev za itak že močno pasivno jugoslovansko plačilno bilanco.
Priznati je torej treba, da ta uradni razlog za ukinitev, vsaj v določeni meri, drži. Vendar ne popolnoma. Najbrž pa to sploh ni bil neposredni povod za omenjeno Ukinitev, odnosno omejitev napovedanih skupinskih potovanj.
Jugoslavija je že kmalu od preloma s Kominformom dovolila svojim državljanom tako svobodo kretanja, kakor nobena druga komunistična država. Izleti v. tujino so postajali vedno priljubljenejši in lažje dosegljivi. A rezultat?
Najprej redki, nato pa vedno številnejši posamezniki se niso več hoteli vrniti domov. Zunaj so ostajali š'px>rtniki, kulturniki, pa tudi razni gospodarski odposlanci in opolnomočenci gospodarskih podjetij. Nekateri od teh celo s precejšnjimi zneski denarja ali pa vsaj nekorektno pridobljenih provizij. Take gotovo nihče ne more zagovarjati. Toda ti so v skromni manjšini, ki se izgubi v pravi reki ostalih beguncev, ki se dnevno izlivajo v bližnje nekomunistične države, v Italijo, Avstrijo in Nemčijo.
Namesto da bi se ta tok, ta izguba krvi ustavil, je naraščal in še narašča. Prav zadnje mesece je dosegel pravi višek. Dober del udeležencev letošnjih jugoslovanskih kolektivnih potovanj v tujino ni hotel več domov, pa čeprav so vsi vedeli, da je postopek za priznanje položaja političnega begunca neprijeten, dolg in negotov. VSi vedo, do sosednje države Jugoslaviji še vedno vračajo, torej prisilno repatriiraijo celo ljudi, ki so nezakonito prekoračili mejo. Se toliko bolj stroge so te države pri oceni razlogov bega za tiste, ki so prišli v tujino z rednimi potnimi listi. In tistega, ki je zavrnjen, čaka nato doma siguren zemerr.
A Jugoslovani vkljub temu tvegajo. Posebno priljubljen je beg v Nemčijo., ■ker si pač obetajo, da bodo tam, v deželi, ki doživlja velik gospodarski procvii, najlažje našli zaposlitev. Prav tako tudi upajo, da bodo tam najlažje prišli na rastne izseljeniške kvote, ker se pač Nemci sami neradi izseljujejo in jim to tudi ni potrebno. Samo en primer: 40 delavcev neke zagrebške tovarne, ki so bili na študijskem potovanju po Nemčiji, je
zaprosilo nemške oblasti za politično zavetišče. Isto je storil šofer njihovega avtobusa, in tovarni so sporočili, naj pošlje kakega drugega šoferja p-o avtobus.
Podobnih primerov je veliko. Ne dogajajo se samo v Nemčiji, temveč se tako rekoč redno vrstijo tudi v Avstriji, Italiji in Franciji.
Režim je dolgo upal, da se bo odliv, potem ko bodo pobegnili tisti, ki so se za to že odločili, sam od sebe ustavil. Zato je manj strogo nadziral meje, bolj širokogrudno je dovoljeval potovanja v tujino. Zdaj, ko se to pričakovanje ni u-resničilo, ko se ostajanja v tujini, kakor tudi nezakonita prekoračenja meje in pobeg s čolni čez Jadran vedno bolj množijo, pa je režim posegel po drugih ukrepih. Eden od teh je prav gotovo tudi najnovejša omejitev kolektivnih potovanj v tujino. Zadrega pred sramoto, ne pa samo valutne težave, bi torej bila poglavitni razlog in pravo ozadje te nove »turistične« politike.
In še enkrat se vprašamo: ali je to Jugoslaviji potrebno? Ali ni takšno postopanje oblasti podobno ravnanju trgovca, ki sam noče prodajati kruha, a bi lačnim vkljub temu prepovedal, da bi ga hodili kupovati drugam?
Res je, da so ti pobegi sramota, za režim, da bolijo vsukegevr, ki želi svojim, rojakom samo dobro. Med temi smo tudi mi. Toda obenem se zavedamo, da se takšne sramote ne izbriše z navadno rrrepo-vedjo, temveč samo tako, da se odpravi njene vzroke. To bi pa v jugoslovanskem, primeru pomenilo dati ljudem več svobode, vzbuditi jim novo upanje, da si bodo s svojo pobudo in po svon volji lahko izboljšali svoje življenje. Tega pa komunistični režimi nočejo storiti in vedno novi jugoslovanski begunci so živ o-vomin vsem, ki morda še verujejo v rdeča nebesa.
Ponovna otvoritev vladne krize
Zoli podal ostavko: italijanska demokratična in republikanska vlada ne more sloneti na fašističnih in monarhističnih glasovih ^ Predsednik Gronchi izbira novega mandatarja
Kakor je 'bilo .najavljeno, tako je za senatom, pretekli petek .zvečer, glasovala o zaupnici Zotijevi vladi poslanska skupščine. Pred glasovanjem je predsednik vlade Zeli najavil, da mislnskih glasov ne bo upošteval.
Izid glasovanj® je bil do zadnjega negotov. Ko so pa objavili rezultate, je bilo razvidno, da je Zali dobil .potrebno večino, re čeprav samo za en glas. Zanj so glasovali krščanski demokrati in na-red-imi monarhisti, ki so skupno dali 282 gla-sov, medtem ko je potrebna večina .zna-šala 281 glasov. Poleg tega je za Zofija glasovalo -tudi 23 misinovskih poslancev, tako da je vlada pravzaprav dobila 305 glasov. Proti vladi je glasovalo 255 poslancev. To iso biti komunisti, socialisti, socialni demokrati, liberalci in republikanci. Ob glasovanju, je bilo v dvorani 571 poslancev, glasovanja pa s,e i.ih ie vzdržalo 11. Tako jih ,je glasovalo 560, in nadpolovična večina od 560 je 281, kakor smo to že omenili.
'Zoli je bil zadovoljen. Za soboto zvečer je napovedal isejo ministrskega sveta, poslanska zbornica bi morala začeti z rednim delom v sredo, senat pa že v torek. Ker je bilo glasovanje ob zelo pozni .nočni uri, so se ministri' odpravili v neko restavracijo, da primerno proslavi-;o vrvi ve čil uspeh svoje vlade.
Medtem ko je prva proslava usoeha v poslanski zbornici še vedno trajala, so pa po telefonu že izačeli iskati Želita., kaiti pri štetju glaisov :se .ie vrinila >na'-paika. Po prvotnem štetju,, kakor ®mo ca prikazali, je vlada, brez rnhovskito gla>-sov, dosegla samo en glas večine, glasovalo pa je 560 poslancev. Za izračunavanje potrebne večine .namreč šteje samo
število poslancev, ki so glasovali. Prav zato .ie bila potrebna, večina. 281, i,n to j,e Zfcli dosegel. Prav v tem pa je tičala mat pak«. Ni glasovalo samo 530 poslancev, temveč 562, kajti dva poslanca, ki sta bila zabeležena, da sta se .glasovanja vzdržala1, sta dejansko glasovala proti vladi. To sta bila en komunistični in en fašistični poslanec, ki je kot edini iz svoje skupine glasoval proti vladi. Ko so s primerjam,jem zapisnikov štirih zborničnih tannikov za štetje glasov (ki so eden komunist, eden demekrščan, dva .pa socialista) ugotovili, da je res tako. se' .Je vladin položaj bistveno spremenil. Pri 562 oddanih glasovih znaša potrebna večina 563, ,te pa Zoli brez upoštevanja' mi-siinskih glasov ni dobil. Manjkal mu je en glas.
.Za Zolija je postalo usodno, da niso glasovali zanj tudi Laurovi monarhisti. Z njihovimi glasovi bi pridobil potrebna večino. Ko smo zadnjič govorili o i,zgledih Zolijeve vlade v poslanski zbornici, smo to c,menili. Tako mu pa potem, ko je v poslanski .zbornici svečano izjavil, da prii presoji zaupnice me bo upošteval misovskih gasov, n,i preostalo drugega, kot da je šel k predsedniku republike, Gronchi,ju, in mu sporočil, da odstopa. S tem .so soglašali tudi njegovi ministri, ki jih je pred svojim korakom sklical na kratko se.io. Zoli je sprejel to odločitev v ponedeljek .zvečer, potem ko je predsedniški urad poslanske zbornice dopoldne .ugotovil dokončen in. pravilen, izid .glasovanja o zaupnici.
Precej, redko je, da se v parlamentarnem poslovanju v taiko važnih trenutkih zgodijo tako neljube in nepričakovane pomote. V tem primeru, p«, je treba .upo-
Evropski kongres v Rimu
V ponedeljek je v navzočnosti več kot tisoč delegatov začel v Rimu Evropski kongres, n akatereg® so prišli parlamentarci in druge vplivne osebnosti Iz šestili držav Evropske skupnosti za1 premog in jeklo ter Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. tN^naen kongresa je, de bi dal nove pobude in poživil delo za uresničenje evropske federalistične zamisli, katere cilj je gospodarsko in politično zedinjena Evropa.
Kongres j® pozdravil republiški, predsednik Gronchi, ki je izrazil željo, naj- bi odgovorni možje delali hitreje na uresničenju edlnstva Evrope v duhu sloge in .učinkovitega sodelovanja. Samo zedi-njema Evropa bo lahko imela vodilno vlogo na gospodarskem, socialnem itn političnem podrbčju. tZ zedinjenjem evropskih držav mora evropska demokracija' dokazati, da ume reševati temeljne probleme narodov bolje kot drugi režimi, ki širijo svojo ideologijo V svetu. Evropa seveda .tega ne more storiti, dokler ne doseže vsaj tolikšne enotnosti, da bo nje-
flustrijska mornarica in Irst
V. mirovni pogodbi z Italijo, ki je določala ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, je Mo rečeno, da bo Trn vodil register in da bo matična luka za trgovske mornarice iraznh srednjeevropskih držav, ki nimajo lastnega dostopa nft morje. Med teffni je tolla omenjena tudi Avstrija. Svobodno tržaško ozemlje pa. Bi bilo 'nikdar uresničeno lft Ista usoda jie doletela to določilo. (Pa tiudl same zaledne države niso kazale posebne Volje, da bi svoje pomorske načrte opirale na Trst.
Vkljub temu pa omenjena možnost Avstrijcem ni dala miru. 'Posebno po 'sklenitvi državne pogodbe., s katero so dobili priznanje nevtralnosti in samostojnosti, so s še večjim zanimanjem začeli razmišljati, kakšne koristi bi lahko imeli od lastne (trgovske mornarice. Pri tem ji ,je bila za primer tudi Švica, ki se je v minuli svetovni vojni z uspehom \raj minimalno oskrbovala z ladjami, ki so plule pod n jetrno zastavo. Vrstiti so se začeli predlogi in končno je zdaj s tertl tako daleč, da je le pripravljen načrt za poseben zakon, toi naj bi omogočil, da se zamisel avstrijske, trgovske mornarice U-reshiiči.	,
Kakor pišejo, ta avstriljskt Zakon, vsaj v sedanjem osnutku, ne določa, kje morajo biti ladje registrirane. O tem na,j bi odločale prizadete družbo same. Vendar je treba upoštevati, da so Avstrijci precej navezani ina Trst. Kaše pristanišče jim je najbližje, poleg tega pa jih »vleče v Trst tudi srce«. Tako jim je še nedavno očital neki hamburški gospodarski list. Zato lahko pričakujemo, da bo ob primernem zanimanju tržaških pristaniških oblasti Trst ostal ne samo glavno avstrijsko prekomorsko izvozno pristanišče, ampak bo poleg tega še matič-
no pristanišče za večino ladij1 noVe avstrijske trgovske marnArioei. Seveda ibo Trst moral paziti, da bi s pretiranimi birokratskimi predpisi in morebitnimi dajatvami te izredne priložnosti sam ne zaigral.
Avstrijci se bodo najbrž odločili' takole: ledje, ki bo^o .plule čez Atlantik in ob Zahodni Evropi, bedo imele svoje matično pristanišče v enem izmed severnoevropskih obalnih mest, vse ladje, kJ bi plule ob Afriki, po Sredozemlju, proti Aziji in Avstraliji, ih teh bi bilo največ, pa bi imele svoje izhodišče in matično pristanišče v Trstu. Po Sedanjem zakonskem osnutku, ki ga le, avstrijsko prometno ministrstvo le predložilo parlamentu, bi moralo vsaj 75 odstotkov glavnice pomorskih družb, Jel bi hotele veljati za, avstrijske, moralo pripadati avstrijskim državljanom, ostalih 26 odstotkov pa bi .lahiko pripadalo tujcem. Prav za ito možnost se že zanimajo mnogi tržaški pomorci in ladijski lastniki, ki bi » svojimi ladjami', kapi,tali, pa tudi osebnim delam in izkušnjami radi sodelovali v avstrijski trgovski mornarici.
Obetajoča za Trst (manj za rafinerije ob Miliskem zalivu) je novica, da se Avstrijci živahno zanimajo za zgraditev velikega cevovoda, ki bi direktno vezal Trst z okolico Dunaja, kjer bo 'Zgrajena največ ja srednjeevropska rafinerija nafta Cevovod bi bil dolg 600 km ter bi se z morebitnimi priključki nadaljeval na Bavarsko in v Češkoslovaško. Po njem bi Avstrija uvažala vso potrebno nafto. V isti namen bi ga deloma .izkoriščala tudi Zahodna. Nemčiia (za svoie južne, predele, predvsem Bavarsko) In Češkoslovaška. Ce se ta zamisel uresniči, potem se to promet nafte skozi Trst .zelo povečal
no gledanje na. glavne svetovne probleme enotno. Gronchi je nato pozval navzoče parlamentarce, naj pri delu iza zedinjeno Evropo puste ob strani vsako državno in nacionalno sebičnost, ki toi lahko imela! a» posledico cepljenja, in sprožila nasprotja. Končino je Gripne hi poudaril, da sleherna zakasnitev. v zedi-njevanjti Evrope neposredno ograža temelje naše omike.
Evropski kongres je predvčerajšnjim zaključil svoje .zasedanje. Sprejel je resolucijo, v kateri izreka .svojo vero v u-resničemje Združene Evrope, ki je pogoj za blaginjo evropskih narodov in uspešno obrambo njihove civilizacije, Resolucija tudi zahteva čimprejšnjo odobritev pogodb o Skupnem tržišču in Evratomu. Evropski kongres 'bo tudi nadaljeval svoja prizadevanja za .ustanovitev evropske zakonodajne skupščine, ki naj bi ne bila sestav j ena iz delegacij posameznih parlamentov, temveč iz neposredno izvoljenih poslancev. Prav tako naj bi Evropa tudi' dobila svojo skupno izvršno ohlast. Evropski narodi, ki imajo sedaj na mar-isikatero mednarodno vprašanje TazJične poglede, naj bi v skupnem interesu vzpo-redili svojo zunanjo politiko in obrambo skupnih koristi-. Resolucija poudarja -povezanost Evrope in Afrike. Izreka, željo, naj bi obe deželi združili svojo usodo v diuhir popolne enakosti, kar bi obema celinama' zagotovilo hiter napredek in dejansko neodvisnost.
Nova francoska vlada
Medtem ko se je italijanska vladna kriza znova odprla, je Franclja, vsaj. zaenkrat, dobila novo vlado. Sestavil- jo je francoski radikalni prvak Bourgčs - Mau-tnoury, ki je ihii v prejšnji MoUetovl vladi obrambni minister. K njegovemu u-spfhu so nedvomno pripomogli tudi dogodki v AlžifU, kjer se je .borba, zaostrila iti zavzela take oblike, da je treba nujno kaj ukreniti. Brez vlade bi se Franciji položaj vedno bolj -izmikal i* rok.
Bourgčs - MaumouTy je sestavit manjšinsko vlado, ki računa v poslanski zbornici z gotovostjo samo na eno tretjino poslancev. Zaradi nasprotovanja Socialistov je pamreč Bourgčs - Mounnury moral sestaviti novo vlado brez Sodelovanja zmernih desničarskih skupin, za kater^ pa upa, da ga .bodo vkljub temu podpirale. Večino resorov so v novi vladi o-hramtlii dosedanji ministri.
Arabska obraitinavanjs
Kdor 'bi še pred nekaj meseci dejal, da bodo arabske države začele .izganjati Naserjeve diplomate, 'bi veljal za sanjače. Takšen je bil (Naserjev vpliv v arabskem svetu, toliko je zalegla, njegova 'beseda, posebno'ko je bila .namenjena nemirnim, tako hitro vnetljivim množicam, ‘kot so arabske.
Od tedaj .pa se je zgodilo že marsikaj. Večina arabskih držav je sprejela Eisen-how.erjevo doktrino, ostale, .z izjemo Sirije i% Egipta, pa so ji' vsaj naklonjene.
V Jordaniji je .spodletel puč Naserju- naklonjenih politikov in častnikov. Seveda se je bilo težko pomiriti s .temi porazi im kar verjetno je, da so naserjevci v, ■zadnjem 'trenutku skušali na eden ali ..drug način, rešiti, kar toi se rešiti dalo, Pri tem niso izbirali sredstev. Najprej se je .pojavila vest o .zaroti v Sa.udovi Ara-toij, .zdaj pa. so prišli na sled podobnim pripravam v Jordaniji.
'Oba poskusa ata bila odkrita. V to zapleteni domačini so bili zaprti, v kolikor je šlo pri tem za tuje, reci egiptovske diplomate, da so domači nezadovoljneži ob podpori, egiptovskega vojaškega atašeja v Amanu in egiptovskega konzula v Jeruzalemu pripravljali umore raznih jordanskih osebnosti. Zato je pozvala, o-toa egiptovska diplomata, naj nemudoma .zapustita deželo. Egipt, ki iz razumljivih .razlogov tega tolmačenja ne more sprejeti, je povabil jordanskega veleposlanika, naj zapusti Kairo. A veriga še mi končana. Jordan zopet meni', da toi trpel nje-, igov prestiž, ko toi si dovolil kaj takega.
Kadar v škripcih
Celo Vzhodna. Evrope, ki je po končani vojni doživljala nezaslišane grozovitosti, še ml imela vladavine, ki bi se tako Izključno opirala na teror in kd toi bila tako osamljene In brez kakršnekoli zaslombe med ljudstvom, kakor je to Ka-dajrjeve .strahovlada.
Vsi Kadarjevi napori, da bi reorganiziral komunistično partijo, so se. zaključili s popolnim neuspehom. Tri četrtine starih komunistov je partiji obrnilo hrbet. 'Poizkusi, da bi po tovarnah organizirali komunistične celice, so propadli. Bo mnogih tovarnah in kolhozih so morali Kadarjevi plačanci s krvavimi glavami zapustiti obratovali* ča.
Javno mnenje na. (Madžarskem je 1a-ko nasajeno preti Kadarjevi strahovladi, da so .»sovjetski svetovalci« Xad*rju pre-povedali ustanavljanje oborožene delavske milice. Sovjeti smatrajo namreč, po izkušnjah v lanskem oktobru, da so vsi madžarski delavci »nezanesljivi«.
V zadnjem Času poskuša Kadar s konstrukcijo nove ljudske fronte, V njej naj bi poleg komunistov sedeli r&Znt poklicni politikanti, ki ne najdejo drugega za-pasl e.nja in jim je .sopotntžfvo edina mož-nolst preživljanja. Te posamezne kreature se gruti.rajo iz vrst sindikalnih zaslužkarjev in Kadarjevih delavskih svetov.
Zbiranje »pozitivnih sil* ie za Kadnr-ja zadnja karta. Gospodarsko stanje dežele je zašlo v popoln kaos. Sam komunistični tisk priznava, da primanjkuje v Budimpešti krušna make. Preskrba s premogom ie .naravnost katastrofalna. Številne industrije počivajo. Zahod je Radarju odklonil vsako gospodarsko pomoč. Pripravljen bi bil dobavljati surovine le. preiti .takojšnjemu plačilu, ker vlada ne nudi zadostnih jamstev. Komunistični gospodarski strokovnjaki odkrito priznavajo, da kaže tudi Vzhod čedalje manj .navdušenja za pomoč Madžarski.
števati, da je bilo gasovanje pozno zvečer, po dolgi in .utrudlivi debati. Vsem j.e žal, da is.e je to pripetilo prav Zoli ju, ki j,e resen in načelen človek, kakor je to pokazal .tudi z zaključkom, ki ga je izvajal iz izida glasovanja. Vkljub vsemu pa je treba le reči, da je bolje 'tako. Ce je že .bilo 'težko sprejeti dejstvo, da bi republikanski Italija vladali ministri, kr bi bili odvisni od monarhističnih glasov, bi bilo naravnost nemogoče in kričeče nasprotje, da bi demokratična Italija, komaj 12 le.t po osvoboditvi in štirinajst let po padcu fašizma imela vlado, ki bi se opirala .na fašistične .glasove.
Predsednik .republike, Gronchi, ki je takoj v torek proti večeru .začel .posvete za rešitev vladne krize, ja najprej sprejel predsednika senata, Merzagoro, nato predsednika poslanske .zbornice, Leone-ja, za njim pa nekdanjega predsednika u-stavodajne skupščine, Saragata. Za tremi načelniki predstavniških teles so prišli na vrsto voditelji posameznih parlamentarnih skupin, ki jih je predsednik sprejel po abecednem vrstnem redu njihovih osebnih priimkov. Sprejemanje je bilo ločeno i,n ne v parih, kakor zadnjič, to se ipravi, da so senatorji in poslanci govorili s predsednikom vsak posebej. Zadnji so prišli na vrsto prejšnji predsedniki .republike. S 'tem je število avdienc narastlo na 27, toda od torka .zvečer do četrtka so bile vse opravljene. Bivši predsedniki republike so bili sprejeti zadnji, ker se domneve, da imajo posebno velike politične izkušnje in je zato prav, da predsednik lahko .pretrese a .njimi vse morebitne vtise, ki j.ih je dobil v razgovorih s strankarskimi političnimi prvaki.
.Predsednik senata, Merzagora, je sicer po avdienci pripomnil, da je že prvič dejal, da je sedanja vladna kriza težka to da ne .bo tako hitro rešena. Vkljub temu pa .se. splošno pričakuje, da bo v trenutku, ko izide ta .številka »Demokracije«, že znano ime moža, kateremu .bo Gronchi poveril nalogo, da poskusi sestaviti vlado. Takrat ‘bo tudi obenem že znana smer, v kaiteri bodo iskali rešite.v. Trenutno so namreč odprte tri možnosti: ali ponovna, oživitev vlade demokratične sredine etii ponovitev eksperimenta enostrankarske vlada, toda z odločnim odklonom od desnice, ali pa. začasna vlada za opravljanje tekočih poslov in čimprejšnji .razpis volitev, ki naj toi 'bile že to jesen.
Zanimivo je, da so socialisti fin komunisti proti predčasnemu razpisu volitev. iNenni je celo izrecno dejal, da je pripravljen podpreti tudi enostrankarsko vlado, ko toi le imela tako socialen program, kot ga je imela Zolijeva, tri ko. tol odločno zavrnila desničarje. Vodstvo kr-ščansko-demokratske stranke je na svoji torkovi seji zopet pozvalo sredinske demokratične stranke k obnovitvi demokratične solidarnosti im skupne vlade. Sara-got sam, ki je pravzaprav sprožil vso to vladno krizo, pa. je ,za vlado, ki toi opravljala tekoče posle in .razpisala predčasne volitve. Toda proti temu se je Izrazila' večina poslancev socialmo-demokratske stranke, ki so .za oživitev vlade demokratične sredine in proti predčasnim Volitvam. Vkljub temu pa lahko rečemo, da je malo upanja, da toi zopet oživelo sodelovanje vseh štirih sredinskih demokratičnih strank v skupni vladi. Sam Zoli je svetoval Fanfaniju, naj se zavzame za ustanovitev enostrankarske, torej .samo demoterščamske vlade, ki toi imela izrazito socialni program, ki hi zavrnila vse ponudbe desnice in po .potrebi šla tu-, di na predčasne volitve, in to s precejšnjo verjetnostjo .zmage. Liberalci So načelno za enostrankarsko vlado, ki tol pa pustila, ob strani vprašanji o kmetijskih pogodbah in deželnih avtonomijah. Republikanci pa .bodo najbrž ostali pri zahtevi po poslovni vladi, fci toi spravila skozi parlament tudi pogodbi o Skupnem tržišču lu Evratomu,.
Kakšen zaključek bo iz vsega tega potegnil predsednik Gmnohi. in kako bo wr spelo sestaviti' novo vlado, se bo že videlo.
V Aliji Epidemija influence
Na Daljnem vzhodu razsaja huda epidemija influence. Samo v mestu Manila na Filipinih je .zahtevala že 184 smrtnih žrtev. V Tokiu so morali zaprti! ha tisoč šol, da tol .zavrti naglo se sireče oku-ženje. V indijskem mestu Kalkuti so i-meti že 44 smrtnih .primerov, v glavnem mestu Slama, v 'Bajigkogu, pa 11, Neka ameriška ladja, ki je preteklo nedeljo dospela iz Manile v San Francisco, je imela tta krovu več potnikov in članov posadke, ki so .zboleli za to influenco. A-meriške oblasti so spravile ladjo v karanteno.
V Evropi pripravljajo potrebne ukrepe za primer, da toi se influenca prenesla tudi na naš kontinent. Ze pred dobrim tednom je tudi v Anglijo prispela ladja, katere potniki in člani .posadke so oboleli na tej influenci. .Nihče pa ni umri.
VESTI z GORIŠKEGA
DvoUčiiost nekaterih	;
Padec Zolijeve vlade
Slovenci poznamo od nekdaj, dvoličnost nekaterih italijanskih krogov v zadevi jezikovnih pravic in zaščite narodnih manjšin. .
Besno in sovražno raznarodovanje
Ko. nas je bilo 600 tisoč Slovencev in * Hrvatov pod Italijo, so trdili, žal tudi -u-,redno, da v Italiji manjšinska' vprašanja ne obstajajo, ker da žive v Italiji samo Italijani, ki govore odnosno morajo govoriti samo italijanski!
■Zaradi tiste politike ,ki so jo podpirali in ’izvajali premnogi elementi, ki ;so danes na vodilnih mestih krajevnih ustanov, smo Slovenci in Hrvatje prestali veliko igorjiu, ko so nam prepovedovali posluževati se lastnega materinega jezika in so nam zatrli vse naše kulturne ustanove. Predpisovali so nam zloglasne policijske opomine (ammcnizioni), nais ikon-fin-irali po otokih in drugih neprijetnih krajih južne Italije, gonili pred zloglasno Posebno sodišče, ki nas je obsojalo,, na dolga leta težkega zapora in tudi na smrt.
'Pa taborišča slovenskih mučenikov, od Raba do Gonarsa in drugih vzdolž I-itatije!... Koliko tisoč ■ naših bratov in sestra, nedolžnih žrtev raznarodovalnega fašizma in njegove vojske je v teh taboriščih pomrlo!
Nič čudnega, če se je spričo tolikega gorjd narod dvignil v svojo obrambo, saj mu je fašizem prisodil nacionalno smrt, ki je hujša od fizične.
Fašizem je zaradi svoje krivičnosti iin podivjanosti vojno izgubil in državo u-propastil. Zaradi velikega žrtvovanja italijanskih prostovoljcev, ki so se dvignili proti nasilju, ,so posledice izgube vojne bile manj hude kot sicer.
Obljube jezikovnim manjšinam..*
'Po vojni se je nova rimska vlada spomnila jezikovnih manjšin in je jela obljubljati spoštovanje njihovih pravic in tako popolno zaščito, da bodo lahko živele in se razvijale v mejah Italije.
Mirovno pogodbo je rimska vlada podpisala v Parizu 10. februarja 1947 in junija tistega let* je ustavodajna skupščina izglasovala posebna avtonomijo Furlanija - Julijska Benečija tudi izaradi zaščite slovenske jezikovne manjšine, kolikor je je še ostalo pod 'Italijo. 'Poleg tega je ustavodajna skupščina izglasovala in v ustavo vnesla- 6. člen, ki daje' vladi ukaz, da zaščiti manjšine s posebnimi, zakonskimi normami.
Italijanska-jugoslovanska mešana komisija
Toda rimska vlada je do danes (zaščitila samo francosko, nemško in v neki meri tudi ladinsko manjšino. Nas Slovence se vlada obotavlja zaščititi in raje posluša glasove šovinistov, večnih sov-raž-nkov 'Slovencev in mirnega sožitja, kot pa naše utemeljene in na ustavi sloneče zahteve.
Pred' kratkim se je sestala v Rimu mešana italijanska in jugoslovanska komisija, ki ima po predpisih londonskega sporazuma nalogo nadzirati uveljavljanje.
NA 'NJIVI — Žetev pšenice. Kjer ni slana škodovala pšenici, kakor' smo že svoječasno omenili, tam bo -pridelek pšenice precej obilen, tako vsaj izgloda po prvih ocenitvah. Z žetvijo bomo pričeli ■raje kak dan prej kakor pozneje, to pa zaradi.-tegai, da se nam ne pšenica pri žetvi izsiuje. Prav .gotovo bomb utrpeli nekoliko škode, če še ne bomo držali tega plavila'. iPosehno reda se- nam iizsuje' pšenica golica-, manj pa osi-nfca. Pšenica je zrela, ko steblo porumeni, klasje- se prične nagibati, zrnje v klasu postane trdo in se rado izlušči.
Ce nameravamo po pšenici sejati čin-kvanti-n ali' katero drugo izmed tolikih zgodnjih vrst koruze, bomo -pšenico ta* koj 'odpeljali z njive ter (žemljo preorali in pognojili' s hlevskim gnojem, če ga 1-mamo na razpolago, ker činkvantinu -zelo sl-uži tako -gnojenje. Oe pa tega- nimamo,1'bomo rabili kakšno izmed celovitnih gnojil, kot n. pr.' PIKN-, in .sicer- v -znesku 50-60 kg na 1.000 kvadr. metrov površine. Poudarjamo, da vsak dan, ki ga sedaj pridobimo pni -setvi,- bo veljal V jeseni iza teden dni. 'To zelo ugodno vpliva -za zgodnejšo -zoritev to -nam, poleg tega obvaruje pridelek pred- zgodnjo -slano.
Kdor je pa -sejal med pšenico deteljo, je pravilno, da j;i,potrosi’ po žetvi'pšenice 10-12 kg apnenega nitrata ali čilskega solitra na 1.000 kvadr. metrov površine. To delo bomb pazili1, da ga oparvimo, ko je detelja s-uha, .ker bi nam sicer ožgalo liste. V-se to bo sl-uži-lo -k okrepitvi prej šibke detelje.
-Preden preidemo k nadaljnjemu, ina-j omenimo še nekaj glede pšenice. Kot smo prej- priporočali žetev pred popolno dozoriitvijo, tako -sedaj priporočamo mlatenje pšenice zakasniti za nekoliko ča-sa, to pa zaradi tega, da med tem časom -zrno izsrka iz stebla in Iz listov še os t a le hranilne snovi, se -bolje posuši, kar pripomore, -da- se zrno raje izloči- od klasa. Pridobljeno izrnje -pospravimo v nalašč pripravljene čiste in zračne shrambe, ga
in spoštovanje jezikovnih pravic Slovencev ,na Tržaškem in Italijanov v -bivši coni B odpravljenega STO.
Toda, medtem ko -smo Slovenci 'in dober del do-bromislečih Italijanov odkritosrčno pozdravili- začetek delovanja- -te komisije, z željo, da prinese nekaj- koristnega in plodnega, so se nekateri ita-lijan--stki krogi oglasili proti tej- komisiji .to njenemu delovanju. Gre za (nacionalistične, Slovencem vedno sovražne kroge in za -nekatere istrske izseljence, ki so nam vedno bili im, ostanejo zagrizeni sovražniki. Tem krogom me gre toliko za zaščito Italijanov v Jugoslaviji in v coni B, kolikor za- nadaljevanje njihovega, sovraštva do Slovencev in -sploh do vsega, kar je slovanskega. S tem so se ti krogi -razgalili i-n pokazali v pravi- luči, ki je luč mržnje ,im -sOv-ra-štva, ne pa- ljubezni, strp-.l-jivosti i,n miru.
Razgaljeni nasprotniki mirnega sožitja
Toda pravice manjšin in njih uživanje 'ter spoštovanje so močnejše od -vsake mržnje. Zato želimo in upamo, da bosta c-be vladi--storili vse, da- bo delo Mešane komisije tako plodno in fcotrstao, -da bodo odnoša-ji dveh sosednih držav, ob odkritem -iin širokosrčnem spoštovanju pravic jezikovnih manjšin dobri in vedno -tesne j-ši.
Imenovani nasprotni krogi -trdijo, da -Italijanov v Jugoslaviji i-n v ce-ni B zdaj ni več, ker da so morali bežati. Da -so morali bežati, pa da priča tudi zgovoren dokument, ki je padel v roke italijanskim oblastem.
-Ne rečemo, da -dokument ni točen.
Grozi resna nevarnost,
Pretekli petek 7. t. m. se je -sestal go-riš-ki občinski svet, da bi razpravljal o prostem pasu. -Zadevo so sprožili levičarji, ker jim -gre za to, da- bi v upravijan-j® prostega pasu imel vpogled tudi občinski svet. To pa za slučaj, da bo -zakon, ki prosti pas ustanavlja, podaljšam. Znano je, da so za- podaljšanje -tega zakona vsi občinski svetovalci -in da ,so poslanci -treh strank .predložili -vsak svoj osnutek zakona za podaljšanje veljavnosti in- delovanja prostega pasu.
V-sak od- teh osnutkov pa utemeljuje po svoje zahtevo in Upravičenost do prostega pasu. Socialdemokrati predlagajo -tudi to, da naj se prosti pas razširi do Ločmika.
'Toda zadnje čase prihajajo na dan glasovi, ki govorijo proti prostemu pasu. Iz Rima pa celo vesti, da prosti pas ne bo podaljšan.
Ko se je v petek zvečer občinski sve-t ■sestal, je župa!n prečital ,in stavil v razpravljanje predlog monarhista dr. iPe-dron-ija, naj se razprava o prostem pa.su odloži na čas po objavi (zakona o podaljšanju prostega pasu. Ta svo-j predlog je -svetovalec Pedron-i utemeljeval nič kaj jasno, vendar je i.z njegovih -besed izve-
spešimo tako, da pšenico pa-rkra-t v tednu premešamo. 'Proti škodljivcem, kot .so žitni molj, iin črni žužek, potrosimo po pšenici 100 g-r prahu- Geigi 33 na 100 kg žita ali pa isto količino prahu Gerogam-ma in jo z-meš-amo.
Kdor pa je sejal deteljo med1 oves — in -to i-e' najbolj priporočljivo, če -hočemo -doseči dobičkonosno deteljišče — poko-simo oves -skupno z deteljo,, ko prične o-ves eves-ti, raje kak -dam prej, -kakor pozneje. Tako pokošeni še zeleni oves nam -da obilno -i-n tečno krmo. Tudi -tiu, ko odpeljemo krmo, -bomo potrosili 10-12 kg apnenega nitrata ali čilskega solitra na - 1.000 kvadr. metrov površine. .
Kje-r raste sama detelja, je -ta že .primarna za drugo košnjo. Pazili bomo, da -bo ta v. popolnem cvet ju. Pri sušenju- ne smemo je. preveč premetavati in tudi’ ne preveč posušiti, ker bi nam sicer izgubila -precej listov, kateri .vsebujejo, naj: več hranilnih -snovi.. .
V SADOVNJAKU — Imamo -slučaje, -ko še pojavijo na breskvah ušl istočasno, ko -sad je skoro že popolnoma -dozorel. V takem primeru ne -smemo -se posluževati : za uničenje -uši raznih strupenih sredstev, kot so n, pr. -Fostox, Tcotfid, Mala-tox Itd., ker bi prav gotovo zastrupili -sad sam in onega, ki -bi ga- nato zauži-1. . Posluževali se pa -bomo drugih sredstev na podlagi DDT, ki • so ljudem neškodljiva. To -so Gesarol, Citox in raena druga.
K-dor se nii boril proti češnjevi muhi-, kakor -smo priporočali, ibo gotovo sedaj, ko je nastopila vročina-, imel črvivo sadje. Da se v-saj nekoliko izognemo -utrpeli škodi, bomo češnje po-brali pan-' dni pred popolno do,zoritvijo.
NA VRTU — Vrzote in kapus napadajo, posebno ob suhem in toplem vremenu, bolhe in ličinke raizinih me-tuljev. U-nlčeva-li jih bomo z DOT. bodisi v obliki -prahu z žveplalnikom ali pa pomešanega 7. vodo s škropljenjem.
Vsaj dokler njegove avtentičnosti- ne moremo dognati. Trdimo pa, -da, obstojajo še zgovornejši dokumenti iz italijanske strani, ki pričajo o preganjanju Slovencev in Hrvatov -ter o njihovem mučeniškem trpljenju od -leta 1918 do zloma fa-šizma.
Ce se Itali-jani izseljujejo i-z Istre, je to posledica ne samo -tamkajšnjega enostrankarskega komunističnega- -sistema vladanja, ampak tudi italijanske politike same, ki to izseljevanje odk-rito podpira. Toliko je res, -da so ;se proti- takemu množičnemu izseljevanju postavili glasovi veljavnih .Italijanov, kot je -na primer prof. Diego De Castro.
Tisti krogi pa, ki ne ma-rajo, da bi bili Italijani v -Istri zaščiteni, potem ko so njihovi pripadniki morda že prvi -sami bežali in drugim pot ka-zall, nimajo pravice govoriti v imenu tistih, ki so tam ostali in ki si zaščitnega- zakona in nadzorovalne komisije gotovo želijo. Seveda v kolikor zaščite še nimajo, kajti- neizpodbitno dejstvo je, da se svojega je-zika-lahko prosto i-n nemoteno poslužujejo tudi v javnih -uraidh. To -pa je nam Slovencem v Italiji strogo prepovedano.
S.
Odložena seja občinskega sveta
V sredo 12. t. m. bi ise bila morala nar daljevati s-ejai občinskega sveta ,za nadaljnje .razpravljanje o prostem pasu (zona franca). Toda v ponedeljek je občinski odbor, potem -ko je preučil predlog za odložitev -razpravljanje in upoš-tevši vršeča-
da odpravijo prosti pas -
nela bojazen, da! prosta cona ne ibo obnovljena. Zato, da bi bilo boljše ne spustiti se v rezpravljainj.&, ki bi z ozirom -na morebitno ostrost besed, očitanja i. p. utegnilo stvari kot taki škoditi.
Za odložitev razprave so se izjavili tudi misovci iin demokristjani. Proti odložitvi pa socialni demoikra-ti, komunisti in -slovenski -svetovalci.
V imenu isvoje -skupine -je dr, Sfiligoj dejal, da krožijo vesti o verjetni ukinitvi prostega pasu. Te glasove -da je treba vzeti resno v poštev -in jih skrbno -preučiti. Ves občinski isvet je za nadaljevanje prostega -pasu, toda z ozirom na nasprotne -glasove mora občinski svet to svo-jo zahteva znova potrditi in prikazati o-srednj-im oblastem porazen položaj, v katerem bi se Gorica- -znašla, če bi res prišlo do ukinitve prostega pasu. Razprava o prostem paisu da- je sicer potrebna, toda -z ozirom 'na njeno važnost, -na delikatnost argumenta in nai nevarnost -nei-pr.ii jetnih i izpadov, bi se -razprava morala-vršiti pri zaprtih vratih. Razprava da je nujna in toliko -bolj važna-, ker niso v listi kontingentov bla-ga prostega- pa-su prav nič -upoštevane potrebe kmetovalcev iin nekaterih obrtnikov, medtem -ko potrebujejo prvi modro galico, žveplo v prahu in umetna gnojila, domači čevljarji pa usnje in podplate. Tem potrebam da je treiba ugoditi.
Zupan je nadaljevanje te .seje prenesel -na sredo 12. t. m„ -češ da se -mora zadevno pogovoriti z odborom, ki v stvari ni' še zavzel -stališča.
Še nekaj šolskih izidov
NA STROKOVNI SOLI V GORICI so
izdelali v šolskem tatu 1956-57 sledeči dijaki:
I. razred: Ambrosi Aleksander, Berlot. Franko, Ruzin Miroslav, Cin-g-erli Zoro, Cingerli Zvonko, Devetak Marijan, 'Duš-man Bruno, Fnandol-ič Silvan, Jelen Franko, Kobal Marijan, Koren Ivan, Marega Danilo, Marini Edvard, (Zavadlav Ivan, Bregant Zmaga-, BRISCO JOŽICA (odli-čakinja), Ferligoj Renata, Figelj Lucija,,. Jakim. Alenka, Komjanc Mirosla-va, Kosič Marija, La-urencic Hadrijana, Makuc Sonja, Ma-tazic Rafaela, Pa-cor Nevenka,
. Šuligoj Tatjana, Vižintin Anica-, Vižintin Nadja, Grilc Franc, Mervič Mirjan, Oz-bot Ivan, Peršblja Orland, Sedmak Jakob, Sedmak Valentini, Tempih Aloje, Tomsic Boris, Tretjak Žarko.
II. razred: Brata1) Ivan, FERLETlC l-VAN (odličnjak), Cernic Branislav, Ho-ban Uroš, Humar Ivan, Lavrenčič Albert, Lutman Boris, Paulin Ivan, IPeteani Marin, Rušti-ja Bruno, Tence Marij, Carrara Silvama, Kumar Lu-ci.ja, Levpu-scek Ljubka, Lupin Ivama, Marvi-n Berta, -Pintar Nadja, SINICCO LUCIJANA (odličnjakinja), 'Šuligoj Sonja-.
S popravnimi Izpiti: iz I. A - 9, iz I. B -: 4, iz Ib A - 12, iz II.-B - 3.
Zavrnjeni: itz I. A - 1 i-n ,iz II. A - 1.
Proces zaradi vohunstva
6.	junija je v Rimu začela ra-zprava proti Ceochiju, Valentiju in Andreati-n-i-ju, ki so -obtoženi, da jso vohunili v korist Tita in drugih komunističnih državi Obtožnica jim očita, da so zbirali tajne podatke v vojaške vohunske namene. Andreaitini, ki je bil -rojen v Pulju, maj bi imel sumljive stike z nekim Fort-ičem, ki pripada jugoslovanski obveščevalni
iZ-olijeva vlada, ki je predpretekli teden prejela zaupnico senata, je padla, ker ni prejela zaupnice tudi poslanske zbornice.
Temu je kriv Zc-li sam, ki j-e v poslanski zbornici tik pre-d. glasovanjem dejal, da misovskih g lasov -ne mara. C e pa mu jih kljub -temu -dajo, da jih ne -bo upošteval. To svoje- .zadržanje je utemeljil z izjavo, da- miisovci- (kot nasledniki fašistov, -op. -ur.) -stremijo po vladanju ene -same stranke, to je po sistemu, ki ga demokr-ščaor me marajo in obsojajo.
Tc-da Zoli j-e bil žrtev morda ne ta-li-,ko političnih, -kolikor tudi svojih osebnih nasprotnikov v -vrs-tah demokristjanov, ki -so ga s svojim zadržanjem -neka-ko prisilili h gc-ri navedeni- opredelitvi šele v poslanski zbornici-.
Po glasovanju, ki -se je vršilo v petek pomoči, je kazalo, da je Zolijeva vlada prejela en sam glas večine, i-n Zoli je izjavil, da -se s tem zadovoljuje in da -ostane na -vladi.
Toda na-slE-dnjega dne so se -tajniki poslanske zbornice oglasili- in govorili o -pomoti pri štetju glasov »za« vlado, »proti« njej in tistih, ki so se .glasovanja vzdržali. -Končno se je res izkazalo, da je vlada prejela v petek en glas man;, kot j:, je bil potreben za dosego -zaupnice. Predsednik (Zoli je -teda-j brž sklica-l sejo ministrskega sve-ta, -ki je .sklenil podali -o ,stavko, kar ,se j-e -tudi takoj zgodilo.
Listi poročajo, da je Zoli izjavil, -da odstopi od pre-dsedništva demo-krščanske. stranke in stopi -v vrs-te o-pozi-cic-natcev. S tem hoče potrditi, da so ga dem-okršča-ni sami vrgli!
V našem mestu vladal prav tako, kot po notranjosti Italije veliko -zanimanje
Izjave naših zastopnikov
službi. Poleg tega- naj bi -goj-i-1 podobno razmerj-e -tudi z nekaterimi diplomati vzhodnoevropskih držav.
Tako -rekoč -istočasno -s tem procesom je -tisk -na veliko objavil in komentiral -poročilo, -da je v -teku nova obsežna operacija prc-ti jugoslovanski vohunski mreži. Izvedli so jo orožniki1 v Vidmu in Trstu, ki so aretirali -štiri osebe. Ker -de-l tiska v takih primerih rad pretirava in nacionalistični (skrajneži tudi v tem slučaju že obilno mešajo v enem in is-tem loncu vohunstvo z vsakim, čeprav -najnaravnejšim in pravno dopustnim zavzemanjem- -za slovenske -pravice, je -treba pač počakati, d& -sodišče ugotovi, kakšen i-n kolikšen je -bi-1 dejanski obseg omenjena dejavnosti. Škodljivo se nam pa-z-di, da Italijanski nacionalistični 'tisk takšne dogodke tako rad posploši na vse Slovence, pri čemer jih izrablja i-n napihuje, samo da bi dobil še tako- iz -trte izvito oporo, s kate-ro foi nastopil proti -priznanju -slovenskih narodnostnih .zahtev. Čudno je le, da se pri tem niei mara spomniti na. i-zkušn-je stare fašistične -taktike, ki je prav -zaradi 'takšnega- posploševanja dosegla popolnoma nasproten učine-k.
Nezadostna pomol! kmetom
prizadetih od zmrzlave
Na petkovi seji 7. t. m. j-e ob neki priliki goriškii župan povedal, da so nekaterim -kmetom iz okolice, prizadetim cd zmrzlave, -razdelili' nekaj semena. To je dobro in hvale vredno, ni pa še zadosti. "Nasprotno, to je- vse premalo, -če ne pride še druga -znatnejša pomoč!
■Časopisi pa -so objavili vest, da j-e fi-' nančni minister Andreotti izdal ‘posebno okrožnico, ki da j-e krajevnim oblastem navodila -za odg-editev plačila dveh obrokov davke, tistega, ki zapade tekočega-meseca j-unija in -tistega, ki poteče ms-s-eca avgu-s-ta. Ta dva- obroka naj. bi 'krajevne oblasti, ki bi u-vid-le potrebo ogroženih kmetovalcev, razdelile na dvanajst drugi-h obrokov, ki bi jih. prizadeti-, kmetovalci jeli odplačevati 'z- obrokom od Oktobra, decembra itd,
'Tudi to je izelo malo, in oblast mora - poskrbeti -za dejansko učinkovitejšo pomoč oškodovanim. Davek je treba v- •nekaterih slučajih tudi brisati. Za prihodnjo zi-mo pa nuditi kmetom tudi živež in obleko ter obutev.
‘Plačujemo -davek za obnovo po povodnji prizadeti Kalabriji, zakaj bi vlada^ ne odredila posebno pomoč tudi vsem oškodovanim kmetovalcem, kakor je predlagalo in zahtevalo vodstvo Slovenske demokratske zveze!
MATURE
Ravnateljstvo Liceja in -Učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da se bodo pričeli pismeni iizpi-ti za zrelostni izpit in -učiteljski usposobljenost* iziipt v soboto, dne 22. j-umii'« 1957 ob 8.30. Ta dan, ibo pismena naloga iz italijanščine. Urnik naslednjih nalog j-e razviden na razglasni -deski šole.
Zopet begunci iz Titovine
Dan -za- -d-n-em prihajajo na gor iško področje številni be-gu-noi, tudi v -skupina1!) po šest, osem in deset oseb. Vsi izjavljajo, da -ne morejo živeti v komunističnem režimu in prosijo -za politično zatočišče.
glede -rešitve vladne krize. Od te sestave je namreč odvisna rešitev premnogih političnih in- gospodarskih vprašanj, ki mu-j--no -čakajo -rešitve. Zato -so tudi politični krogi v teh dneh stalno na preži.
NA POMOČ
»Kli-c Triglava« piše:
» Ko j-a Kardelj- kot Titc-v -zunanji minister po vojni rohnel in grozil angl-o-a-me-riški-m »kapitalistom« s po-po-lni-m -u-ničenjem in so 'Titovi piloti uprizarjali hajke na zavezniška letala, ki s-o -vzdrževala zvezo rne.d armadami v Italiji in Avstriji, ise Titovi vladi in »špa-nski-m« generalom niti .sanjalo ni, kako bodo -samo nekaj let kasneje zaviis-e-li ra-vno od pomoči teh »kapitalistov« v svoj-e-m odporu prc-ti sovjetskim in satelitskim »socialističnim« grožnjam.
Toda -Steli-n-u -so hodile po glavi druge stvari in si ni niti na-jma-nj- želel -zalete-ti v odprt spopad -s svojimi medvojnimi 'zavezniki V deželi Danski je pričelo smrdeti že med vojno, in Kremelj je 'potreboval časa, da stvari postavi ponovno na svoj-e mesto. Titovi petelini so imeli ,z-a strica- Jožefa-, ki- j-e bil že za- časa T-rogke-ga veli-k zajec v pogledu svetovne revolucije, prevelik -greben-. S -s-voj-imi neodgovornimi! napadi na zahodne kapitaliste so m-u mešali -štrene in onemogočali mirno izgraditev -sovjetskega imperij-a v Srednji Evropi. Tega- 'S-talin ni mogel dopustiti. (Popolna podreditev iin-teresov sovjetske z-uneinje politike je bila -nujno potrebna i-n brezpogojna-. Ne-raizumeva-nje titovce-v za te potrebe je sprožilo -srd Kremlja, ki -se j-e odločil- da stopi Titu za vrat in mu1 zlomi ti-lnik.
'Titova usoda je bila1 takrat zapečatena, -da niso bili' zahodni zavezniki -brihtnej-ši od Stalina. Angleško-amer-iš-ko-franeo--ska p-o-moč Titu je rešila ne -le Jugoslavijo pred sovjetsko-satelitsko okupacijo, ampak je tudi pripravila pogoj-e- ,za- -ka-, stnej,ši razvoj dogodkov v Srednji Evropi. Ti-tovcem -ta pomoč -ni ‘bila všeč, čeprav so jo krvavo potrebovali, -saj je postavila na -glavo ne le njihovo -zunanjo-, -marveč tudi .notranjo politiko. Možnost sporazuma- s Sovjeti po Stalinovi -smrti in H-ruiščevem obisku v Beogradu ter Titovem v Sovjetski .zv-ezi je odprla nove perspektive za bodočnost Titovega -režima. Ko .s-o Amerikanci 15. oktobra lansko leto -zaradi tega -ustavili nadaljnjo vojaško pomoč Jugoslaviji, je Titov obrambni minister Gošnjak -prezirljivo povedal zveizni skupščini, da Jugoslavija te pomoči-itak ne potrebu-jei, ker -so -s-e odnosi -z Vzhodom -pričeli- normalizirati.
Toda- ti-tovci so .se -znova zaleteli. Cim je Jugoslav-ija ponovno postala »neodvisna« od Trojne -pomoči-, je Kreme.j znova- -pokazal zobe. -Stare obtožbe -so se pričele ponavljati po v-zhodho - komunističnem časopisju in 'zahteva po podreditvi sovjetski politiki je bila spet in spet poudarjena-. Titovsko »tališče v -dobi madžarskih- dogodkov je pri-liilo petroleja temu plamenu protijugoslovanske propai-gande na Vzhodu. Tito se je umaknil.
(Položaj, v katerem -so -se znašle medtem Titove vojaške -sile -zaradi objestnosti napram ameriški vojaški .pom-oči, jie sedaj vse prej- -kot rožnat. -I-n znova- so ti zaiho-dni »kapitalisti« prihiteli _ Titu na pomoč. 14. maja je ameriško' zunanje ministrstvo i-zavi-lo, da -bodo 'Združene- države znova- pričele pošiljati Titu vojaški material, vklj-učno. jet-letala-, »Sovjetsko ogrožanje načela nacionalne neodvisnosti v Vzhodni Evropi-, ki vodi k ponovnemu nadlegovanju Jugoslavije, -terja, da, Združene države: vztrajajo pri- svoji politiki -pomoči tistim deželam, ki se žele -upreti sovjetskemu pritisku« — -pravi iz-, java-. ‘Pomanjkanje ameriškega: .materiala onemogoča veibanje jugoslovanskih vojakov, mornarjev -in letalcev, a letališča^ ki iso bila zgrajena z velikimi stroški -za je-t-letala, leže zanemarjena..'. Na- to izjavo je Titov predstavnik Dra-š-kovič izjavil, da, -bo jugoslovanska vilada ameriško ponudbo »proučila«... A -da- si ne ib.i-Amerikanci ka-j domišljati, bo Gošnja-k -na .povabilo igen. Zukova v kratkem obiskal Sovjetsko -zvezo! «
POUČNA KNJIGA
'V Londonu ie -založba »Dernos« izdala morda na-j-pomembnejše politično delo po voj-ni, v katerem obravnava Večeslav •Vilder, eden' izmed vrhunskih prvakov demokratičnih načel v predvojni Jugoslaviji, na prepričljiv in dokumentaren nacln najtežje vprašanje: Kje ,so izviri -srbsko-hrvatskega spora: -kje leži njihova rešitev?
Knjiga- -ima. na-slov »Bika- za rogove« , in je na-pisana v srbohrvaščini1. V resnici je Večeslav Vilder s svojim delom zagrabil xx)norele ga -bika — hrvaški in srbski nacizem — za roge.
-Svoje misli, -utemeljene na 50-letnih izkušnjah aktivne-ga političnega -dela, je V.ilde-r oblikoval z .zgodovinsko - političnim razvojem Srbov i.n Hrvatov -in jih poveza) s preudarki najvidnejših razumnikov svetovne -zgodovine. Svojo knjigo je namenil današnji mladini, v prvi. vrsti hrva-tski in srbski. De-lo pa je poučna tudi za -slovensko mlajše i>okolenje, čeprav je ugledni pi-sec posveti-l Slovencem le dve stram-i.
Knjigo se naroča pri »Demos«, Dun-ster House, Mark. Lane, London, E. C. 2. Priporočamo jo v-sem -tistim, ki jim je .usoda Slovencev pri srcu.
GOSPODARSTVO
—11-«   . ' '
razširimo, da se postopoma suši, To po-
se posvetovanja s skupinami občinskih svetovalcev, sklenil sejo odložiti.
..Zona franca** pred občinskim spetom
ELEKTRONSKI MOŽGANI
Ena izmed največ jih ameriških kemičnih tovam proizvaja letno vsaj 30 do 50 novih preparatov, zato je za ravnateljstvo tovarne postalo pereče vprašanje, kje iztakniti toliko novih nazivov za te preparate. ®Le malo je manjkalo, da nismo ponoreli, ko smo si belili glave iz i-skanjem novih imen«, je nekemu časnikarju pripovedoval kemični inženir prav te tovarne. :».Kemienih poimenovanj, ki so predolga in prezamotana, seveda ne moremo uporabljati. Naziv zdravilnega preparata mora biti kratek, jedrnat in take vrste, da. si :ga je lahko zapomniti. .Seveda mora zveneti (znanstveno in ne sme delati težav pri izgovarjavi v drugih deželah. Stalno smo pozivali uslužbence tovarne, naj bi sodelovali pri iskanju novih nazivov. Končno pa ni pomagala nobena maža več — naši možgani so bili na tem področju iztisnjeni kot olupek citrone.«
Tako se je vodstvo tovarne obrnilo na znano ameriško ustanovo za pisarniške stroje, ki vzdržuje mogočno baterijo e-■lekt ronskih možgan in ki so slehernemu petičniku 'na rzpolago. Zadevo novih nazivov so predložili v preučevanje matematiku Andrewu Schmitzu. Ta je vprašanje pretuhtal, da bi ga namreč prevedel v. jezik zamotanega stroja. Sestavil si jo seznam zdravilnih preparatov vseh važnejših indoevropskih jezikov. Našel je, da imajo ti preparati kakih 30 različnih končnic, ki razodevajo, da gre za zdravila. (Najprej je želel preizkusiti vse kombinacije črk, ki so mogoče v zvezi z dvema zlogoma. »To zamisel — je dejal Mr. Schmiitz — pa sem hitro opustil. Izid je namreč pokazal nič manj kot 213 trilijonov besed.«
Število .končnic je zmanjšal na deset, med njimi »JI«, ».sil«, »min«, »phyl«, »my-cin«, »ol« itd. Nekaj težjih črk' 0»q«, »j« in o>x«) je izločil. Prav tako tudi dvojne vokale in druge črkovne povezave, ki v zdravilstvu niso primerne ali se težko izgovarjajo. Skupno je bil Mr. Schmitz s svojim delom zaposlen 160 ur. Nato so nakrmili elektronske možgane z izdelanimi podatki y obliki preluknjanega traku. V teku dveh ur je stroj izvršil svoje delo in pripravil pravi leksikon 42.000 teoretično mogočih novih1 nazivov zdravil.
Teoretično je bilo vse v redu. Praktične pa so se pokazale težave. Kljub veliki pazljivosti je v tem besednjaku, ki ima debelost zajetnega romana, vrsta neuporabnih nazivov. Sedaj neuporabne nazive črtajo. Mnogi nazivi so v angleščini nemogoči, kot n. pr. »Godamycin«. Preparat »Merdesil« bi n. pr. v Franciji naletel na veliko negodovanje. »BLumkol« bi v Nemčiji ne našel kupcev. Stroj 3? ni iprav nič sramoval, da proizvaja tudi nedostojne' besede.
Številni jezik
Da bi omogočila sporazumevanje in promet med prebivalci najrazličnejših dežel, sta si- dva Italijana izmislila številčni jezik in tako iznašla metodo, ki je prav teko kratka kot lahko razumljiva. Vse potrebno vsebuje knjižica 40 strani, ki nosi naslov »Gode 999«. V resnici vsebuje ključ tega novega številčnega jezika vsega 999 številk.
Kako sita iznajdljiva Italijana prišla na to zamisel? Eden izmed njiju, po imenu Boella, je mlad profesor angleščine in francoščine. Drugi, Allioni, je zdravnik. Oba prebivata v Turinu. Precej' časa sta se ukvarjala z zamislijo in o stvari razmišljala. »Štiri leta — pravi Boella — sva se 'Ukvarjala z novo metodo. Hotela sva svetu in zlasti mladini pomagati, da se medsebojno spoznava in zabava. Nemci, Belgijci, Slovani, Kitajci' ,i. dr. naj bi se sporazumevali brez jezikovnih težkoč.«
Esperanto, ki ga je iznašel poljski zdravnik Zarnenhof leta 1887, je bil prvi korak k splošnemu celju svetovnega sporazumevanja. Oba Italijana ito tudi priznavata. Dr. Allioni je celo sam esperantist. Priznava pa, da- učenje tega mednar rodnega jezika zahteva mnogo truda. Da-
našnji ljudje pa bi se radi naučili svetovnega jezika že v eni sami uri.
Glavno vprašanje je bilo sestava mednarodnega »ključa«, ki naj bi bil tako lahek in slovniško tako preprost, da bi tudi največjemu lenuhu omogočil takojšnje dopisovanje s tujim svetom.
Ko sta se cba prijatelja nekega spomladanskega popoldne sprehajala po torinski okolici, sta si govorila o svojem načrtu. Pri tem sta se zakasnila, zato sta hotela svojo zakasnitev sporočiti svojcem telefonično. Pogled na vrtilno ploščo telefonskega aparata s številkami jima je odkril misel, da bi bilo mogoče s številkami rešiti vprašanje mednarodnega sporazumevanja.
'Takoj zatem sta pričela razmišljati o uporabi številk za izražanje besed. V začetku sta mislila, da bi lahko izhajala s 100 številkami. Ko pa. sta preiskovala zahtevke modernega življenja' in skrivnosti raznih jezikov, sta morala nujno sprejeti v svojo metodo znatno večje število številk. Končno sta se sporazumela na številko 999. Na tem številu utemeljen stroj omogoča, da se ljudje pismeno lahko medsebojno sporazumevajo. Iznajditelja sta prejela že iz najrazličnejših krajev sveta dopise, ki potrjujejo uporabnost novega ustroja.
Pravila tega številčnega jezika, ki se posrečeno prilega našim mehaničnim časom, so izredno preprosta. Tako n. pr. tvorimo množino na ta način, da pred edninsko obliko postavimo x. Število 154
pomeni »hišo«, x 154 »hiše«. Stavčna znamenja so po vsem svetu ista. Pri' številčnem jeziku pa je pika v oklepaju (.), da se loči od pike, ki jo postavljamo pred glagole, ki naj naznačujejo sedanji čas.
Najbolj navdušeni nad novim številčnim jezikom so seveda lj.ubavni pari. Med dopisi, ki sta jih iznajditelja prejela, je tudi dopis dekleta, ki med drugim piše: ». . . izmislili ste si jezik, ki je prav posebno pripraven za ljubeče parčke. Tako lahko sedaj prejemam ljubavna pisma brez strahu, da jih bo mama prebirala!«
Napredni Dunajčani
Na Dunaju posluje že nekaj dni telefonska prevajalna služba. Ta ima namen, da tujim obiskovalcem omogoča nakupe po dunajskih trgovinah. Ce trgovec svojega kupca ne razume, pokliče telefonsko prevajalno družbo in povabi tujega kupca, naj svoje želje sporoči v mikrofon. Prevajalec prodajalca nato obvesti o kupčevih željah.
Telefonska prevajalna služba na Dunaju ima trenutno na razpolago tolmače za arabščino, angleščino, francoščino, italijanščino. ruščino, švedščino, slovašči-no, španščino in madžarščino. Uporaba telefonske prevajalne službe je brezplačna.
Ali ne 'bi tudi pri nas razmišljevali o koristnostih takih uslug za dvig trgovskih delavnosti in za pospeševanje tujskega prometa?
t Prof. LUIGI SALV INI
Ni se še zacelila rana, ki ja je usoda prizadela mladi italijanski slavistiki s smrtjo profesorja Enrika Damianija, ko je smrt znova neusmiljeno posegla, v vrste italijanskih slavistov in naših preizkušenih prijateljev. Dne 5. junija je Ob treh zjutraj po dolgotrajni in mučni bolezni umrl v svojem stanovanju v Rimu profesor Lu i g i Salvini, eden največjih italijanskih prijateljev slovanskega sveta in še posebej nas Slovencev.
Profesor Salvini, ki 'je bil kakor nje-gov učitelj Damiani, po rajstvu Rimljan, je ugasnil komaj 46 let star, a vendar je zapustit med mnogimi narodi neizbrisne sledove svojega dela Za kultfuirno zblizanje in boljše razumevanje med njimi in Italijani. Bil je po svojih književnih delih in osebnih zvezah znan na Finskem, na Ogrskem, v Sovjetski zvezi, na Češkoslovaškem, v Bolgariji in Jugoslaviji. Nemogoče je tu navesti, koliko je Salvini pisal in predaval o kulturnih vprašanjih slovanskih nmodov ali pa prevajal s slovanskih jezikov v italijanščino. 'V najrazličnejših časnikih in časopisih, zla-sti pa v številnih italijanskih enciklopedijah je na tisoče spisov, ki pričajo o njegovem neumornem delu in o veliki ljubezni, ki jo je gojil do slovanske kulture na splošno in do južnoslovanske posebej.
Nam Slovencem ga je, če se ne motim, odkril nekaj let pred dmgo svetovno vojno takratni kulturni urednik ljubljanskega »Jutra«, esejist Božidar Borko. Seznanil se je z njim v Neaplju, kjer je bil
Knjiga o Tifii: Zmaflooitl razkolnik
Pred kratkim je izšla v Nemčiji knjiga Ernsta Halperina:	Dar siegreiche
Ketzer. Titos Kampf gegen Stalim Ve-r-lag fuer Politik und Wirtschaft, Kceln -Marienburg.
Knjiga je .zanimiva ne samo za naše ■rojake, ki jim je usoda domovine.' stalno pred očmi, pač pa odpira tudi neprizadetemu opazovalcu mnoga neznana poglavja političnega in oblastniškega tekmovanja po izvršenem vdoru komunizma, v vzhodne evropske dežele in na Balkan.
Pisatelj .že v uvodu ugotavlja, da je nenavadna pot Titove Jugoslavije v okviru »socialistične družine narodov« pospešila resno krizo v svetovnem boljševizmu na dveh frontah: na sovjetsko - imperialistični fronti v satelitskem prostoru
in na, ideološki fronti komunističnega ■nauka.'Ta proces, ki ga jei sprožil Tiito, pa še ni zaključen. Ta se bo — tako meni pisatelj — s. svojimi eksplozivnimi u-čiraki nadaljeval po vsem območju moskovske oblastnosti. Pojavile se bodo nove oblike 'socialistično-komuniistične osamosvojitve, ki se bodo močno razlikovale od jugoslovanskega primera. Na kraju pa se bo neizogibno postavilo vprašanje samega obstoja vzhodmo-evropskegai vplivnega območja.
Pod to perspektivo, pravi pisatelj, je vredno slediti izhodiščem in izsledkom, temeljnim zakonitostim in težnjam jugoslovanskega komunističnega -razvoja. Pri tem moramo povedati, da 'je bil Ernst Halperin dolgoletni časnikarski dopisnik
Koncert Slouenske filharmonije
V ponedeljek zvečer so ljubitelji glasbe doživeli v Avditoriju nepozabno u-metniško .zadoščenje. Na poti domov so se zadržali člani Slovenske filharmonije iz Ljubljano in nam postregli z umetniškim izvajanjem najvišjih kvalitet. S ta>-kiim sporedom in tako virtuoznostjo bi se skuveneki umetniki lahko predstavili tudi najbolj zahtevnemu občinstvu.
Vse točke sporeda so bile naštudira,ne do najmanjših podrobnosti in izvedene. z resnično do same globine srca segajočim umetniškim zanosom. Poleg solistke Damjane Bratuževe, ki je naša domačinka ini smo njeno dovršeno umetnost že večkrat občudovali, se nas je še prav posebno vklenil v dušo 17-letni violinist Dejan Bravničar. Po vsem, kar nam je mladi umetnik nudil, mislimo, da bo z umetniškim zaletom, ki nam ga je nakazal, dosegel visoko 'umetniško raven.
Pahorjeva »Istrijanka«, ki nam doslej ni bila znana, je segala globoko v občutenje resnične domačnostih Haydnov koncert za klavir in orkester v D - molu je pod taktirko B. Leskovica in s .odlično interpretacijo Damjane Bratuževe navdušil občinstvo.
Čajkovskega koncert za violino in or-
kester v D - duru nam je predstavil mladega Bravničarja, od katerega se občinstvo ni moglo 'Odtrgati. 'Dodati je moral še solistično skladbo Bacha.
(Zaključek je vseboval Borodinove To-lovske plese iz opere '»Kn,eiz Igor«. Orkester in mešani zbor sta1 v polnem potrdila! zaslužena priznanja; razvajene ,tujim«.
Po svoji umetniški višini je bila ponedeljkova prireditev Slovenske filharmonije morda najuspelejša od' vseh, ker smo jih slišali v povojni dobi.
RESEL izumitelj ladiskega vijaka
Ob priliki stoletnice obratovanja Ja-, .dransikih ladjedelnic so velik del prosla-. ve posvetili Tržačanu, po rodu Ljuibljanr čarni Reslu — izumitedjiu ladijskega vi*-jaka.
Ni potrebno, da tudi podrobno opišemo pomen izuma 'tega velikega moža in koliko je s tem prispeval pospešitvi plovbe po vseh morjih. Naj. omenimo le, da se je posvečal iz vnemo tudi vprašanju po-gozditve našega Krasa in olepšano« Mi-ramarskega parka.
POD ČRTO
KREPOSTI IN VRLINE homunizmo in rdečih tiranov
XXII.
Pa se vprašuje nekdo, ki se: smatra, za človeka in Slovenca, 'kaj- bi pisala »Demokracija«, če ne 'bi bilo komunizma. Koliko lepše in ^plemenitejše bi'bilo življenje, če' bi ne bilo na svetu takih strahotnih nesreč ‘in gorja, kakršna prinašajo vse diktature in posebno še komunistična, Slovenski preprosti človek š trohico razuma iu plemenitosti v srcu se ■upravičeno sprašuje, ali so v . resnici taki. 'zločini nad človeškim dostojanstvom ■edine »kreposti in vrline« oboževalcev komunizma? Niti z eno samo besedo si ti ljudje ne upajo oporekati resničnost! in točnosti tega minimalnega izvlečka komunističnega barbarstva, pač pa' vse to ravnanje priznavajo ih celo obpžuje-jo. Na Zahodu je branilcem vse dovoljeno, njihova dolžnost pa je obtožbe ovreči, ne pa jim pritrjevati, kot je to pod smrtno kaznijo zapovedano na sovjetskih’ in priprežniških sodiščih. Pri nas za .pošteno obrambo ni kazni za branilce.
Uganka priznanj
Na čelu vseh naj strahovitejših svetovnih zaporov stoji Ljuibjanka, mračnjaška trdnjava nečloveškega trpljenja v samem osrčju Moskve. Nešteta so poročila o naj-raznOvrstnejših repertoarjih mučilnih metod, ki. jih tu uporabljajo. V podzemeljskih kleteh so zgrajene celice, v katerih. živijo zaporniki v družbi kačjih
iiitiiiiimniiniiniiuiiHiiiiiiimnitiiniiiiiiiitnimiiiHiminmiiimmiHiiiiHiHHiiiiiiiHtiiHmmiHimiiiiiiHmiiiiHmitHiiHiHununii gnezd in podganskih zaleg. O tem obširno poroča nekdanji komunistični general rdeč? Španije, Valentino Gonzales, s partizanskim imenom »El Campesino« v svoji knjigi'»La Vie et la Mort en URSS«.
Drugi nekdanji stanovalci Ljutojanke pripovedujejo o mučenjih, ki so jih uporabljali stari Indijci. Pripornikom v kletnih »izolatorjih« - porivajo pod. nohte goreče, s smolo prepojene hrastove trske. Vsa -poročila soglasno potrjujejo, -da v Ljiubjanki neusmiljeno pretepajo žrtve, ■obenem pa jih puščajo nečloveško stradati. Prav tako se poslužujejo-rafiniranih, zasliševainih metod. ,Zapornike zaslišujejo dan in noč: Pri tem jih obsevajo z-močnimi reflektorji. Neprestano jim .ponavljajo ista vprašanja. ■ Zapornik sedi na zaboju ali pa stoji pred bleščeče pobarvano steno, na pol nezavesten. Poročila tudi navajajo uporabo raznih drog, ki jih zverinski mučitelji mešajo hrani ali jih z injekcijami uvajajo v zapornikov organizem. Namen teh-drog je, da v jetniku ztmijo .zadnjo. odporno silo in mu zmehčajo možgane za priznanje.
,Za vsakega človeka velja neka določena meja trpljenja. Ko je ta meja dosežena, volja kapitulira pred slehernim podtikanjem. Le s slepim priznanjem je mogoče doseči konec trpljenja. Ta odpornost duha traja pri nekaterih dalj časa., pri drugih pa je volja, hitreje zlomljena. Pri nekaterih jetnikih zlom dosežejo že •s samim stradanjem, pri drugih s stradanjem in istočasnim pretepanjem, pri tretjih so pbtrebne še kače in podgane.
Hans Fritizsche, radijski komentator Hitlerjevega propagandnega ministrstva', je med nimbeirškim procesom voj-nih zlo-
čincev izpovedal zavezniškemu zašli sevalnemu uradniku — kasneje je to ponovil ■ v svoji knjigi — v podrobnostih, kako je v Ljubjanki leta 1945 podpisal popolnoma lažnivo priznanje, ne da. bi ga pri tem mučili.-
Uničenje lastne volje
Pritzšcha so postavili tedne dolgo 'v celico, ki ie merila vsega en kvadratni meter, visoka pa je bila la dve nadstropji. Enkrat dnevno so mu dali skodelico' uijiazane juhe, drugega nič. V celici je ■lahko stal ali pa čepel. Zasliševali so ga dah in noč.' Ni'se smel niti odpočiti niti spati. 2mehčali so mu telo in duh s stra: danjem.^ breizspečnostjo in.z brezkončnim 'zasliševanjeiji in razpravljanjem o zločinu in kazni. Tako se je odvijal uničevalni pohod 'proti odpornosti delinkventa, ob koncu katerega ie Izmučeni, na , pol ponoreli razum vseboval samo . še eno samo misel, eno samo žeiljo: konec trpljenja. Zasliševalci, pazniki, zapirači,, vsi ti so bili inženirji obsežnega planiranja, ki so omejevali duhovni nadzorni ustroj obdolženca tako, da je njegov razum proizvajal .samo še to, kar so duhovni inženirji želeli iz njega iztisniti: priznanje.
Leta 1935 je sovjetska vlada izdala zakon, ki je bil dotlej civiliziranemu svetu popolnoma nepoznan. Otroci Obsojen-cev, stari nad dvanajst let, morajo v posebnih primerih prestati isto kazen kot njihovi obsojeni roditelji. Pri tem je obsežena tudi smrtna kazen. Ta. zakon je ■postali temelj boljševiškega stroja priznavanj. Grožnja, da bodo tudi otroke ■pozaprli in celo pobili je med sodnimi
v Beogradu. Kot razumni opazovalec političnih dogodkov temeljito pozna jugoslovanski politični' razplet Lzpredvojnih, ■medvojnih in povojnih časov. Poleg tega pa je Halperin priznan strokovnjak za celotno problematiko vzhodnoevropskega komunizma.
V svojem sijajno napisanem delu zasleduje Halperin najpodrobnejše odtenke spora med titovstvom in stallnovsivom. Pogostokrat v samolastnem, vendar pa prepričljivem zajetju odkriva pisatelji pi-tatelju delo, ki ga lahko prištevamo med najvažnejše sodobne politične publikacije.
Halperinova raziskovanja segajo do samih spočetkov titovstva od predvojnih zarotniških .zasnov in partizanskega gibanja pa vse do kolebniške vloge* Titove Jugoslavije za časa madžarskega ljudskega upora. Delo analizira spor s Komin-formom prav tako kot ideološke spremembe, ki jih je ta spor nujno sprožil že zaradi tekmovalnih komolčenj poklicnih titovskih doktrinarjev. Delo obravnava notranjepolitična in gospodarska vprašanja Titove Jugoslavije, kakor tudi zunanjepolitične in duhovne probleme.
Halperinova knjiga prikazuje obširno podobo primera Titove Jugoslavije, ki v svojih odločilnih zaključkih temelji na bogatih tolmačenjih sovjetskega razvoja pred' in po smrti Stalina.
Halperin je politično in znanstveno dovolj trezen, da se mu meje titovstva ne 'zabrišejo. V usodi Milovana Djilasa zasluti Halperin najdoslednejšega titav-ca. »Tito je Stalina premagal, dejanski zmagovalec v borbi med titovstvom in stalinovstvom, tisti, ki mu je zgodovina v celoti dala prav, pa je nekdo drugi. Ta je Milovan Djilas, mož, za katerim ne stoji partijski aparat, mož, ki ga ne vzdržuje na oblasti številna policija in mogočna armada in ki sedi danes še zapuščen, preklet in izobčen v Titovi ječi.«
Razmišljajočemu čitatelju bodo ti Hal-perinovi stavki marsikaj povedali.
Titovščina je pod • naglim razvojem današnjih dni zastarela. Dobičkarski sloj komunistične prakse je bil prepričan-, da se bo zgodovina ob njem ustavila, pa se ni. Človek je in ostane razumno bitje.
takrat Salvini ‘najmlajši univerzitetni predavatelj na vseučiliskem orientalnem inštitutu. Na Bcrrkovo povabilo je obiskal Ljubljano ter si s svojim ljubeznivim nastopom in iskrenim zanimanjem za slovansko kulturno ustvarjanje pridobil širok krog resničnih prijateljev. Od takrat se je vedno bolj in bolj poglabljal v slovensko- kulturno problematiko in pri tem ni zamudil nobene pn-iložnosti, da ne bi seznanjal Italijane s Slovenci. Ze leti’ 1938 pa je izdal v knjižni obliki svoje italijanske prevode iz sodobne slovenske lirike. Knjiga je izšla v skupni založbi ljubljanske Akademske založbe in neapeljskega Višjega orientailnega inštituta.
Tudi dogodki druge svetovne vojne niso zmanjšal njegove ljubezni do Slovencev. Požrtvovalno se je zavzemal na najvišjih političnih mestih za premnoge slovenske kulturne delavce, ki so bili pod italijansko okupacijo preganjani, zaprti in internirani. O tem pričajo številna zahvalna pisma, ki jih je po vojni prejel zlasti iz vrst mnogih današnjih pro-minentnih levičarskih kulturnikov. Posebno energično se je zavzemal za tiste, ki mu jih je priporočal pesnik Oton Zupančič. Sam sem imel po vojni priliko čitati več takih Zupančičevih lastnoročno pisanih pisem. Med njimi sta tudi dve, v katerih prosi in roti Salvinija, naj pomaga pisatelju Jušu Kozaku, ki so ga Italijani zaprli. Salvini je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, vendar •Kozakove osvoboditve ni mogel doseči. Pač pa je s svojim energičnim zavzemanjem u-spel, da mu je precej olajšal trpljenje. Zato pa tudi Salvini do zadnjega ni mogel pozabiti krivice, ki mu jo je Juš Kozak napravil s tem, da mu je v »Leseni žlici« (I. del, str. 375 -376) hudobno podtaknil zahrbtne namene pri njegovem nesebičnem zanimanju za Slovence. V e-dino tolažbo mu je bilo dejstvo, da so redki tisti, ki jemljejo Kozakova natolcevanja resno...
'Po vojni je stalno bolehal, vendar v svoji delavnosti ni popustil. Neumorno je predaval, pisal in prevajal in plod tega je bila med drugim tudi knjiga »Sem-preverde e rosmarino«, antologija' slovenske lirike z obširnim literarno zgodovinskim uvodom ter bibliografskimi in kritičnimi opazkami, ki je izšla leta 1951. Istočasno pa je uspel tudi uvrstiti v nekatere italijanske šolske čitanke več svojih pesniških prevodov iz slovenščine1. Tako se je po njegovi zaslugi italijanska šolska mladina seznanila z imeni nekaterih vidnejših slovenskih pesnikov. Na e-nak način je seznanjal italijansko kulturno jaimost' tudi s kulturno deja:vnost-jo drugih južnoslovanskih narodov, prevajajoč zlasti mnogo iz srbohrvaščine (Lazarevič, Andric itd.).
Dasi ga je že več let razjedal rak, ki ga je od časa do časa priklepal na bolniško posteljo, je bil do zadnjega delaven. Se'dan pred smrtjo je narekoval korekturo za drugo izdajo »Sempreverde e rosmarino«, ki bi morala iziti še letos. Koliko pa je ostalo še nedokončanega drugega dela, bo šele pokazal študij njegove izredno obširne literarne zapuščine.
S profesorjem Luigijem Salvinijem lega v grob eden največjih italijanskih prijateljev Slovanov ter najmarljivejši seznanjevalec Italijanov s slovanskimi duhovnimi dobrinami. Posebno težko pa ga bomo pogrešali Slovenci, saj je bil z nami zadnja leta duhovno najbolj povezan.
Slava spominu Luigija Salvinija!
VEKOSLAV BUČAR
razpravami omehčala tudi najbolj trdo skuhanega .komunističnega .zgrajenca.
Ta- peklenski aziatski zakon je v polnem žel pričakovane uspehe. Ko se je pri zasliševanju stari revolucionar in zaslužni komandant -Rdeče vojske, Pavel Ivanov, upiral pred šefom sovjetske tajne policije GIBU, Ježovim, da.bi priznal neizvršene zločine:, mu je Ježov zabrusil v obraz: »Tudi tvoja dva obroka smo zaprli.« Ko se je Ivanov vrgel na mizo šefa' policije in pričel obupano jokati, je Ježov zasliševanje obrnil: .»Morda pa ju še niso odvedli. Ti imaš doma telefon.« Ježov je zavrtel telefonske številke in držal, slušalko tako, da je Ivanov lahko prisluškoval razgovoru. Oglasila se je ■tašča. Ježov je dejal v slušalko: »Pavel Ivanov bi rad vedel, kako je z deco.« Starka je Odgovorila, da je starejši ina ■deželi ,drugi, petnajstletni, pa! še spi. Ježov je pokril govorilno školjko -z roko, pogledal Ivanova in mu dejal: »Ali. naj 'ga rnalo zmehčajo v kleti?« — .»Pes nesramni!«, je zahropel 'Ivanov. Ježov se je nasmehnil: '»Sin je še doma, spi, ali bi mu želel kaj sporočiti?« Tedaj se je Pavel Ivanov bridko raz jokal: »Da moj stari zimski plašč naj zanj predelajo...« Nato je zamahnil ž roko. Ježov je odložil slušalko. Pavel Ivanov je podpisal priznanje.
Skrbite vsaj za ženo in otroka
Pri mnogih zaključnih .govorih moskovskih procesov lahko najdemo potrditev učinkovitosti aziatske-ga zakona. Tu je n. pr. zaključna beseda Leninovega prijatelja Kamenjeva. Tu je svoj go-
Nov strojni velikan
Zahodnonemški podjetji LMC in AEG sta izdelali doslej največ ji kopalni stroj, ki se giblje na 18 gosenicah. Maksimalna dolžina tega stroja znaša 200 m, visok pa je 60 m. Lahko izkoplje po 8000 kubičnih metrov zemlje na uro. Njegovih 12 čeljusti zagrabi po 3,6 kubičnega metra zemlje, sežejo po 50 m daleč in 20 m globoko. Vodja vozičkov in strojnik se stalno sporazumevata po majhni radijski postaji.
uiiitiiiiiiinttuiuiiiuuuHiiiuniuuiiiuiHiiiniiuiiiuiiuiuuiiiiiiiniuiRnuiHiiiuuiiuiiiuuiuiniffiiiiittiiiiiuiiiiuiiiiiiimiiiuiHMuuiiiiiiniiiunuMHiuinuiiiiniiiiHfiuiiiiiuuiuiujiuuHU
vOr zaključil in se usedel. Pa. se je še enkrat dvignil in dejal: »Rad bi izgovoril še nekaj besed svojima, otrokoma. Prvi sin služi v vojski kot pilot, drugi sin je pionir. Verjetno stojim z eno nogo že v grpbii, pa bi’'jima rad tole povedal: Ne glede na obsodbo, ki še ni izrečena j,n ki jo že vnaprej smatram za pravično, vama naročam: Ne glejta, v preteklost! Pojdita' naprej! Sledita Stalinu in sovjetskemu ljudstvu!« Po teh besedah še je Ka-menjev ponovno usedel, si zakril obraz ■z 'rokama in se razjokal.
Slebprni Slovan, ki pozna lastno dušo in- ki je lahko tudi najbolj zagrizen komunist, ne more zatajiti prirojene, čustvenosti. Zato je bil peklenski zakon, izum Stalinovega aziatstva, preračunan prav na to slovansko »šibkost«. Obdolženci so se zavedali, da so izgubljeni. Poznali so ■barbarsko maščevanje Stalina in njegove satanske strahovlade. Zavedali so se kolektivnih učinkov, ki jih1 bo njihova obsodba raztegnila na vse družinske člane , in. prijateljev največ primerih so vedeli, da svoje glave ne morejo več rešiti. Pa četudi bi si rešili .glavo, bodo morali za dvajset let na prisilno delo. Ostaja pa vprašanje družine. Samo tiste obdolžence -so zbrali na procesih, o katerih so vedeli, da bodo neizvršene zločine tudi javno priznali. Kdor na tako priznanje ni bil pripravljen, so ga likvidirali brez procesa. 'Zato je bila za vse Stalinove žrtve samo dvojna izbira: ali pogineš na skrivnosten -način, ker nočeš ničesar priznati, ali pa boš na smrt obsojen na javnem procesu, da bi tako rešil ženo in o-trcke.
fSe nadaljuje)
Razorožitev in ravnotežje
Pohlep po moči in oblasti, po nadoblasti, po premoči nad drugimi driava-mi in narodi leži v sami človeški naravi. Je to upravičena in celo potrebna politična aktivnost slehernega naroda. Eno izmed političnih' sredstev je vojna. Tako je bilo v preteklosti in najbrž ne bo .drugače tudi v 'bodočnosti. Prav zato živimo že ci zaključka druge svetovne vo^ne dalje v 'Stalnih skrbeh pred tretjo, šs večjo vojno med Vzhodom in Zahodom.
Na obeh straneh se pridno oboro,iuje-jo, posebno z atomskim orožjem. Obe strani sta prepričani, da se na ta način najučinkovi.tejše branita pred napadom nasprotne strani. Zahod je nezaupljiv nasproti Sovjetom, Vzhod ne zaupa Američanom. Upravičeno ali ne in katera stran z večjo upravičenostjo, ne bomo na tem mestu irazpravljali.
Odkar se je osemnajst nemških fizi-kov izreklo, da ne 'bodo .sodelovali pri razvoju in uporabi atomskega orožja, je propagande proti atomskim poizkusom zajela kričave oblike posebno med sovjetskimi podložniki na Zahodu. Sovjeti so svoje atomske poizkuse 'zaključili. Njihova politična propaganda, ki so jo v bogati i,zbiri deležni tudi tržaški zidovi, koleba od najostrejših groženj zahodnim deželam in razglase vam jem pripravljenosti za razorožitev. V teh z demagoškimi gesli zabeljenimi proglasi pa očitno brstijo predlogi, ki jih Zahod ne more sprejeti. Pri tem Sovjeti ne pozabljalo na boljševiško režijo, .ki poskuša prikazati zadevo tako, kakor da sei Zahod noče z njimi pogajati. V resnici so politični ’n vojaški vaditelji na Zahodu zelo skeptični, pa čeprav vodijo njihove delegacije v Londonu posvetovanja o razorožitvi in bodo tam verjetno tudi predložili svoj načrt o delni razorožitvi, zlasti pa o o-mejevanju atomskih poizkusov in atomskega orožja.
Praktično pai ne smemo mnogo iraču-nati na omejitev oboroževanja. Taki mednarodni sporazumi se vle5s:o z neskončnimi konferencami v nedogled. Pa tudi, če bi sklenili prepoved uporabe a-tomskega orožja, j«: taka prepoved .zelo dvomljive vrednosti. Ni si mogoče namreč misliti, da bi se do skrajnosti ogrožen narod v odločilnem trenutku odpovedal uporabi atomskega orožja.
Tako v Moskvi, kot v Wash,’ingtoniu so že večkrat izjavili, da bodo v slučaju izbruha vojne takoj uporabili tudi atomska orožja. Najprej pa poskušata orjaka drug drugega opozoriti, oplašiti. Take grožnje lahko ob velikih napetostih — kot je bi! to slučaj v sueškem sporu — hladne vo!-ne ne spreminjajo v vroio. V 'tem smislu lahko tako Američani kot 'Sovjeti svojo atomsko oboroževanje opravičujejo — in se verjetno tudi ■zato ne bodo odpovedali teh bojnih sredstev. Zato tiudi ni verjetno, da bi mogli 'Učinkovito preprečiti tretjo svet. vojno s papirnato razorožitvijo.
Po drugi svetovni vojni nastala ločitev obeh svetovnih orjakov v dve skupini je ustvarila povsem jesen svetovni položaj.
' tem novem svetovnem položaju med tekmujočima konkurentoma ao se poja-
vile politične napetosti, ki se bodo verjetna še nadalje izživljale v hladni vojni. To se dogaja enkrat Lz notranjepolitičnih nagibov, pa ne s ciljem vojnih pohodov.
Oba današnja nasprotnika stojita pred. ogromnimi nepreglednim! ozemlji, ki bi jih bilo treba 'zavzeti in zasesti. Oba taf ■bera razpolagata z orjaškimi razervarji vojakov in de!av,cev, z vojno industrijo in imaia pri- rokah vse, kar je potrebno za proizvodnjo- in uporabo borbenih sredstev; tudi za prehrano armad in prebivalstva.. Oba nasprotnika sta oborožena z najmodernejšim orožjem, zlasti e atomskim, i;n istačrao večata vojne pripravljenost.
Tako je vzpostavi jemo ravnotežje in s tem odstranjena možnost izbruha tretje svetovne vojne, ohranitev miru med Zahodom irt' Vzhodom temelji prav na tem ravnotežju sil; to stanje pa nujno, zapoveduje nadaljevanje z oboroževalno tekmo.
'Sovjeti se pri načrtovan,jih svetovne revolucije trudijo, da bi nasprotno stran ohromeli in s tem prekucnili ravnotežje. Ta taktika pa po številnih izkušnjah iz preteklosti več ne učinkuje.
Z dolinske občinske se|e
•Na predsimočni redni seji je bilo razpravljanja in izglasovanja' treh resolucij. Prva resolucija se nanaša na ustanovitev avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine v smislu člena 116 ustave, katere glavno mesto naj bi, bil Trst. V tej avtonomni deželi., pravi nadalje resolucija.
■naj bi imele posamezne občine in ostale javne ustanove 'najširšo samoupravo. Tržaško ozemlje pa naj bi imelo še posebno zakonodajno,, upravno ij> finančno avtonomijo z ozirom na različen gospodarski sestav. Resolucija omenja tudi pravice Slovencev, ki bi jih moral vsebovati posebni statut in ki bi se moral še posebno ozirati na londonski sporazum iz leta 1954.
V drugi resoluciji se občinski svet zavzema za prekinitev nuklearnih poskusov in se pri. tem sklicuje predvsem na izjave raznih nemških, angleških, ruskih in ameriških znanstvenikov, ker taki poskusi pretijo 'človeštvu hude \p661edice.
Tretja resolucija o,ziroma pismo, ki je naslovljeno vladnemu generalnemu’ 'komisarju dr. Palamari,'se nanaša na kmetijska vprašanja. Pismo omenja škodo, ki jo je prizadela slana v preteklem mesecu, in predlaga, naj bi podprli kmete, ki ,so izgubili skoro ves pridelek, s tem, da bi vsaj .za dobo šestih mesecev jih zaposlili pri tukajšnji Seiad. V zvezi s tem je bila irhethovaria posebna komisija, ki se bo 'Davila s tem vprašanjem.
' Nadalje" j£ občinski svet odobril raznfls notranjega natečaja za dve uradniški mesiti in štiri pomožna uradniška, mesta.
'Nadalje so iizVblili dva, člana komisije ,za sestavo seznami ljudskih porotnikov iter tri člane preglednike računov iz leta 1956. Svet je tudi spremenil cenik za .pokopališče ter odobril pravilnik za upravo javnega kopališča v Boljuncu ter pravilnik za uporabo športnega igrišča tudi v ‘Bolj.un.cu.
Zaključek šolskega leta
Tudi letos, kot vsako leto, ,so nas zaključne slovenske šolske prireditve in razstave prijetno presenetile bodisi z raznimi nastopi, petjem in recitacijami ali celo z .zelo posrečenimi in srčkanimi i-graml.
Reči .moramo odkritosrčno, da se naše zavedno učiteljstvo res potrudi in se v polni meri zaveda pomena, ki .ga ima, pri vzgoji maše mladine — up, in nads, našega malega, a žilavega in živahnega naroda ob sinjem Jadranu.
Skopo odmerjen prostor v našem tedniku nam me dopušča, da bi podrobno ocenili vsako prireditev in pohvalili vse lepe razstave. Povsod, kjer smo imeli priliko prisostvoval prireditvam, smo opa-. ■žili našo- mladež veselo, zdravo- in polno življenja. Tako od Slivama, Devina, Meri jevasi, preko Nabrežine, Sesljana, Mav-hinj, iSlivnega. Sv. Križa, Proseka, Kon-tovelai, Opčin, Zgornje in Sp. okolice, mesta samega, Tržaškega Brega, Boršta, Doline itd., vse je vršila pretekle dni prava ■tekma med šolami, katere razstava bej lepšai, čigava prireditev bo bolje uspela.
.Kdor j,ei bili preteklo nedeljo v 'Dolini in Borštu, se je lahko prepričal, kaj vse lahko stori za našo učečo se mladino, ispo-
Oisoko odlibcuanje zaslužnega salniHa
Upokojenemu šolskemu nadzorniku tržaškega Šolskega, skrbništva, g. Hinku Mediču, znanemu islovenskemu šolniku,, je Prosvetno ministrstvo podelilo te, dni uradni častni naslov ■centralnega inšpektorja pri imenovanemu ministrstvu v R,'-mu. — Čestitamo!
Umrl je prof, dr. Boris Furlan
Usoda tržaSkega razumnika o službi komunizma, ki ga lo o zahoalo ugonobil
Dne 10. junija 1957 je umrl v Radovljici dr. Boris Furlan, bivši odvetnik v Trstu in univerzitetni profesor v Ljubljani.
Pokojnik je bil rojen v Trstu pred 63 leti. 'Njegov c:e je bil državni pravnik za časa Avstrije in ‘Furlanova družima j« uživala med tržaškimi Slovenci poseben ugled. Kakor starejši brat, ki je bil po prvi svetovni voj,ni profesor v Bazlu v, Švici in dolgoletni gospodarski urednik »Baseler Nacbriohten«-a, tako se je tudi pokojni Boris pc,svetil pravnim naukom. Odvetniško prakso je delal pri dr. Abramu in pri dr. Wilfanu v Trstu iin je končno .prevzel tudi W'ilfanovo pisarno, ko se je ta izselil iz Trsta. Dr. Boris Furlan, je ibil več let urednik »Pravnega vestnika«, ki ga je po prvi svetovni vojni izdajalo tržaško društvo »“Pravnik«. Ze v Trstu- se je pripravljal iza profesuro na univerzi .i,n po svoji izselitvi v Jugoslavijo je postal docent ma prarvni fakulteti ljubljanske univerze.
iDr. Boris Furlan je bil kot vsi, ki so izšli iz življenja im kroga tržaških Slo-
' Po Hitlerjevih sledovih
Komunistični tisk mi Tržaškem se kaT *opi od samega navdušenja nad diktatorskim vajenčkom v Nilski dolini. Prav nič čudnega, saj so naši komunistični aktivisti obeh i /'povedan j tako blizu b:-tierjanslki In muissolinski dediščini. Tudi Naser, njihov ljubljenček, je bil že. v svoji zeleni mladosti velik ki navdušen oboževalec »mojstra« Adolf«.
Pomlad 1941. Nemške oklepne divizije generala Rommela So se prvič pribl iže* vale zahodni egiptovski meji. Egipt je najvažnejše obrambno ozemlje .britanskih srednjev,zh«dnih vojaških sil. Iz Sudana, iz Kemije, iz Britanske Somalije se zgrinjajo britanske čete v Abeslnijo.
'Politična napetost je aoSeg% skrajno konico. V Kairu im po drugih egiptovskih garnizijah čakajo revolucionarni zarotniki na svojo uro. Že od leta 1938 dalj« deluje v Egiptovskem podzemlju te-vol.ueioft.arno gibanje, ki mu pripada tudi da na »n ji egiptovski diktator Ks.ser. Sovražnik teh žarotndkoV je Angtfa. So vražniki pa so tudi nasledniki Mamelukov, današnji beji W> pttfe.
»Ob tej uifl — tako poroča v svo e m tajnem dnevniku egiptovSKi polkovni Anvar el .Sadat, ki jfc spisal o .tem obšir-«to knjigo ift *e letos .»pomladi iatla v Kami — 'so z&iclttVkl poidcUl zvežo i Rrtrtmelom«
mZ nemškim glavnim stanom v Liblvi rfno stopili v stik. kajti samo % njegovsirrt popolnim soflasjern smo bili pripravlje-rit udar Mi. Nekega dne »e Je poftv II a-gent nacistične armade pri ,generalu E', MSsrtju i« flju i,z roč tl pteanj-e nacističnega 'glavnega stana. V p'»mu so Neme' .tatefžali visoko priznanje genstalovemu patriotizmu In mu sporočili, da So pripravljeni uresničiti vse načrte egiptovskih .patriotov'.«
»Raiziskovali smo možnosti, kako. bi bik) mogoče uresničiti nemške premoge. MtšlIM smo predvsem na pobeg k Nemcem po zračni poti- 'Nemci so bili s tem zadovoljni m so nas 'naprosili, naj bi jim označili kako zapuščeno puščavsko letališče, kjer bi njihovo leta.lo lahko pr.ita-lo. Na specialiki smo ugotovili, da bi .bilo najprimernejše letališče El Kataba. Nemci pa. s tem letališčem niso bili žadovoH-ni, pač pa so nam označili neko d roso pristajal išče pr' Djefoel Rozjzb ne o'Z'".3,kš eestl« Vse te besede je inapisal v svo-
ji knjigi polkovnik Anvar el Sadat, ki nadaljuje:
»Nemci so imeli praiv, ta prostor je bil vsekakor uporabnejši. Tla so bila ravna in tudi trša. Ta irbira nam je tudi dokazala, da so bili Nemci kVrSfcno poučeni o razmerah v puščavskem svetu, k čemer so mnogo prispevali .njihovi /s~ pazovalci’, ki šo se kot turisti sprehajali po puščavi že pred izbruhom vojne. Nemci so nam tudi sporočili, kateri dan to letalo pristalo m * kftkfihimi inaki maj pilot« obvestimo, da je vse v redu. Usoda pa izvršitev načrta ni dovolila. ‘Na poti -na letališče se nam je vozilo pokvarilo in okvare nismo mogli popraviti. Nemžko letalo je bilo opremljeno z *na-ki RAF (Royal Air Porce) in je priletelo natančno ob dogovorjenem času, moralo pa j« spet odleteti, ker egiptovskega generala s spremstvu zarotnikov ni bi.to na mestu...«
Dnevnik polkovnika Anvar el Sadata v.sebuje še mnoge druge podrobnosti, ki dokazujejo, da so bili Naserjevi zarotniki dejanski Hitlerjevi 'zavezniki. Ali je potem še čudno, da diktatorskega vajenčka tako poveličujeta »Pr. d>n.« in »Delo«?
»Gliha vkup štriha.« .smo že večkrat zapisali.
Kdor zaničuje se Mn,„
Po naših škedenjskih go!f L’ti£h ser množijo direktive, lcl naj bi zabrisale Fickov o istovetnost. Ta se je namreč kot klop podkožila na določeni glavi. Ti nar pari »ljudskega premoženja« pa so re« edveč, saj končno n.i prav nič važno, kdo izmed tržaških zaslužkarskih aktivistov še zagovarja izgubljeno pravdo. Do seda! so še vsi branilci pometali puške v koruzo. Iz pralne puške se pač ne da streljati! Na demokratičnih tleh so namreč vse diktatorske puške — bezgovke. Na diktatorski zemlji pa se res tudi bftzgovke spreminjajo v atomske, po ti,'ti firkovki: ZA IjUCTVO vešala in ječe, OD LUCTVA zadnjo kapi'o krvi.
Zdi pa se, da je 'tista oglodana kost i.z dialektičnih zalog tržaškega .»Dela«, »dat-se Človek začne komaj pri Dohtarju, a vse kar je manj, ni nič...« le* potolažila škedenjsko ostarijf.ko radovednost .in s tem prihranila »ljudskemu premoženju« nekaj litrov napitnine. Saj kdor zaničuje se sam, za tarčo je titovski peti!
vencev pred im po prvi sevetovni vojni, zaveden Slovenec in demokrat, ki je ljubil svoj rod in .svobodo im ki j.2 videi v pravi demokraciji .napredek človeštva in pot v, boijšo bodočnost.
Tak je bil pokojni dir. Boris Furlan do ■izbruha druge svetovne vojne. Tedaj pa, so vojne vihre in revolucionarne ponorelosti marsikateremu Slovencu izbile kompas iiz ,irok..'.:
Meseca marca 1941 je dr. Boris Furlan odšel z družino, razen enega« sima v Carigrad in od tu dalje v .Palestino in Južno Afriko; nato pa v .Združene države. Tam je vneto seznanjal ameriške -Slovence z razmerami v domovini in jih vzipod-bujal za borbo proti okupatorju. Leta 1943 je stopil v vlado. Slobodana Jovanoviča im odšel v London. Ze če.z nekaj dni pa je. izstopil iz vlade in vse svoje sile postavil v službo Titu in njegovi komunistični oblasti. Ustanovil in predsedoval je y Londonu .»Narodno - osvobodilnemu odboru« in stalno po londonskem radiu propagiral titovstvo.
iZ letalom je končno pristal na Dolenji-sfcem In aktivno sodeloval s titovskimi propagandisti.
Dr. Boris Furl&n je bil profesor dn ne politik. Kritiziral in obsojal je krivico. Zato je v letih 1945-47 kaj hitro zašel v športi as hovimi oblastniki. Ti seveda z njim niso postopali tako, kot ,so postopale predvojne jugoslovanske oblasti e .njegovim najboljšim prijateljem dr. Jožetom W;.ifanom mi., ki ga je dr. Boris Furlan večkrat reševal iz policijskih krempljev.
Tista oblast, ki ji je dr. Boris Furlan opravil nešteto reezasluženih uslug, in tisti ljudje, kl jim je storil toliko dobrot, so ga zaprli, Uprizorili ab mepihhjeft proces po kremeljskih vzorih, ki jih »Demokracija« že vse tekoče loto rešuje pozabe pod naslovom: »Kreposti in vrline, komunizma in rdečih tiranov«. Prav ta proces in še mnogi temu podobni so dokazal, da se jugoslovanski komunizem bistveno me razlikuje od staliinovskih naukov.
Vplivnejše osebe so jugoslovanski ko* mun»tt v tistih čstih likvidirali v splošnem kar naskrivaj. p0 stalinovskih nau-i .kih pa ati je izkazalo iza nujno potrebro iztrebiti iz src širokih ljudskih množic I>i«v tiste požrtvovalne domoljube, ki so bft po svoji srčni kulfturi in poštenosti v rapotje komunističnim .nasilnikom. Za1*« so pričeli uprizarjati množične procese .s cirkuškim potopom, « radijskimi prenosi in majširšo publicistiko. Ponavljali so sodne tragikomedije po vzorcih Moskve, Prage, Budimpeštei, Sofije, Varšave, Bukarešte... Režija pa je tudi v Sloveniji — skrajno šepala. Kdor se .zanima najsramotnejiSo zgodovino komunističnega pravnega fcesmedijanstva, naj. prebira »dokumente* k ljubljanskega .»Slovenskega poročevalca« od konca jmi!'© do .polovice avgusta. 1947. i2 istim ali vsai podobnim gradivom pa mu poestrežete 1*-vodl »Primorskega dnevnika* i«tih čfe-
£OV.
Breg nalmaintJega stvarnega dokaza, le na podlagi izmišljenih itv falzificira-rtih .»dokazov« so obtodill na smrt ing. Crtomira Nagodeta, na dvajset let prisilnega dela dr. Borisa FiM-iana, Pavlo Hočevarjevo in še številne druge obtožence, med njimi L. Ilirca i<n bivšega mini-strai Framea Sno!a. Po vzorih ponorel*«*. S ta tira sta sl tudi Bor's Kidrič in Aile« Baeibler izmislila, da so ju obtoženci nameravali umoriti...
Po obsodbi šo dr. Borisa Furlana cd-peijali na prisilno deio v kamnolome v Teznem pri Miaritioru. Tu 'e preživel štiri leta im sl na.kora.1 težko tuberkulozo. Končno so gi konfinirali v Ljubljano. Kasneje pa se je preselil v Radovljico. »Ljudstvo« pa mu tudi itu .ni privoščite miru. Nekega večera ga je tolpa plačan-
cev v sami pižami, potegnila iz postelje, ga -naložila na samokolnico, ga pljuvala in zasramovala. Na pol mrtvega .so ga odpeljali v -bolnišnico. Njegov »prijatelj« dr. Jože V/ilfan ml. mi niti z mezincem pomignil v njegovo 'korist. Komunistična hvaležnost!
Sedaj je. trpljenje človeka, ki je verjetno v dobri vari dolga leta služil 'komunizmu., zaključeno. 'Naj- -bi -to trpljenje služilo v svarilo in opomin vsaj njegovim stanovskim, prijateljem, če že drugim ne more. Dr. Boris Furlan, je našel svoj miT.
Šolska prireditev v Oomju
Tudi v predmestju smo imeli ob koin-ou šolskega leta prav lepo doživetje. S šolsko ra.zstavo in šolsko igrico, deklamacijami in petjem mam je naša osnovnošolska mladež pokazala, kaj ve. zrna in .zmore. Iz deških in .dekliških ročnih del in risb Vidi. posetnik, koliko resnega truda in ljubezni je vsaka izmed teh nadebudnih glavic vložila v vsej, pripravi, da se izkaže njeno znanje tudi pred javnostjo.
Enako pohiValno priznanje so učenci iJi učenke’ Žeti s priredbo Sol-ske igre Ifi n izvedbo vseh točk recitacije -ter petja. S ponosom .gledamo na take uspehe, kar je iprva zasluga požrtvovalnih šolnikov.
Sprejem g Dijaški dom
Podporno društvo »Dijaška Matica* v Trstu razpisuje vlaganje prošenj šolsko leto 1967-58.	(
1) Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v rul. Roma 1MI (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega <te~ ma v ulici Buonarroti 31.
2) Prosilci lahko prosijo:
a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, to) za znižanje vedrževalnme v Dijaškem domu, c) za izpesodo šolskih .knjig iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih oblikah.
3) Prošnje za podpore v smislu 2. tačke tega razpisa sprejemata do 30. .julija 1.1. predsednica Dijaške Matice ali pa uprava Dijaškega doma. Odbor Dijaške Matice se me obvezuje, da bo proučil prošnje, kl bi bile oddane po zgoraj izvedenem n^u. .	...	.
4) VSa potrebna pojasnila''iA navodila prejfltiejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Zidarske stavke
Pretekle dni! so stavkali .nekateri ib-darji im delavci izidarske stroke, ki so. hvala Bogu, zaposleni. Ko sem pretekli I»nedelje.k kramljal s svojimi sovrstniki v okoliški gostilni, so mi številni zatrjevali, češ, kako je prav in kako utemeljena je stavka. Dobro — sem dejal — ako gre res za skupni blagor našega stanu in se ne škoduje s tem drugim, še številnejšim brezposelnim, je .?« prav.
V torrk sem se pctrudil Sn. sem pozanimat prav pri mojstru, ki je h;’ tako s'i’ no v.ne t .za stavko, če .bi mi ne -el kako delo. Toda zadel sem na gluha u-šesa. Ze tablica pred podjetjem me je opominjala: »Non si assumono operai«. Ali me bi bilo pravičnejše, da bi stavkali zato, da sei zaposlijo .tudi brezposelni?
Nezaposlen zidar
+ Mari) Frankovič
Po kratki, a mučni boe.z,nl je v sred > zjutraj preminul naš prijatelj g- Marij Frankovič. Bil je vedno zavedem Slovenec in demokrat, ki se je .taikoj v začetku 'kot član pridružil našemu demokratskemu gibanju.
Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje.
sobna' in požrtvovalna -učiteljica in narodno vdan učitelj. V Dolini je bil v župnijskem kilnu res »Naš praznik«, praznik našega vedrega naraščaja, lepo petje in krasna enodejanka.
Zelo lepe prireditve so imele tudi mestne šole, prav, posebej moramo omeniti šolo pri Domju in v 'Nabrežini,. .Mladi Križani so se, kot vedno, .tudi letos izkazali. -Zgonik. Salei, Sempolaj, Mav* Jiinje, Gabrovec in Ricmanje so se letos prav izvrstno postavili z zelo izbranimi prireditvami, ki :so bile res pravo .slavje začelo- 'vas.
Slovenci, ,ka,r .nas* je idealnih in narodno zavednih, z velikim upanjem in veseljem beležimo uspehe naše slovenske šole in želimo, da bi v .sleibamo slovensko družino prodrla- zavest, ponosna zavest, da slavenski otrok spadat samo v slovensko šolo, spominjajoč, se slovenskega izreka: tuje spoštuj, ali s svojim še diči!
Šoishe prireditve v Nabrežini
Ob zaključku .šolskega leta smo. tudi pri nas imeli razstave in prireditve, pri katerih so nam na.y,- otroci pokazali napredek iia delo v preteklem šolskem letu.
Najprej '.nas je, osnovna šola povabila, na ogled običajne razstaj^p. Ta razstava j.e bila res pravi izraz ’ celoletnega šolskega delovanja. Dečki, kakor deklice so nam razstavili svoje izdelke, pri katerih smo opazili tudi letos vidno napredovanje. Tudi iz šolskih zvezkov je bilo razvidno, da se .naše učiteljstvo res potrudi-, da je šolski pouk vedno na višini.
Tudi otroški -vrtec je na nedeljski razstavi. pokazal svoj, napredek, kar gre posebna zahvala gdčnl vrtnarici, kateri so vsi starši hvaležni za trud, ki. ga, ima z našimi maj ml ja Šimi. V nedeljo popoldne so tudi naši otroci- v vrtcu s svojo prireditvijo zaključili' svoje šolsko leto.
Glavno šolsko prireditev pa, mam je pripravila mladina iz osnovne šole. ki je v kinodvoranin uprizorila mladinsko i-gro v osmih slikah »Sneguljčica«. Ta igra je še precej, .težka ter zahteva mnogo-truda in težkih priprav. Moramo pa reči, da so vsi otroci odlično podali svoje vloige. Kraljica (Jasna Logar) je svojo energično in težko vlogo prav dobro podala, isto tudi Sneguljčica (Marinka Terčon), ki se je v svojo vlogo, prav dobro vživela. Tudi vsi ostali, od dvornega, spremstva do F.rice-Fraceta, so se mojstrsko odrezali-. ‘Seveda je .glavna zasluga našega učiteljstva, a posebno še gdčn.e Slavice Tence, ki se je. res veliko trudila, da je bil uspeh igre najboljši. Med igro je učenka Marinka Terčon izrekla za-hvailo vseh učencev osnovne šole g. ravnatelju Fr. Ščuki ter mu poklonila šopek cvetlic.
Da starši cenijo take prireditve, je bilo razvid.no tudi iz tega., da je bila dvorana (do sedaj še ne skedenj) nabito polna .ter celo premajhna, saj so sedeži celo zmanjkati. S to lepo prireditvijo je bilo zaključeno nadaljnje dedovanje maše kinodvorane.
Učenost v velikem Repnu
V naši vasi in po vsej bližnji okolici je mraz povzročil Silno škodo. Vinska letina ni uničena -samo letos, ampak bomo njene posledice občutili tudi še naslednje leto. ‘Seveda se ljudje tudi pri nas .sprašujejo o Vzrokih udarov mraza .sredi meseca maja. Nekateri vaški učenjaki so uganili, da So temu krive atomske 'bombe, pa me tiste, ki .so jih raizatrelili Sovjeti, .peč pa amerikanske in angleške. Te učenosti se seveda niso rodile v rdečih glavah naših komunistov, pač pa v u-redntštvih »Dela«, »(Pr. dn.« ift »Nov. lista«.
Pri vseh teh učenostih pa je čudno, de je pred sto leti naše prednike zadela prav taka nes-reča. Morda pa so že takrat pokale atomske bombe...
.Pred Časom so Kras obiskali Izvedenci iz Trsta. Dobili smo tudi nekaj galice in umetnih gnojil po .znižani ceni, vendar je vse to le kaplja v morje. Oblasti bi se morale resno pabri/gati, da bi oškodovancem učinkovito priskočile iaa pomoč.
Obvestilo Motilcem dolinski obCinr
Dolinska občina opozarja kmetovalce, ki so biili pr't^de tl vsaj za 35 odstotkov pridelka zaradi mraza, v preteklem mesecu, da so na županstvu ne razpolaga o-bmzci s prošnjo za imiianje davkov ma zemljiško posest.
Te obrazce je samo tepertniti In nfeto' vrniti županstvu do 16. t. m., ki jih bo potem odpremilo davčni upravi.
PODPIRAJTE SDO
DAROVI: Gospa Olga VatoVec - Pan jek daruj« SBD v Trstu L 20.000. — Prav prisrčna hvaJe!
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABIN0VIC Tiskarna. Adria, d. d., v Tr*tU
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STHKISLMI PAVLICU
sprejema v svojem ambulatorlju v ulici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9 -13 in od lt -19 iure
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v Strada di Fiume 20-IH sprejema od 15. do 17. ure Tel. št. 54-797