Tečaj 1 « ■ gospodarske, obrtniške m naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold za pol 2 gold » četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa celo 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr., za četrt 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 27. avgusta 1873, O b s e g : Kako po toči poškodo nograde ravnati Velika korist lončenih cevi za vodotoke veda konj Naši dopisi na Stajarskem Vranskem Novićar. Na Triglav panija, Francija, Avstrija Delitev premij za go-Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari. kajti resnica je, da takega delà vsaki ne ume in po- treba je popolne vednosti in izurjenja > kjer se morajo nove trte skrojiti, pri navadnem obrezovanji se pa že Kako po toči poškodovane nograde ravnati. gotova trta najde; pri ti priložnosti se sparoma trte in vsi drugi pokvarjeni in viseči deli odrežejo. Za to ob rezovanje se jaz vže več let trtnih škarij iz Kremža Našim Dolenjcem v prevdarek. » Novice so v 33. listu prinesle svèt, kako po toči (Kremser Rebenscheere) poslužujem, katere najmočnejše poškodovane trte ravnati Nasvet ta meri le na navadno rekel bi, čisto majhno trte odrežejo brez žage; 8 delavcev potrebujem na oral. Razume se pa samo po sebi, da se nove mladike JL^ C*0 V Kslt l/C* Ui^U JL vi JULC4» 11C% Y Ck\JL 11KJ y l^aui kJly UlO IU LUajUUV ^^ w f ' poškodovanje, v katerem je mlada, enoletna trta še morajo po dolgem privezovati, je škoda tako vsestranska, ne more starega lesa pognale in so tako 1/ ' mm m m mm ostala Al PH zato, ker so večidel iz šibke, da se lahko vio- / oni nasvet obveljati zato, ker letnega trstja katero bi se obrezati dalo. mmamo mijo in pokvarijo. Dal bom v vinogradu kopati in precej jeseni po Vinogradom Tržke gore, Razbore in enemu delu močij**gftojiti, da tako pomnožim rast trti in plevél Grčevja 19. julija po toči storj pisati; ne verjel bi nikdo Škoda ne dá se po zadusím. Lubj kdor kaj tacega sam ni videl ml a # VIJW4 KJ JL Uli\V.IU< IVUU1 AClj OCVi-l-l li (skorja) je s trt popolnoma odrušena bela ali&og vrana ? da sem sam v naši okolici in tako rekoč da na omenjeni način vinograde, poškodo- i UJ C ISKUIJčt 1 je s vri pupuiuuma. U uruše UH, Ullct- wcia »tau«, u« u«, v iaj m jjetmu ^uoauuu- katere so letos pognale, so čisto pobité; s tem vane od strašne toče kot kurje jajca debele, obdelujem. dike jim je pa poglavitni del muzgá odvzet tako, da morajo Po mojem prepričanji korajža in poskušnja veljá. v kratkem vsi poškodovani deli vsahniti PMBMMMMBMBMMBMMMBIMBHMBPM^M ■■ mÊl MB 32 Res je to, 3a vnovič poganja poškodovana trta prav stopinj pripognjenemu delati in sô na solneu pariti; al Ni prijetno ne, celi božji dan v vročini od 30 lepo in Celo trta, oauijc ^upumu JLLl C* \J KJL U jJCIUCV , puocuuu u WUM ui T o»mHt JLUUJL «W UW1U TiitiMt MMUU, konec vej, lepo poganja. To pa je krivo, da naši ne- za katerega sem se jako trudil, vendar pripravljam si izurjeni, v tem položaji brez sveta stoječi posestniki pa pot do boljšega prihodnjega pridelka. Vsaj ni to no-vinogradov se zeló motijo. Ce kedaj , gotovo se sedaj skori popolnoma obrop posebno brez truda ni vžitka. Tudi jaz letos ne bom vžival sadu, bena novina, marveč je sto let navadna starina > da kaže pomanjkljivost pravega, teoretičnega, poduka v vsak pameten vincar dá spomladi in poleti vse one vmorej i izrastke, kateri bi utegnili trto slabiti, od Vsaj se vendar pri umetnem kroženji (Ringeln) i« OIJ. auitij — £i-L ltti au IV Jt» , onuiiu malo skorje odvzame ter krožna vejica odvrže, ker nima prizadevam. Vprašam tedaj: je li to kaj novega? več moči. Kdo tedaj more misliti, da bodo popolnoma strani ti in ravno to je, kar si jaz stori ti zdaj pokvarjeni deli okrevali se in moč rasti dobili? Jaz sem to svoje ravnanje baronu Babo-tu, vodju sadje in vinorejske šole v Klosterneuburgu, enemu naj- n Ako se hoče vinorejstvu korist donašati, morajo se umniših in v vinoreji najbolj skušenih mož po časniku močne, ne pa hirajoče trte zasaditi, zatoraj nas --------,--) mora naša velika nesreča, katero smo doživeli Weinlaube" v štev. 15. t. naznanil. Slavni Babo učiti se sklada z mojimi mislimi popolnoma, zatorej kolikor j-uvxt« UMOM * viittM JLLI/0X \j\jO)y 0 LU U UUiiVCIlj IO UKAbi, OU.ÍMWM. ujvjitui uiiuixiui JJ u^uiuuuaw , ^v^vi-v/j da naše posebno prizadetje naj to bode, da popolnoma delà še nisem dovršil, hočem ga dovršiti nemudoma, zdrave in moćne trte zasadimo in ohranimo. To se pa akoravno čas za to ni kaj ugoden. nikakor doseči ne dá, ako poškodo •t* trte zanema rimo čeni Moj pustimo, da rastejo, tako rekoč tje v en dan > na Tržki gori ležeči vinogradi so tako vni- Vže zdaj se pa vidi, da je moje početje pravo, kajti rast v mojih nogradih je veliko lepša kakor ona mojih sosedov. } da v vseh, akoravno je moje posestvo ondi eno po šegi največih, bom přidělal samo 21 groz , in pokop J vv*" ) ^viu, uiiuviai oa kateri so pri hiši v zatišj* kateri si bolj dopada, roke križem držati in (Bog) je velik". Jaz pa Turkov klicati: „Alla noma, ako ne umetno gospodaril muškatelerj bil popol * Jaz dam namreč trti vse n dveh, kateri na Po nasvetu kmetijske podružnice Novomeške je centralni odbor družbe kmetijske s pritrjenjem zastopnika mladike, razun c. k. deželne vlade in deželnega odbora dovolil g. Ogulinu a j uc« ^epokvarjenem lesu s t oj its ^ m n j^umvixuv ^vu^viv «a j^viwauj^ ¥ jl*» iuouoauuumui. g bit i, m eno prikrajšati, da tako pogon mladike Dunaj v razstavo, da se ondi še osebno prav na tanko po- zmanjšam in rast poglavitnih in stranskih trtnih očes svetuje z učenimi in skusenimi vinorejci o pomoči za tako pospešim. To delo vodim sam, imam pa tudi naj iz vrst- silno poškodovane vinograde Dolenjske in se to potem v tiska- niše delavce. t primerno podporo za potovanje vKlosterneuburg in na kateri svoj posel dobro umejo, v naj emu, nem kratkem poduku razglasi. 280 - pravim : člověk pomagaj si sam, pa upaj, da te potlej tudi Bog zapustil ne bode. V Novomestu 19. avgusta 1873. II" Anton Ogulin. Obrtnijske stvari. Velika korist lončenih ceví za vodotoke. Pod naslovom „gospodarsko - obrtnijske stvari" so „Novice" v svojem 29. listu prinesle sestavek o mašini za izdelovanje ceví za drenažo in sploh za na-peljavanje vode, katero je c. k. kmetijska družba od si. ministerstva kmetijstva dobila in meni za po- skušnjo izročila. Vodó po lončenih cevih napeljavati, je sicer že stara reč, a nekdaj cevi niso tako dobro sklepali, kakor sedaj, ker niso vedeli, kaj je cement ali okamneni kit, ter so večidel kitali le z ilovico in ceví dělali le po en čevelj dolge. Pri kitanji z ilovico zaredile so se pa v cevih rastlinske koreninice , vsako leto veče, da voda konečno ni mogla naprej ; zabasan je bil cei vodotok. Zato smo v mnogih krajih stare ceví iz zemlje vzeli, moje z mašino delane vložili in s cementom za-kitali. Stare ceví, izpod zemlje vzete, pa nam kažejo, da dolgo časa dobre ostanejo; po sto let stare smo iz zemlje vzeli in posušili, in glejte, ravno tako so zvonile, kakor nove, ravnokar žgane; v sto letih se tedaj v zemlji in vodi prav nič niso spremenile. Jez v veliko srečo za našo deželo to štejem, da je si. kmetijska družba to mašino poskrbela, kajti, dragi bralci, pomislite le, koliko tavžent in tavžent sežnjev lesenih ceví je do sedaj v zemlji zgnjilo, a vendar je mnogo slabeja voda po njem tekla, kakor po 1 topeni h cevih, po katerih je voda ravno tako friška»ip mrzla, ko da bi iz trde skale tekla in ima zato tudi popolnoma dober okus. Dasiravno tedaj, kakor je gori omenjeno bilo, ceví same na sebi nič novega niso, je vendar to novo, kako se cev v cev vtika. 3 čevlje dolga cev ima vsaka svoj natik ali bu- čico, v katero se dve cevi nataknete; vampasta je bu-čica okrog enega palca, in na vrhu ima luknjo, v katero se cement vlije, da je vse lepo polno; cement v bučici tako trdno drži, da, če je vodotok tudi tisoč sežnjev dolg, je ravno tako trden, kakor da bi bila ena sama cev, kajti cement naglo okameni, in če voda še tako tišči, vendar nič ne odjenja. Kdor želi, bodi-si posamezen gospodar, ali cela vas, ali cela soseska, takih cevi dobiti, naj blagovoli se pri meni ali ustmeno ali pismeno oglasiti. Jez imam obilno število mnogovrstnih cevi vže narejenih, tako, da se dobra in okusna voda v več vasi lahko vpelje. Mašina delà lukinje petere velikosti. Ďajem ceví So nizki ceni, skorej na pol bolji kup, kar lesene ve-jajo; tako, na priliko, dajem cevi s takimi luknjami, kakor se lesene vrtajo, po 60 kr. seženj z bučico, na svojem domu. Tudi jih po zahtevi sam vložím in s cementom za- kitam; tako pa cena omenjenih ceví na 1 gold, seženj stane. Po tem gré cena ali naprej ali nazaj, po velikosti luknje. Konečno naj omenim še drenaženje. Drenaža je to, če se take ceví v močvirne travnike vložijo, da vodo na-se vlečejo; sploh se take ceví za vsak močviren svet izvrstno dobro rabijo. — Tudi takih imam več tavžent sežnjev po prav nizki ceni napravljenih , in sicer: za malo drenažo seženj po 20 kr. in z veliko po 30 krajc. na svojem domu. Kdor želi kaj tacih imeti, naj se, kakor vže omenjeno, oglasi pri meni; po zahtevi jih posljem ali po železnici ali po drugi poti. V Kokrici nad Kranjem. Andrej Net, po domaće Mi h o vec, posestniki Delitev premij za goveda in konje na Štajarskern Vranskem. NaVranskem bo 11. dne prihodnjega meseca septembra slovesná razstava konj težkega (Noričnega ali Pincgavskega) plemena iz Vranskega, Gornjegrad-skega, Soštanjskega, Celjskega, Konjiškega, Šmarskega in Laškega okraja. Razdelilo bo društvo za povzdigo konjereje na Štajarskern pri tej razstavi slede če premije : Kobilam s zrebeti od 5 let naprej, — 4letnim kobilam, o katerih se dokaže, da so po cesarskem ali od gosposke potrjenem privátném žrebcu vbrejene, in pa Sietnim kobilam: eno deželno darilo s 60 goldinarjev, eno z 25 gold., eno z 20 gold., eno z 15 gold., 4 darila pa po 12 gold. Dalje se bode dalo zrebicam: eno darilo z 20 gold., eno z 16 gold., eno z^ 14 gold., dve darili pa po 12 gold. Zrebcem od 1 do 2 leti starim : eno darilo z 20 gld., eno z 16 gold., eno z 14 gold., eno z 12 gold., skupaj 244 gold, v srebru in 60 gold, v ban-kovcih. Ta dan bo tudi okraj na razstava domače goveje živine, pri kateri bo Vranski okraj ni odbor po raz-sodni komisiji razdelil sledeča darila: Bikom od 1 do 3 leta starim 2 premiji po 30 gold., — eno premijo po 25 in eno po 20 gold., eno po 15 in dve premiji po 10 gold. Kravam s teletom ali pa brejim do 6 let starim: dve premiji po 25 gold., dve po 15 gold., dve po 10 gold., in dve premiji po 5 gold. v Telicam od 1 do 3 let: dve premiji po 25 gold., dve po 15 gold., dve po 10 gold., dve premiji pa po 5 gold. Goveja živina mora doma izrejena in Miricodol-skega (Miirzthaler) ali Marijadvorskega (Mariahofer) plemena biti. Naša živinoreja napreduje, kerokrajni zástop vsako leto živinsko razstavo za Vranski okraj napravi ja in iz okraj nega zaloga za povzdigo živinoreje prav zdatno podporo daje. Na Triglav ! Toda glej ! — z močmí osođe Ni zaveze, ni pogodbe Î Družbica čveterih prijateljev (gospodje Josip Križaj, Josip Hanuš, Hinko Žarek in pisalec teh vrstic) je v soboto popoldne 9. avgusta se podala po Rudolfovi železnici na pot, da bi obiskala slovenskega velikana. Ob 6Y2 uri bili smo že v Mój strani v gostilni „Smercevi". Voditelja Janez K1 a n č n i k (Simenc) in France, S m e r-čev sin, bila staže pripravljena. V gostilnici dobili smo gosp. prof. Kandernala, ki kmalu obljubi z nami iti. Namen, nemudoma odriniti v hrib, in v zadnji novi koči prenočiti, nam pa Smerec odsvetuje, rekši, ďa koča ima streho podrto in znotri nima nič priprave; ako pri meni večerjate in proti 9. uri odrinete, pa po poti večkrat se spočijte, lahko ste že ob 5. na vrhuncu. Nasvet se enoglasno sprej me. 281 Vsedemo se tedaj za mizo na prosto; Šmerec nam prinese bokal dolenjca; kmetje od daleč poslušavši veselo naše gibanje se približajo prijazno in rekó: „vi ste naši", dovolite nam, da smemo z vami na goro. — Dobro, če nas je več, tem bolje je — je bil naš odgovor, in dva gospodarja in dobra lovca, namreč: Jernej Jansar, Simen Pintar po domače Cekin, Luka Oblak in Žiga Lautirar postali so naši tovarši. Ko smo nagnili kozarec — takrat Člověk nehoté v nebo pogleda — opazili smo klavrni, da je glave velikih gorá jelo mraziti, kajti kapice so si nataknili. Po-prašajočim, kaj to pomeni, odgovarjajo kmetje z glavo majaje, da take kapice sicer pomenijo dež, al letos je že pozabilo deževati; velikrat se je že bolj na dež pripravljalo^, pa ga vendar ni Bog dal. Po večerji nam prinese Smerec dolgih kovanih palic za hribolazce na izbiro. Vsak si vzame eno; kruha, mesa, sira in vina pa denemo v besago pevajoči „gledam na Triglava" odrine nas 11 korenjakov iz Moj strane ob pol devetih pri polni svitli luni v hrib. Med potoma iz vsake bajte nas radovedni ljudje pozdravljajo ter srečno! kličejo. Dolgo časa se gré na dolenji Krmi po travnikih in Eašnikih; čedalje prihaja dolina ožja in pot slabeja, ribi pa se bolj kvišku vzdigujejo, na levo „Debela peč", na desno „Erjovina". Ob 11. uri dospemo do zadnje koče v „zgornji Krmi". Dva kmeta iz Sasp sta lastnika njena. Voditelja skličeta pastirje (dva fanta sta bila, eden 13, drugi 15 let star), ki nam napravita ogenj na ognjišču ; al ker same jarce paseta, bilo ni ne mleka ne kaj druzega; morali smo seboj přineseno pri-grizniti in kmalu naprej oditi. Kmalu pridemo do velikega snega. Malo pod sedlom potegne huda sapa in Lautirarjev klobuk sfrči po snegu doli. da ga ni bilo več. Mož je moral v ruto si glavo zavezati in brez klobuka koračiti na vrh Triglava in nazaj do koče. Fanta sta ga v znožji snega podnevi našla in ga mu dala nazaj gredé. Ob 1. uri čez polnoči bili smo na sedlu, to je ondi, kjer se popotniki z Krme in z Bohinja srečajo; — jako mrzla in huda sapa je vlekla. Poiščemo si zavetja v globoki jami ter pevajoči počivamo; za malo časa se vzdignemo spet in koračimo na „Konjsko planino" in ob dveh dospěli smo k novi koči. Mali Triglav je bil čist; al okoli vélikega so se vedno megle kopičile. Lepega razgleda po takem ni bilo pričakovati; al ,,ko-rajža veljá", sklenili smo : naprej ! (Kon. prih.) Politične stvari. Španija, Francija, Avstrija. Skrajni čas je, da se tudi v Avstriji jéz napravi onemu liberalizmu, ki z brezverstvom pod paz-duho hodi in kateremu zadnji konec utegne biti ona raz-uzdanost, ki jo je s strahom svet gledal na Franco-skem, ko je banda morivcev in požigalcev strahovala in dandanes strahuje ravno tako ne- srečno Spanijo. Ljudovlada (republika) je lepa vlada, kjer je ljudstvo zrelo za tako vlado; v Evropi dandanes tega ni nikjer in menda še dolgo dolgo ne bo. Povsod kaže krvava zgodovina, da „svoboda" je veliki množini le razuzdanost, kateri ni nič sveto; brezverstvo, ro-panje, umori — to je trójica one „svobodě", ki so jo nedavno doživeli na Franco skem in jo, bodi Bogu po- toženo, vživajo že več časa in prav zeló zopet zdaj na Spa nj skem. V obojnih državah imajo zdaj še republiko (ljudovlado), to je, njima na čelu ne stoji po-stavni (legitimni) kralj, ampak od ljudstva izvoljeni predsednik. Sreča velika je za obe državi to, da sedanji predsednik Francoski je rodoljub, kateri pri-poznava , da Francozi ne pridejo do mirú, dokler na prestol Francoski ne stopi spet naslednik postavne vladne rodovine. Mac^Mahon je imé tega rodoljuba, in najviši general (maršal) je njegov stan. Ta rodoljub pa se živo zaveda tudi tega, da od nekdaj se je kralj Francoski imenoval „prvi kršanski kralj", in zato je on tudi iskren branitelj katoliške vere. Zato se ga pa tudi vsi liberalci neznano hudo bojijo in ga sovražijo. Bojijo se ga in to po pravici, kajti če on s svojim velikim vplivom posadi zopet postavnega kralja na prestol Francoski, — odkljenkalo bode anarhiji in brezverstvu, in sapa se zapré razuzdanemu liberalizmu po celi Evropi. Mac-Mahon (beri: Mak Ma h on) je po takem dandanes mož, katerega se vsi brezverci in prekucneži najbolj bojijo. Ce mu obveljá, cesar želi in na kar de la, kmalu dobi Evropa drug^političen obraz, in res skrajni čas je, da ga dobi. Ce on na Francoskem zopet mir in red vpelje pod vladarstvom kralja Henrika V,, kmalu dospé tudi na Španj ski prestol po-stavni kralj, in liberaluhom v Avstriji vpadle bodo kar brž predrzne peruti in brezverska načela zginula bodo prav tako hitro, kakor so svojo^mrežo raztegnila čez njo. Kako pa more nesrečna Spanija, v kateri se že več časa kri preliva, da je groza, priti do mirú, o tem iz prav zanesljivega vira poroča časnik „Vater- land" tako-le: Že pred več tedni je vlada Ruska vprašala vlado Prusko, Angleško in Francosko: ali ne vidijo že potrebe, da se nesrečna država pomiri? Tem bolj pa je Ruska vlada ponavljala to vprašanje, ko so razuzda-nosti tako imenovanih „internacionalcev" (roparjev, morivcev in požigalcev) čedalje očitnejše postajale. Ruski vpliv je napravil Prusko vlado, daje že na pol poti bila nasproti se postaviti ustajnikom Španj-skim ; al umaknila se je spet, ko je čutila, da potem se tudi Francoska vlada vtakne v homatije Španjske in pomaga armadi kraljevi do zmage. Italijanska vlada bila je prva, ki je strah pred vtikom Francozov v Spanjske zadeve izbudila v Pruski vladi. Ruska vlada je po tem storila drugo stopinjo in gori imenovane vlade vprašala: ali bi ne bilo vsaj to treba, da se armada Kar o lovce v (to je, armada, ki se na Spanjskem v imenu prihodnjega kralja Karol a vojskuje z armado ljudovlade) priznava za armado, kateri pristaja pravica vojskovati se. Ta predlog je pa Pruska vlada kar naravnost odbila, rekši, da to bilo bi pripoznanje kraljevske veljave Karo-lovcev. Ko je Francoska vlada to slišala, ni si upala kar brž pritrditi predlogu vlade Ruske, ter odgovorila, da hoče s takim priznanjem še čakati, čeravno ona na meji Francoski kar le more vojskovanje polaj-šuje Karolovi armadi. Karolovci (Karlisti) začasno no-čejo segati z vojsko svojo dalje; zadovoljni so s tem, da si prisvojijo le několiko trdnjav, v katerih bi njihova armada varna bila; v severnih krajih Spanije že-lijo vtrditi se in čakati, kako se bode razvila stvar na Francoskem. Iz Francoskega priča-kujejo redúljubni Spanjci pomoči in zmago, a to še le potem, ko Francija dobi spet svojega kralja. — Angleške vlade odgovor je bil Ruski ugoden; al ona noče prva biti, ki bi Karolovcem priznala pravico vojskovanja. Ruska vlada pa stoji vkljub vsemu temu na svojem stališču, in govori se celó, da ona utegne kmalu vsaj moralična začetnica biti o tem, da se konec stori prekucijam Spanjskim. Tako se sedanji stan iz zanesljivega vira popisuje „Vaterlandu". — * 282 Ker smo po vsem tem, kar se zdaj po vseh velicih pokazali da tjihovi topničarji so dobro izurjeni »»v«* «w***, M.MÍJ. cjvAMj »ovu » vHviu jjinvauaaj., u.*» lij inu v x tu jjimj en ji ©u u u uru iz uljem : na časnikih bere, do dobrega prepričani, da F ran ci ja, parohodu Samarkand je bilo ranjenih 9 mož matrozov od kodar je revolucija po svetu segla, bode revolucijo in kapitan in pa podstreljen en top. Vendar flotilij spet ustavila, zato se nam je treba zdelo, bralcem našim je prisilila trdnj umolkniti ^ -----v„-------------------IXLXlV^iXVlXlVX , IftÚiJU IC na kratko povedati, kaj utegne prihodnji čas prinesti, tremi topovi in podrla rečna vrata trdnj razsula je steno pod da bodo mogli prav soditi dogodbe, katere pridejo. odplavala daljše proti Kunjigradu Da vse to ne bo se zgodilo tako z lepo, kakor bi došedši do tega mesta se je ustavila Skoraj bilo želeti na prid človečanstvu, to je sk nro cemu, kdor vé, kako zeló ie seme prekucijsko zasejano gotovo vsa- Pod Kunjigradom je gl Potem je milj ne plitve vode rokav reke z več plotov po svetu; vendar je hvali a Bogu tudi se dovolj zaježen, da se razliva po vodotocih. Na ladijah je vže da veni Av- strij ski liberalci in brezverci že v vsem tem vidijo po- ljavnih možakov in poštenega ljudstva na svetu obupati na konečni zmagi resnice in pravice. pošlo netivo, kakor tudi živež. Ker kapitan vedel šast reakcij e in prav imajo; da okoli 22. maja ima Verevkin biti okoli Kunjigrada odpravil je k njemu deset mož matrozov, dobro oboro ženih, za vodnika jim je dal nekega Utenij i * one potrebne reakcije, ki je to silne požare. kar po rodu po naših mislih Jomuta, kateri je nekolikokrat svoje usluge kapitanu voda za ponujal. Utenij jih je izdajavski peíjal v Hivinsko za- Je sado pali } so jim odsekali ter jih do nazega Dva dni pozneje so jih našli Verevkinovi vojaki Mnogovrstne novice O flotili dalje ni nič znanega, tega, da je odplavala mimo Kunjigrada po drugemu nezaježenemu rokavu * Pri zboru na Bland je Vošnjakovcem popolno in sramotno spodletelo. Samo kakih 20 mož („Slovenski da jih je 100 bilo nazočih!) je bilo za log je izsledovati reko in njeno brodnost Kunj igra ča nj e so veseli sprej eli Rusko armado Narod" pravi, Vošnjaka in teh bila je polovica takih vice voliti ? ki V se pra- kakor so od nekdaj želeli biti Ruski podlo veliko trpeli pred Hivinci in Jomuti. 9 ker so nimajo ; študenti, diurnisti. Zdaj skušajo dobíjeno sramoto z lažmí v „Slov. Nar." pokriti. Al vse ne pomaga nič. Gosp. To m bah nam piše in glaša dopisnika „Narodovega" za lažnjivca in obreko-valca, dokler mu ne dokaže, da je on le en „másel" vina Kakor Kunjigračanje, tako jim pro- so tudi Hožejljanje, Ki- tajci in druga mesta s Kirgiškim naseljenjem s „hlebo- prav po Ruski sprejemali Verevkina; vse se je soljo" zbiralo okoli vojakov, ko ali en sold kateremu izmed kmetov dal. njakovo „kraljestvo " že zeló leze rakovo pot No, Voš- * Iz Ormuza se poroča » u „Slov. Gosp. , Slov. Gosp. u da ondašnji so z godbo vstopali v mesta (Dalje prihodnjič.) Gorice 26. avgusta. (Telegram „Novicam".) Včeraj se je občnega zbora političnega društva „Gorice" vdeležilo 177 društvenikov. Za kandidata v državni zbor za kmečke občine Slovenske je bil dr. Tonkl eno- sin mršavi „Slov. Tednik". ko notar dr. Gršak marljivo Vrinol ga je skoro vsem tamošnjim predstojnikom, jim je ugovor zoper novo cenitev zemljišč napravljal. Al kmetje so hudobnost lista že razvideli. Začeli so ga glas z navdušenjem progla Vransko na Šlajarskem Tukajšnji okrajni zástop ravnokar po svojem odboru razpisati dal eno t pendijo s 100 gold, na leto za dijaka, kateri hoče v 79 Ljubljanskemu očetu" nazaj pošiljati. Tako je pa- pripravnišnico ljudskih učiteljev stopiti metno ! *) * Celji je bila ove dni shrivna obravnava zoper m plače NoYomesto 18. avg Bliža za trud c*vg. — jjiiti« oo jesen, ^<»0 vcocij^ delo pridnemu oratarju. Ajda krasno cas selj hudodelnike v gosposkej obleki, zavolj hudodelstva po- siljenja in oskrunjenja mnogih 9 do 14 let starih de-klic. Tarmon, knjigar ----- cvete m , ,po njej že šumé čebelice". Noči so hladnejše mastna rôsa pada vsak večer in napaja po palečih soin Je dobil let dr. Wern- čnih žarkih ob dnevu zvenjene rastline tihem mraku berger 1 leto, njegov brat pol leta in nek Pinter mesecev težke ječe. Lep sad brezverskega liberalizma! pa milo poje ščurk in obeta, da se bo grozdje kmalu omehčalo Peti ščurkov je za pravega Dolenjca najpri jetnejša muzika; opominja ga, da dobi sladko kaplj Naši dopisi. IZ gl Rusije 14. (26.) julija. V (Dalje.) Priroda ograda; kedar on začenja svoje melanholično škripenje, katero se daleč razlega in s katerim srce oznanuje bližnji čas zrelosti grozdov, se Dolenj posmehuje. Al, žalibog letos buj ta škripač v naši tedaj na Verevkinovi poti ni nepremagljiv nasprotnik; okolici le žalost, vsaj nam je toča vinograde pokončala zato so pa Hivinci obrnili v to strany veči del svojih in kedar se zvečer razlega ščurkovo petje, da po ušesih vojnih sil in izdaj sko kovarstvo. zbranih 5000 sovražnikov, deloma konjikov, deloma pe- misli ' ---. J----«« lumv^« » V J/V^JV,, VIC* {/U UOW31U Kunjigradu je bilo žvenči, si marsikdo , ki ne bo imel letos kaj trgati, ; 99 pojd rakom škripat" t hotincev in topničarjev s 6 topovi. Postavili so se bili Radostni čujemo, da se bo revnim kmetom od več v bran, dokler so se po številu dvakrat močneje čutili straní na pomoč prihitelo; pomanjkalo bi sicer mnogim od sovražnika; al ko so zapazili u«. Duvia^um«, »i xw ou da za Orenburšci pri- potrebnega živeža. Veseli uao mm, ua ««i uuuj hajajo Kavkazci, naglo so prepustili Kunjigraško mesto najprvi na nas mislijo. Prva v kolo pomočnikov stopila pa tudi, da dnj ak in trdnj avo ter bežali v Hožejli. je Lj ub lj ansk talnica, ter pravila plodono Araljska flotilija, obstoječa iz dveh parobrodov in zabavo v korist Dolenjcem. Obžalujemo, da v Novem treh barž, se je spustila 9. maja v glavni, 5 sežnjev mestu nima čitalnica še pripravnega prostora, da bi za-globoki rokav A mu-reke ter je vjela Hivinski čoln z bave za dobrodelni namen napravila. Pa vsaj raste na- ogleduhi, kateri je trdnjava A k - K a 1 a s so povedali, da l1/ topovi 2 9 konjikov. Hivinci v Ak-Kali so se hrabro branili in kaj storiti milje daleč ob reki rodni dom vsak dan više in više in kedar bo gotov, 500 pešcev in 500 bomo povsod pr»vi, ko bode treba za dobrodelni namen drugem oziru pa že sedaj kaže naše * Da taka roba ni nic vredna, ki se ljudém po vseh podvzetje nek korišten y katerega se nihče ne bi bil ze edaj djal kotih vsiluj ivuuu vouujg, tO je £íkš oiaia iviauiaio&a oauouja» xva>x jc \a\jul\Jj xiioai, buiiivu oo v ii\oa uk/v^ua pu^uiuv/QU ua i_ijvs, j. aoiu v^ouijo dobi samo po sebi na kupe kupčev. To samo je dokaza do- domoljubnih meščanov nad začetim delom in se vtrjuje stara kramarska skušnja. Kar je dobro hiša, toliko se vikša občna pozornost Kolikor bolj namreč raste narodna njo, raste veselje volj kaj je dobro 9 kaj nič vredno 9 Če tudi le groš veljá. Vred njih narodni značaj, ^ JL OW £4 KJLL gertfyumS, tourbe gegriinbet in bert £agen be8 SamlpfeS gegetl ben geinb bež SeutfđMumS: SJiinijïer ^erttoart itd. (Po vice? Mi na deželi duhovne dobro poznamo in jih spo- slovenski se glasi to tako-le: „Nemški časnik" stuj emo jcxxxv, xxarnje se smemo zanesti povsod in vooioj , ^c? , ^ na kacega člověka; oni so večidel kmetiške krvi, proti sovražniku nemštva — ministru Hohen- živé med kmeti, poznajo njihove potrebe in nadloge, učé wart u). No! kdo je po takem veči lažnik: ali velika nas kmetijstva, sadjereje, pomagajo nam v dušnih in te- „Deutsche Ztg." na Dnnaji ali mali „Narod" v Ljubljani? " - ~ ' Nek dopisůn iz Notranj- 192. listu „81. Naroda" elej če , glasilo nemškega gradjanstva, je bil ustanovljen ob času boja lesnih potrebah. Kaj imate zoper nje? Dokler se vi niste s svojim „Narodom" priklatili v našo deželo, Pivke 22. avg je mir; edini smo bil delali vsi skup aj na blago naši do movmi. Recite, da ni tako! Kaj tedaj hoćete pri Idite med nemške liberalce. če bodo marali za Vas ; za A. K., kmet skega (?) blago volil je mene v imenovati „politično ničlo". Ker mene zaničljivo s politično ničlo psuje, ima revše po tem takem sebe za da, gospodine! če politično * političnega velikana". Da velikanstvo obstojí v kovarstvu narodnega razpor a, v paganskem liberalizmu in strupenem šču Da bi vredništvo „Novic" se držalo tacega pristran- vanji Slovenca zoper Slovenca brata VP ^PNHI BBBBMBI^B^BBBBiBMBBMBHBMMMMBWIÍ^B HH zdaj, kega načela, kakor vredništvo „Slov. Naroda", ki pod klop ko smo ravno sloge najpotrebneji, ako nočemo za vselej vrže vsak protigovor svojemu listu, ne bi sprejeli Vašega do- propasti, no! potem ste Vi resnično političen velikán. pisa ; ker pa vemo bode ljubo, da od Vas samih očitno izvé 7 da tudi našemu častitemu gosp. dopisniku Al vedite, da ne samo jaz, temveč vsi pošteni rodoljubi kako m smo sprejeli Vaše » poslano u kaj zato Vašo politiko obsodujejo za prokletsvo naroda slo- po g. dr. B. bilo izročeno pismo, v katerem gosp od sebe odbija naslov „brezverskega agitatorj In tudi to povemo, da nam je venskega. Vtisnite si to dobro v svojo šču valno dušo, prokletstvo Do Al ■■■■■■■■■ tranjskega tako imenovat; dopisnik jasno pravi g m ne iščite si velikanstva tam, kjer Vas le čaka. Zato pa tudi vedite, da psovke od Vaše strani \f / * ----— O O---- o O «-«^VV ? VVI.1WU y VA U v/ v se v svoji strasti moti, da bi ga bil dopisnik iz No- so meni in našim le na veliko čast. da Naro- Blok na Notraiy'skcni 23. avg. (Kako sta Hren in dovci" agitujejo zoper Hohenwarta, njihovo geslo pa ni Kraševec k nam prišla zoper Hohenwarta agitir at, pa kaj dom Hohenwart „za vero, 'Ja 7 tedaj kdor je ž ta nolens volens agituje pod njih njimi, je zoper sta opravila.) Županija Bloke (fara sv. Mihaela 7 sv. firmo za vero dom cesarja ali (pod brezverskim geslom) če tudi sam je najbolji vernik Hohenwarta s stranko , njega s stranko, ki nima slovenske dozdaj še ni ! Z P svojem geslu : t r e t j e stranke Vred. Trojica, sv. Vid) šteje čez 5200 duš in bo tudi imela besedo pri volitvi državnega poslanca. Gosp. Hren s svojimi tovarši je menda mislil, Bločani so tako ker so „ranku" sosedje; a zmotili so se! kajti visoko nad sr. Hrenom in Kraše vcem vzdiguje se Bloča- naši 7 384 nov duh! e avgusta se jih je zbralo 45 najve- bi ne bil velik vozel obdržal male vrvi, katera drči p* ljavniših mož in posestnikov pri občespostovanemu žu- véliki na škrpceh sèm ter tjè, tako, da je držala ladijo panu gosp. Jožefu Modic u vNovivasi; enoglasno so se Kako žalostno je pač slišati, da ae pri nas plačuj izrekli za kandidaturo grofa Hohenwarta in za sta- uravnanje D M^v^IzNM/vvtnlrrv AiAnl • «n if n VTIkllA ^ A n n Hl n ťť __ MA ^kn r?n ««vi roslovensko geslo: . „vse za vero Vsaj se vé, da to je bilo za g. Hrena prehud hren. katere moramo vendar-le davke plačevati! Ali bi ne 7 , ut» ov j/ix uao j/tauuj doma se pa v nemar pušča m cesarja nam Sava in Bistrica leto za letom pobirata zemlj za da od bilo čas, da bi se tudi m Bist Napravi se tedaj s svojim Sancho Panzom Kraševcem 15. avgusta na Bloke, kjer je veliko neslanega, a brez S vspeha, govoril. Med drugim tudi, da ima grof Hohenwart grajščino; mar zavoljo tega bodo morali kmetje tu pri sv. Jakop pri nas jelo na to misliti, da se rica uredite? Na več krajih se delajo mostovi čez Savo, Če tudi se manj potřebuj ej o, kakor wait ^lajia^iuu j tuai ^aruijw icga uuuu ujuiati Aiut/tjv tu uii ov. u c» xv. \j j^» u , njci i veliko davkov plačati ? kakor da bi grof H o h en wart vendar-le jako mnogo ljudi se vkljub prav slabega broda davke pobiral, ali pa, ker ima grajščino, mu potem ne blag » JKVJUfcV UiMVgV *JViV41 J, JUL UIM^U pT6VâZâ zato . aci ta pot k več ko 20 večim mlinom, ki dobivajo ker bo treba nič davkov plačati! Povedal je tudi novico da bo dr. Razlag naredil, da bodo kmetje 40.000 gold, malo se stori za ta denar P.elJ ... žito iz Ljubljane. Ta brod toraj veliko nese, a grozno davka manj plaćali in še več tacega neslanega!!! Gosp. Hren! Vi imate Bločane za prave jurčke, če mislite, da zala Kaka neprecenljiva dobrota bi se nam tedaj ska-ako bi se namesti tega brodovja postavil most, i 11 cn ; »i iiuaic uiutciuc jjxcvvc juxv^xvc;, vc? jluioh i;*-/, wa, »axa, a ivu vi oc uauicovi etgc* uiuuuvja UUDlftvil lij U o u Vam bode kdo to verjel, kar si ne upate nikjer drugej ki bi se dobro splačeval, kajti vsak bi rad plaçai večo povedati! Ostanite toraj drugikrat doma! Vaš misijon mostnino , da bi le varno in hitro vsaki čas přišel čez a A ^ * ^ ^ ^"""V A ^ « « 1 A A ^ m M » __« _ je ze zastonj ; smo ga že imeli 1868. Od tistega Savo! Veliko ljudstva iz Kamniške, Domžalske takega vo- in Trzinske okolice bi si izbralo to pot, ker je dosti časa sem smo taki jezuitarji, da hoćemo liti za državnega poslanca, v čegar programu stoji: krajša in ravna do Ljubljane! Vsak" si želi edino „vera, dom, cesar". — Nič bolje pa ništa menda opra- most čez Savo pri sv. Jakopu, in če se noče navila misijon v Ložu, kamur sta šla tudi 15. avgusta. rediti iz državne kase, naj se dá dovoljenje, da ga ob- , smo zgubljeni", sta se vsa čine naredijo na svoje stroške. Tako pa ne sme biti Z besedami: „če je pa tako potrta J XV.CIXWJL JU^lVUaj A/VU nicami metal, vrnila na svoj dom. kakor nekdaj Don Quixotte, ko se je z veter- dalje! vtopa Mi ne moremo svojega blaga rešiti nevarnosti kajti brod pri Laz a h do železniške postaje je LUCI/ćU, VI ULICI Ud OV UJ UUIU. V \j\jyck , XVC*J bi UiUU JJli. XJkOtlàiXLL UU ZiCiC^UmiVC pusiajt? o 1 dri je 24. avg. (NaŠ klic po boljem žitu) je ostal zdaj v veliko slabejem stanu, kakor je bil pred dvema klic vpijočega v puščavi; kajti skoro da še slabeje je letoma, ko ga je dalo ogledovati c. kr. okrajno glavar- Pšenico dobili smo že takošno, da v njej menda stvo in so se nam zlati hribi in zlate doline obetale ni samo zastopana zmes različnih žit, temveč tudi valstvo po onih živalicah, ki bivajo v sprideni pšenici; V » zi- pa prav nič ne storilo. ? Po vsem tem stavim do sl. đeželnega odbora, vsaj če jo operemo, gre po vodi skoro polovica tacih ki ima cestne zadeve v svojih rokah, in do sl. deželno pleV, ua jiu dg ivujvuoi jeoti uuvvžjv« x ut oiv« j/c« ov/ jv v x <• vx v, Aaiuu ^/uotajci xx sparila in je smrděla, da je nobeden jesti ni mogel in in blagá, sledečo prošnjo: da jih v se IV J O A v T wm*. vvwKxav/ ? V V w v Wj au a v« IU V4V KJ A • Vi V Ci V A U W kokoši jesti nočejo. Turšica pa se je vlade, kateri pristaja nadzorstvo za varnost življenja je še vzeti niso hoteli, bojeći se bolezni. Naš maga- Naj blagovoljno ukažeta, da se nemudoma brod cinski oskrbnik g. Kelner je sicer skuhati dal enkrat pri sv. Jakopu popravi v tak stan, da se bo moglo mir- polento, okusno in zdravo, tako, da so rudarji ugibali: nega duhá stopiti na ladijo, in se mostiči do 1 adi je ali je ta polenta iz naše magacinske turšice ali je iz tako trdni napravijo, da se ne bo konjem pod nogami magacma trgovca glasno rekli, da bi lati Poženela? Kakor slišimo, so eno- vdiralo gosp a tudi cesta naj se popravi tako da ode Kelner moral mirakelne de- mogoče se voziti po njej tako, kakor po druzih cestah. ko bi ta polenta iz naše koruze bila! Res je pod Vrh tega pa naj bi se na vso moč dělalo na to, da se tako loit ij XV \j yj i (j KA» ^viviita iu ju u> u v «v* wíív mum • j v/ ¥ a j-». w^tf ^ ^ J M* wv Aiv* Tuv/ jj-ivv vivictx net ivy j regimentom gosp. Lipolda pri nas toliko čudne ga, da namesti brodovja naredi brž ko mogoče most V se ïlltULU O i -U1JJUlUW X XXMO IVlil^V V U U U U g Ul^ Viiv UMU1WUI/1 M1UUV IJU UMXVU4 kSi.it UiU^UVV UU KJ O U , taivu brezverci morali nehoté na mirakelne verjeti! Po- silno potreben, in ki se bode lahko zdržaval iz gotovih bi glejmo dandanašnjo plačo. Gospodje uradniki so pred obilih dohodkov. u leti imeli blizo na polovico manjšo plačo kakor zdaj, k^iwjju uvnu « i u XXXk.\JlXX ObOVUU , klopí VI- rilcev bile so še precej prazne. Na vladnem stolu je VI pristaja se vtikati v razsojo c. kr. mestne sodnij y O kateri bode v se viša to y da od dr. Vošnjak so se izmuznile in mu ostale sodnija sodila, omeniti pa moramo sedel Vakanovič, bana namestnik sodnij dve ječi h „l>lřll UUU v u iiDJvaiuu ,--- víc* VAX. T uoiijao. oc jo prav odličnega „liberalca" kazal s predlogom svojim z Narodovo tiskárno y nazznanjene price v ozki zvezi sto- nilo galerij v dokaz ObČinstvo je pol y da pripoznava veliko važnost sedanjega zbora, ki ima dognati razmere med Hrvaško da dr. Vošnjak se je in Ogersko. Nestrpljivo caka dežela Hrvaška in cela Avstrija te rešitve. y Ogerska na cum m h u d eg P t sodniških razprav je bil to y je na zahtevanj dr. Zarnik y da ki ! in da pravi „uni- sodnik Cuč ek je zadej po dovr Ogersko tako hudi stiski je Ogerska vlada šenem spričevanji kot poslušalec med poslušal govornika dr. Co s to opominjal, naj ne In velik ,jubel" je bil v mladoslo- zdaj s svojim denar s tvom, da celo Magj arski časniki velikih zadreg ne morejo zamolčati. Primanjkava je če tudi smo mi morali převzetí od leta do leta uu xc ičt vi u loia veča, ^ b Vax «mu 70 odstotkov skupnih stroškov, Magj del o o u o ij je i govori zbadlj pa 30 velik „jubel venskem Izraelu, da je „far" obsoj Listnica vredništva. Dopisniku gosp. And. Je. iz J : Hvala srČna za drago poročilo; prosimo lepo, nadaljevati svoj trud. Novicar iz domacife in ptujih dežel. Iz Dunaj jskih in druzih govorice o k Zmirom švigajo po časnikih Du minister sk ; in v Žitna cena najnovejša je ta, da cesarski namestnik v Pragi general ____ _____ Ko lier ima priti za predsednika ministerstva na Dunaj, 7 ^ 45* tursice 4 fi sedanji predsednik grof Auersperg pa za ces. na-mestnika v Prago v Ljubljani 20. avgusta 1873. Vagán v novem denarji: pšenice domače 7 fl. 20. sorsice 4 fl 20 banaške rži 4 fl. 60. Vladni časniki sicer pravijo ministerstvo trdňo stoji, al to pravijo tako omahlj da utegne vendar kaj resnice biti o tem da 2 fl jeèmena 2 fl. 90 prosa 3 fl ajde 3 fl. 60, ovsa Krompir 2 fl. 40 y Izbiranje volilnih mož na za vo- Kursi na Dunaji 36. avgusta. litve v državni zbor utegnej biti v drug polovi pri 5% metaliki 70 fl kr hodnjega meseca; potem pridejo volitve poslancev okoli vseh Svetih se ima začeti državni zbor. 1 ; m " ! 0------- Narodno posojilo 73 fl. 40 kr Ažijo srebra 106 fl. 25 kr Napoleondori 8 fl. 89 kr. Prav gotovo vendar tudi to ni. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Založnik: Jožef Blaznikovi dědici v Ljublj