26
Obrtnijske stvari.
Iz zapisnika
seje kupčijske in obrtnijske zbornice kranjske
17. decembra 1868.
Viaoko c. k. ministerstvo kupčijsko je pozvalo tukajšnjo zbornico, naj razodene one želje in nasvetuje one premembe sedanje obrtnijske postave, ktere se jej dozdevajo pripravne, da se povzdigne in okrepča obrtnijstvo naše.
Ko tajnikov namestnik prebere obširno poročilo od-borovo, začne govoriti predsednik gosp. V. G. Supan ter pred vsem hvali dobro voljo visoke vlade, ktera želi, da bi brez ovinkov izrekli izvedenci svoje želje in nasvetovali premembe o sedanji obrtnijski postavi. Ko na ponovljeno po-zvanje, naj izreče, komur drago, svoje želje, se ne oglasi nobeden, govori gosp. V. C. Supan blizo tako-le:
„Dovolite, gospoda, da o tej reči, ktero jaz štejem za najvažnejšo, nekoliko besed spregovorim.
20. decembra 1868. bo deset let, kar smo dobili postavo obrtnijsko, in 1. maja 1868. leta je preteklo 8. leto, kar ima ta postava moč. Da, gospoda! če pomislim , v koliko brošurah , polnih stare teorije, je bila slavno pozdravljena obrtnijska prostost kot najlepša spomladanska zora obrtnijskim stanovom, — a kako žalostne so danes razmere kupčijske in obrtnijske! — ne zdi se mi treba dolgo besedovati in gledati v daljne kraje; ostanimo le pred svojim pragom, pa oglejmo si podobo, ktera se kaže našim očćm doma in posebno v našem glavnem mestu.
Gospoda! nepristano sem že 30 let pri kupčiji tega glavnega mesta, pa še nikoli se ni videla taka otrpne-nost kakor dandanes. Povedati vam morejo še stareji in zvedenejši možje od mene, da niti pred, niti med invazijo francosko, in niti po tej niso bili tako žalostni časi za kupčijo in obrtnijo v našem mestu, kakor so žalibog, zdaj!
Ni dolgo, kar je naše mesto slovelo zarad svojih kupčijskih m kreditnih razmer, in Ljubljana je bila med vsemi kupčijskimi mesti Avstrije najbolj priljubljena, kar morem reči iz svoje lastne skušnje. Al čuditi 3e ne more nikdo na tem, da se je toliko novih kupčij, in to posebno v našem mestu, ustanovilo, ako pomisli, da samostojnemu biti mika vsacega človeka!
Žalibog, da je marsikter mlad in nadepoln obrtnik, ki je komaj dve leti ali le nekoliko mesecev sam gospodaril, moral spoznati žalostno resnico, da si s tem, ker je prehitro kupčijo začel in hrepenel po samostojnosti, za ktero se ne zahtevajo nobeni pogoji več, vso svojo prihodnost pokvaril; —tako neugodno poganjanje mladih začetnikov pa škoduje tudi vsem sta-rejim kupčijam. — Istina je, da taka neugnana konkurencija kupčijska uniči najboljši trg, najboljši razmere tržne in kreditne! — To je resnica, ktere nihče ne more tajiti.
Gospoda! Mnogo vzrokov imam zdaj, ne govoriti natančneje niti o obrtnijski prostosti niti o sistemi proste kupčije, dasiravno bi mi to lahko bilo za to, ker se že več let neprenehoma učim narodno gospodarstvo in raz-motrujem socijalno in  kupčijsko  politiko druzih držav.
Da me vsak prav razume, izrekam le to, da bi se zelo motil, kdor misli, da sem v principu nasprotnik kteri koli prostosti. Odločno sem za vsako prostost, al le tadaj, kadar je ona v zvezi in soglasji s tem, kar napravi ljudski blagostan. Puhla sama fraza „prostost" pa mi ni nič, sicer bi se moglo tudi trditi, da se divjakom na svetu najbolje godi.
27
Po pravici so spoznali najnovejši amerikanski pisatelji narodnega gospodarstva, da je popolnoma napačna znana sistema „Laissez faire" ali „Laissez passer" (delaj vsak kakor češ!).
Glede na vse to, je gotovo nujna potreba, da se prenaredi obrtnijska postava, in jaz mislim, da drage volje sprejme si. zbornica nasvet odborov, čegar jedro je to, naj se pokličejo izvedenci iz dežel na Dunaj v namen, da se skupno in natančneje posvetujejo v tej zadevi."
Zbornica je ta nasvet enoglasno sprejela.