Poštnina plačana v gotovini
štev. 2.
Posamezna številka Din 1,—.
Letniki.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 8.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Internacijonale.
Danes je najbolj delavna III. interna-cijonala, tretja mednarodna organizacija delavskega marksističnega pokreta. Manj znano je, da je sedaj že pet takih internacional.
Prva marksistična internacijonala je bila osnovana leta 1864 v Londonu pod vplivom Židova Karla Marksa. V tej internacionali so bile organizirane vse tedanje socialdemokratske politične stranke. Ko pa se je sedež te internacijonale preselil v Ameriko, je kmalu zamrla.
Leta 1889 je bil v Parizu ponoven sestanek socijalističnih strank, kjer so se sprli z anarhisti in osnovali II. interna-cijonalo. Pa tudi ta organizacija ni bila povsem edina. En del je zahteval, da se naj samo rednim potom s pomočjo parlamentarne borbe pride do moči v državi, drugi del pa je bil za nasilni prevrat. IV Evropi je prevladovala mirnejša stru-jja, dočim so posebno socijalisti pod vodstvom Lenina bili za revolucijo. Začeli so nositi imena revolucionarjev, spartakov-pev, boljševikov. Leta 1903 so se tudi ti J-evolucijonafji razklali in je grupa Mar-tova in Plehanova ustanovila skupino menjševikov. Ustanovno leto III. komunistične internacijonale pa je bilo šele 1. 1918. Prva internacijonala je bila mrtva, II. in III. pa sta se spustili v medsebojni boj. Vmes med obema je bila IVA internacijonala, ki se imenuje tudi Dunajska. Leta 1922 sta II. in II'A. internacijonali imeli zopet skupno zborovanje ter sta se združili. V II. internacijonali so bili, morda so še organizirani tudi jugoslovanski socijalisti.
Priznati moramo, da je II. internacijo-hala zašla v velike stiske, posebno ker je propadla socijaledmokratska stranka v Nemčiji in ko so v Avstriji zaradi upora razpustili aocijalistične organizacije. Tudi tajništvo II. internacijonale na Dunaju je s tem prenehalo. Pa tudi drugod jim ne cvetejo rože. Na Francoskem so razcepljeni, v Španiji so v opoziciji in so izgubili nad ponvico mandatov. V mnogih državah ne smejo niti stranke organizirati. Njeni dnevi so šteti; Druga internacijonala je končala:
III. internacijontla pa ima danes zaslombo predvsem v Rusiji. Ima na razpolago ogromna sredstva, ima izborno organizacijo, kjer so člani do skrajnosti požrtvovalni in suženjsko disciplinirani. Vsa borba gre danes pred vsem med III. internacijonale in med krščansko-socijal-uim nazira.njem.
IV. internacijonala se je ustanovila šele leta 1935. Ustanovil jo je bivši Leninov tovariš Trock.v v bližini Pariza. Ta si je nadela nalogo, da povsod, kjer je le mogoče, povzroča revolucijo. Tej je namreč že III. internacijonala, odkar je Rusija članica Društva narodov, premalo revo-lucijouarna.
Komunisti in framazoni pa so pred nekaj meseci napravili še V. internacionalo, ki si je nadela nalogo, da ubije' vsakega ministra, ki bi predlagal kako vojaško akcijo.
Proti tem raznim internacijonalam ni pravzaprav nobene močne fronte. Socijalisti, ki imajo deino isti program, samo metodo drugo,je ne tvorijo. Delavstvo postaja, vedno bolj plen teh internacijonal, ki delavstvo proti njegovi volji zlorabljajo za svoje prevratne nair.enc. Delavstvo to izpregleduje in zato z veseljem pozdravlja osveženi krščansko-socijalni po-kret in se zbira v krščansko-socijalnih organizacijah. Proti vsem tem internacijonalam moramo napraviti enotno delavsko fronto vseh poštenih ljudi! S tem rešimo delavstvo suženjstva, ki ga komunizem. prinaša, pa tudi vso človeško družbo.
Vesela novica iz Rusije.
Letošnjo zimo so v Rusiji v mnogih krajih ljudje sami proti vsem predpisom vpeljali praznovanje sv. Nikolaja, praznovanje Božiča itd. O priliki neke take Miklavževe slavnosti, ko je vsa vas bila zbrana in gledala sv. Miklavža, kako deli darove, je zagrizen mladenič vstal in ozmerjal navzoče, da so že zopet buržuji, od onega pa., ki jo igral sv. Miklavža, je zahteval, da se naj javi drugi dan pri tajniku v pisarni. Igralec sv. Miklavža pa mu je odgovoril: »Saj sem jaz sam tajnik!« Splošen smeh. Res, še mi se moramo smejati, kako smešni so komunisti!
Krščanski sindikati.
Glasilo Zveze krščanskih sindikatov »L’ Internac. Byndicale Chretienne« (april-maj 1935) je prineslo statistiko, iz katere je razvidno številčno stanje v katoliških strokovnih organizacijah včlanjenih delavcev in nameišečncev, v kolikor so bili prijavljeni centrali do 1. oktobra 1934. Statistika, ki jo posnemamo, seveda ni popolna, poda pa vsaj približno sliko krščanskih strokovnih organizacij, ki v zadnjem času naraščaja.
Belgija:	članov
Zveza krščanskih sindikatov . 288.045 Francija:
Francoska zvptza kršč. delavcev 102.000 Jugoslavija:
Jugoslovanska strok, zveza . .	3.529
Luksemburg:
Zveza kršč. sindikatov ....	2.261
Nizozemska:
Zveza katoliških delavcev . . 183.822 Krščanska nacionalna zveza . 113.944 Švica:
Kršč.-nar. delati ska zveza . .	39.000
Švicar, zveza po testantskih delavcev in nameščencev ....	11.300
Španija:
Nar. zveza katol. sindikatov .	40.000
Češkoslovaška:
Zveza kršč. nem. del. Češkosl. 38.188 Češkoslov. kršč. si ndikati, . <	17.600
Madjarska:
Nac. zveza kršč. sindikatov . .	50.000
889.679
Ker vladajo v Avstriji posebne razmere, jo računamo posebej.
Avstrija:
Centr. komisija krščanskih delavcev in ameščencev .•.•*» 120.000 Skupaj: 1,009.679
Tako leta 1934. Po novejših podatkih je sedaj organiziranih v centralni mednarodni kršč. delavski organizaciji 1,075.679 članov.
Ko ste to prečitali, morate postati zelo pozorni na to, da je Jugoslavija na zadnjem mestu. Zakaj? Zato, ker so mnogi stali ob strani, kakor da se jih to nič ne tiče, kakor da skrb za delavstvo ne spada ne v dušeskrbstveno, ne v kulturno, ne v narodno področje, ampak je prepuščeno samo nekaterim, da se za to brigajo. Pa tudi zato, ker je velikokrat obviselo pri malenkostih, ker so bile povsem nepotrebne ovire, katerih pa se ni z dobro voljo premostilo, ampak je pred njim obstalo. Mi pa vse prosimo in pozivamo, da v pravem krščanskem duhu strnemo svoje vrste in složno poprimemo za delo, ki ga je toliko, da ga bo vsak imel dovolj, če le hoče delati!
Živi ite moremo v grobi
Iz vrst progovnih delavcev smo prejeli naslednje poročilo o njihovem obupnem stanju:
V času od 1. I. 1936 do 31. III. 1936 razpolaga VIII. sekcija, za svoje progovne delavce š kreditom samo za 26 dni. Gospodje nadzorniki proge imajo nalogo, da ne pustijo delati na mesec več kakor pet dni. Ko bo zapadel sneg, se nam lahko zgodi, da se ta k"edit izčrpa za delo pri snegu. Ker za take slučaje ni predviden nikak kredit, bi bili v tem slučaju še bolj prizadeti. Že pet let sem nam progovnim delavcem v zimskem čauu dajejo prisiljen dopust in letos nas je to najhujše zadelo. Kot utemeljitev navajamo sledeče podatke: navaden progovni delavec z 18 službenimi leti zasluži pri sedanji nezaposlenosti 27X5, to je 135 JDin mesečno. Od tega mora plačevati:	,
za	bolniški fond . .	. . X .	Din	16.—
za	penzijski fond...........Din	63.—
za	marib. pogrebno	društvo	Din	25.—
skupaj tcirej	Din	104.—
Tako mu ostane čistih prejemkov samo 31 Din mesečno.
Kvalificiran delavec zasluži mesečno 43 X5, to je 215 Din. Od tega mora plačevati mesečno:
za penzijski fond .... Din 93.— za bolniško blagajno . . . Din 32.— za marib. pogrebno društvo Din 25.—
skupno znašajo odtegljaji Din 150.— Cisti prejemki so torej (55 Din mesečno. To so stvarni in zelo tehtni dokazi.
Vse to izgleda tako, kakor da mi ne bi bili enakopravni državni uslužbenci, Od vseh strani so nam obljubljali pomoč in rešitev iz tega žalostnega stanja, toda do sedaj še ni bilo ničesar storjenega. Pustijo nas, da vedno bolj obupavamo in marsikateri družinski oče ne ve, kdaj in kako bo rezal kruh svoji družini. Z besedami se ne da dovolj izraziti krivica, ki se nam godi. Zato se obračamo do Vas in Vas prosimo, že zaradi otrok, ki hočejo kruha, ki jim ga vedno ne moremo dati, da nam pomagate, da nam ne bo treba stradati.
Mariborski železničarji zapostavljeni.
Gospod urednik! Naprosili) ste me, naj Vam za nov list, ki bo branil pravice delavstva in nižjih državnih uslužbencev, napišem iz svoje izkušnje nekaj vrstic. Povem Vam odkrito, da če bi hotel napisati vse krivice in zapostavljanja, ki se nam godijo, bi trebalo napisati o tej stvari cele knjige. Toliko krivic in toliko stisk, ko smo jih prejeli od leta 19129 do danes, še nismo nikdar doživeli. Imamo sicer zakon, ki bi naj urejeval na.k; pravice in dolžnosti, ali žalibog ta zakon se po večini slučajev za nas delavce in nižje na-stavljence, tam kjer bi se mn »ral razlagati v naš prilog, ne izvaja. Osot\ito mi železničarji v Mariboru smo silno 'zapostavljeni. Naše ljubljanske kolege fie forsira in se jim daje prednost glede sl užbe in tudi glede dohodkov. Prejšnja leta: se je mariborskemu osobju dodeljevalo več vlakov, a sedaj prednjačijo vednD Ljubljančani. To ni škoda samo za na: 5 železniške
nastavljence, ampak škodo ima tudi mesto Maribor. Že s tem, da so Mariboru odvzeli kontrolo dohodkov in razne druge železniške inštitucije, je gospodarska škoda nastala po tem neljubem zapostavljanju, velika. Železniška uprava gradi v Ljubljani leto za letom velike objekte; v Mariboru pa nam še niti drugega nadstropja na glavnem kolodvoru ne dozidajo. Pri napredovanju smo tudi Mariborčani silno prizadeti, ker Dač znaio ljubljanski tovariši,
izrabiti vsako priliko in intervenirajo pri merodajnih gospodih v svoj prilog. Isto je tudi glede nastavljanja. Pri novih nastavitvah vidimo, da se nas Mariborčane in Štajerce sploh nekam čudno zapostavlja. V tem oziru bi bilo treba pogledati, zakaj se tako prakticira proti nam. Prihodnjič bodem nadaljeval opis o našem zapostavljanju. Prosim še tudi druge kolege, da iz lastne prakse povedo v našem listu svoje pritožbe.
Socijalisti med seboj.
Topalovič ni več generalni tajnik Delavskih zbornic. V naših krajih je bil Topalovič znan kot idejni vodja marksistov-socijalistov. Tudi v naših krajih je že nastopil na socijalističnih zborovanjih. Tedaj je bil še tajnik delavskih zbornic. Danes ni več. Proti njemu so nastopili njegovi lastni tovariši. Sedaj bo baje začel organizirati socijalistično stranko. Ker je pa znano, da med delavstvom nima nikake zaslombe, saj celo socijalistični listi pišejo proti njemu, bo menda njegova stranka podobna Jeftičevi, kjer je dosedaj tudi socijalistična vedrila.
Ponujajo se že novi generali. Na drugem mestu poročamo, da je odstopil dosedanji glavni tajnik Delavskih zbornic v Belgradu dr. Živko Topalovič. Njegov odstop je vzbudil v vrstah socijalističnih generalov živo zanimanje in kar po vrsti se trudijo, kdo bo zasedel mastno plačano mesto glavnega tajnika. Upamo pa, da se zasedba tega važnega mesta ne bo ravnala po politični pripadnosti, dasi socijalistični generali mislijo, da imajo oni kar *patent na vsa dobro plačana mesta pri delavskih ustanovah, ampak po sposobnosti. Mesto naj zasede osebnost, ki bo s svojim dosedanjim delom podala garancijo, da bodo delavci imeli v svojih zbornicah res koristne ustanove, ne pa, kakor doslej, navadne ekspoziture socijalistične stranke.
Radnički strukovni savez proti socijali-stom. Socijalna pravda, delavski list v Zagrebu, pripbčuje v svoji številki od dne 24. decembra 1935 resolucije Radničkega strukovnega saveza proti socijalistom, ki nimajo na Hrvaškem niti 10% delavstva, za seboj, pa so si znali v času nesvobodnih.’ volitev ža Delavsko zbornico isto osvojiti,; Zato zahtevajo nove svobodne volitve: v delavske zbornice.
Danas, dok smo potpuno nitko i ništa!
Te besede je napisal sam vodja socijalistov g. Topalovič v Radničkih novinama dne 22. novembra 1935. Kadar pa pridejo njegovi med delavstvo, pa mu pripovedujejo, da je vse delavstvo za njimi, da imajo moč, da bodo samo oni rešitelji in nihče drugi. Delavstvo samo pravi, da ^o jih dovolj dolgo časa poslušali, da naj vendar pokažejo, da niso nitko i ništa!
Hrvaški delavci zahtevajo jasen račun za delavski denar. Socijalna pravda poroča, da od treh milijonov, ki jih delavci vplačajo za Delavsko zbornico, gre Din 1,250.000.—1 samo za nastavljence, okrog
250.000	Din za razne »intervencije«, ankete, predavanja itd. Predlog, da bi se naj ostanek dal na razpolago za brezposelne, poroča isti list, da je bil gladko odklonjen.
Dnevne plače po 200 do 300 dinarjev.
V isti Socijalni pravdi čitamo sledeče:
Strahovito niške nadnice našega radništva, koje so u punom smislu nadnice gladovanja, za-brinule su več i gradansko javno mišljenje, pa je i ministarstvo socijalne politike saopčilo na-mjeru da donese prijedlog zakona o minimalnim nadnicama, kojim bi se zabranile sramotno niške nadnice, koje danas ima veliki dio radništva. Prirodno bi bilo, da radnici sami iznesu prijedlo-ge, kako da se to pitanje zakonski uredi. Radni-čke komore su upravo za to ustanovljene, da sa-biru potrebnu gradu: iznose podatke o stanju i životu radnika, i iznose prijedloge, i to dokumen-tovane, o poboljšanju lošega stanja radništva.
No to sadašnjim Radničkim komorama nije ni na kraj pameti. Ove su napunjene i prenapu-njene nekvalifikovanim činovništvom, koje nije ni kadro da obavi takav posao. A onda — čemu da se ti »veterani« klasne borbe muče? Ta oni su u »klasnoj borbi« s radničkom klasom izvoj-štili sebi od svojih poslodavca radnika — maksimalne nadnice od 200 do 300 dinara dnevno! Oni su svoje »socijalno pitanje« riješili, a drugi neka se dalje bore, samo neka njima ne diraju u zdje-lu«. S obzirom na to raspoloženje skupština ko-morskih »rasova« je donijela zaključak, da »Rad-■lička« komora ne če sa svoje strane podnositi nikako prljedloga zakona o minimalnim nadnicama, nego ako ga ministarstvo izradi, da če onda komora dati svoje dragoejeno birokratsko mišljenje!
Da li bi radnici mogli doznati, kako komoraškt »rasovi« ne če braniti radničke interese, i kako če ti »rasovi« i dalje pitštati slobodno polje po-slodavcima, da nadnicama gladovanja uništavaju radnu snagu, a nezaposlene radnike prepuštati njihovoj potpunoj katastrofi, trebalo je za tu skupštinu komoraških »rasova« utrošiti od rad-ničkog novca više dosetaka hiljada Dinara.
Ovo je slika rada socijalističkih »spasitelja radnoga naroda«.
Tcško narodu gdje ima marksističkih »spasitelja radnoga naroda«.
Politične vesti.
Politično zatišje vlada sedaj pri nas zaradi pravoslavnih božičnih praznikov. Ministri so se podali večinoma na potovanja. Vojni minister general Živkovič je bil v Slovenji, kjer se je mudil na Pokljuki ter si ogledal trening vojaških smučarjev, ki gredo tekmovat na olimpijado. — V ožji domači politiki opažamo zanimive poskuse, da bi se zopet skrpala nekdanja fronta JNSarjev, toda brez Pohorcev. Trudi sc za to zlasti bivši ban dr. Marušič, ki je. za-, radi tega prišel tudi v Maribor. — Socija-listi bi res radi organizirali svojo stranko ter sedaj v svojem časopisju o tem obširno razpravljajo. — Zanimiva pregibanja se opažajo v odnošajih med skupinami takozvane »Združene opozicije« (Maček-Davidovič-Jovanovič in nekateri manjši priveski). Vodja enega dela srbskih kme-tijcev Dragoljub Jovanovič, je s svojimi revolucijonarnimi gesli, ki precej dišijo včasih po boljševizmu, zrinil Ljubo Davi-doviča čisto iz ospredja ter trdi, da tvori sedaj on skupaj z Mačkom »ožjo združeno opozicijo«. V Mačkovih vrstah pa je tudi prerivanje med posameznimi skupinami, ki so nekdaj tvorile posebne politične stranke. Vsaka zatrjuje, da je Mačku najbližja, tako da že sam ne ve, kdo je njegov pristaš. — Slovenski mačkovci pa so si skočili v lase, prav iz navadne zavisti, kdo je pravzaprav pravi voditelj radičev-skega gibanja na Slovenskem.
Vlada je izdala uredbo za podpiranje brezposelnih. Sedanja vlada je v tem delala hitro in je sama predložila uredbo, s katero se urejajo podpore za brezposelne. V gotovih krogih je zaradi tega nastal vihar, češ, zakaj pa nas niste vprašali?! Vlada je stala na stališču, da so imeli dovolj časa vsa ta leta semkaj, ko so vedrili pod JNS, da bi to stvar uredili, pa je niso. Namesto, da bi kot predstavniki delavstva bili veseli, da je sploh do te uredbe prišlo, se samo razburjajo. Takoj, ko dobimo besedilo uredbe, jo bomo objavili, nakar že danes opozarjamo vse brezposelne, da se bodo mogli poslužiti ugodnosti.
Evropa zahteva konec vojne v Abesiniji. Položaj na abesinskih bojiščih je že vedno nejasen. Italijani javljajo svoje zmage, isto pa delajo tudi Abesinci, le da je abesinskim poročilom več verjeti, ker jih potrjujejo tudi poročevalci raznih evropskih in ameriških časopisov. Dejstvo je, da so Abesinci tudi v zadnjih dneh neprestano napadali, Italijani pa so se samo branili in mestoma umikali. Na severnem bojišču so borbe zastale, ker je nastopilo zopet deževje, ki pa ovira samo Italijane, ker preplavljajo vode ceste ter preprečujejo do-yoz živeža in municije na fronto. Na jugu pripravlja general Graziani novo ofenzivo in sicer sedaj vzdolž meje angleške kolonije Kenia, kjer bi rad prodrl do glavnega mesta Addis Abebe. Vrhovni poveljnik italijanske* vojske v Abesiniji maršal Badog-lio pa je zahteval iz Italije novih 150.000 mož, če bi hotel vojno zmagovito končati. Italijani mu pošiljajo neprestano sveže čete ter nameravajo zopet mobilizirati nekaj letnikov. Zdi se pa, da vojna vseeno ne bo trajala predolgo, ker pritiskata An-iglija in Francija preveč na Italijo, naj vojno čimprej konča ter pripravljata zo-'pet nov načrt, po katerem toi zadovoljili tako Italijane, kakor Abesince.
Francosko brodovje se zbira v Sredozemlju. V podkrepitev prijateljstva z Anglijo ter za povečanje pritiska na Italijo
je poslala Francija svoje atlantsko brodovje v Sredozemsko morje. Skupno pride v razne luke na Sredozumlju 92 francoskih ladij iz Atlantika.
Nemčija bo izvedla večje izpreroembe v svoji diplomaciji. V Pariz, Washington in London bodo imenovani novi poslaniki. Zamenjali bodo tudi najbrže zunanjega ministra Neuratha, ki ga bo nasledil Ri-bentrop. — Veliko pozornost je izzvalo v svetu poročilo angleškega časopisja o oboroževanju Nemčije. Odkar je prišel Hitler na oblast, je izdala Nemčija, za oborožitev 1 milijardo angleških funtov — ali 250 milijard dinarjev — toliko, kot porabi naša država v 10 letih za svoje celokupno gospodarstvo.
Slovaki stopijo v vlado. Slovaška ljudska stranka, ki jo vodi monsignoir Hlinka, bo stopila v vlado. Zaradi tega se bo izvedla rekonstrukcija čehoslovaske vlade. Ustanovilo se bo tudi novo ministrstvo za narodne manjšine.
Sedež komunistične propagande za Srednjo Evropo je prenešen iz Dunaja v Prago. Češke oblasti so prišle na sled obsežnemu propagandnemu aparatu, ki je razvil svoje delovanje tudi na Češkem. Zaradi tega je prišla vlada do prepričanja, da je treba po teh agitatorjih takoj odločno udariti.
Govor predsednika Roosevelta je bil največji politični dogodek na svetu, ki je globoko odmeval v vseh državah. Predsednik Združenih držav je ob otvoritvi ameriškega kongresa v svojem govoru opisal poguben položaj, v katerem se nahaja Evropa. Samo mali evropski narodi so za mir ter živijo v večnem strahu pred velikimi sosedi. Zaradi tega je razorožitev nemogoča. Glavno nevarnost za mir tvorijo samozvanski evropski režimi v Italiji, Nemčiji in sovjetski Rusiji, ki verujejo v neki zakon meča in pesti ter z izkoriščanjem najnižjih čutov ženejo narode v vojno. Mir v Evropi ogrožajo samo oni narodi, ki hočejo iz gole pohlepnosti doseči nadmoč nad drugimi. V takšnem položaju ne preostane Združenim državam drugega, kot da ostanejo strogo nevtralne. Amerika ne podpira nikogar, ki izziva vojno nevarnost ter mu ne bo dobavljala blaga. Če pa hočejo evropske države rešiti mir, se morajo vrniti k demokraciji. Govor predsednika je sprejel ameriški parlament z največjim odobravanjem ter mu je dovolil dalekosežna pooblastila, s katerimi lahko postopa proti vojskujočim se državam.
Komunizem v Južni Ameriki. Po odkritju obsežne komunistične zarote v Montevideo so prišli na sled komunističnim spletkam tudi v Argentiniji. V Buenos Airesu je izbruhnil štrajk, ki so ga povzročili komunisti. Po vzgledu urugvajske države bo tudi Argentinija ostro nastopila proti rovarjenju tujih komunističnih agentov, ki dobivajo denar in navodila iz Moskve.
Kitajsko režejo, kot kos papirja. Ogromno kitajsko državo, ki je imela 400 milijonov ljudi. si delijo tri velesile: Japonska, Rusija in Anglija. Japonci so že pobrali Mandžurijo in sedaj se pripravljajo, da pospravijo še tri najbogatejše severne province z nekdanjim glavnim mestom Pekingom v svojo torbo, Rusi so zasedli kitajski Turkestan, zunanjo Mongolijo so pa že pred leti ugrabili, Angleži pa sedijo že v Tibetu. Od prejšnje ogromne države je ostala Kitajcem jedva tretjina.
Rojstni dan Kraljice Marije se je praznoval v četrtek v celi državi zelo slovesno. Po cerkvah so se vršile slovesne službe božje, ki so jim prisostvovali predstavniki »blastev.
Bolnišnica za jetične — najlepši spomenik. Y Ljubljani in Mariboru obstojata odbora za zgradbo spomenika pokojnemu našemu vladarju Aleksandru I. Oba odbora sta, zbrala že precejšnja sredstva skupaj. Ljubljanski odbor je dobil te dni od Protituberkulozne lige v Kamniku značilen dopis, v katerem se opozarja na silno nevarnost jetike med delovnimi sloji našega naroda ter poziv, da postavi namesto mrtvega kamna spominu pokojnega vladarja živ spomenik v obliki bolnišnice za jetične. Spomenica je vzbudila v javnosti upravičeno pozornost in odobravanje. Kaj pa Maribor? Ali ne bi bilo primerneje tudi za naše mesto, če bi zgradilo bolnišnico za jetične, ki jih je v naših tovarnah vedno več?
Slovenski grobovi. V Brežicah je umrl po dolgi bolezni na praznik sv. Treh kraljev veletrgovec Franc Lipej. Pokojnik je bil daleč naokrog znan kot eden naših najboljših trgovcev, še bolj pa smo ga po-
vesti.
znali kot narodnjaka in katoliškim načelom vdanega moža. Pridobil si je velike zasluge, da je iz nemčurskega gnezda, kot so bile Brežice, postalo slovensko mesto že pred prevratom. Za svoje narodno delo je bil mnogokrat preganjan. Pokopali so ga v sredo ob velikanski udeležbi v Brežicah. — V Ljubljani je umrl v nedeljo dr. Fran Tekavčič, eden najuglednejših slovenskih odvetnikov, ki si je pridobil velike zasluge za oblikovanje slovenskega pravosodja. — Naj počivata v miru!
Močan potres je stresel preteklo sredo okrog pol 6. ure zvečer celo Štajersko. Čutili so ga zlasti v Mariboru, vzdolž severne meje in Celju. Središče potresa je bilo v severozapadni avstrijski štajerski. Večje škode ni povzročil.
Tri osebe z avtomobilom v prepad. Osebni avtomobil tekstilnega tovarnarja Ehrlicha iz Maribora je zdrknil v Studencih po hudi strmini s ceste proti Dravi. V avtomobilu so bili Oto Ehrlich, gostilničar Adolf Pesek iz Radvanja in gostilničarka Katarina Klaneček iz Studencev. Vsi trije so dobili močne poškodbe, avto pa je razbit.
Občinske volitve v št. liju v Slov. gor.
Nedelja dne 19. januarja bo za obmejno občino Št. H j v Slov. goricah važen dan. Vršile se bodo občinske volitve. Te volitve so velikega pomena ter vlada zfiuije veliko zanimanje. Vsi pošteni in pametno misleči občani so se izrekli že sedaj za listo JRZ, ki ima na čelu kot norsdea domačina, dolgoletnega slovenskega župana trgovca g. Karla Swatyja. Na lis rt i so zastopani vsi stanovi: kmetje, obrtiaiki, trgovci, delavci, penzijonisti, že’Kizničarji, državni uslužbenci, invalidi, viničarji itd. Kot svoje geslo so si izbrali: Po šteno in pametno gospodariti, nobenega zapravljanja občinske imovine, skrb za do'bre ceste po vseh delih občine, zboljšanje, obmejnega posestva, red v občinski pisptfni, kruha predvsem domačinom, a pravda na vse strani! Osobito skrb bo posvetil nov odbor siromakom in delovnim .slojem. Delavci, volite to listo!
Samostojna gasilska župa so je ustanovila za mesto Maribor in okolico. V sredo zvečer je bil ustanovni občni 'zbor, na katerem so bili izvoljeni za starešino Bogdan Pogačnik, za podstarešino .Adolf Kess-ler, za tajnika Franjo Krambsfger, za blagajnika Josip Černi, v odbcu' Josip Alt, Anton Benedičič, Hinko Kesrsler in Franc Ramšak, v nadzorstvo pa Josip Blažič, Karol Grušovnik, dr, Janko Kovačec, Hugo Marusig in dr. Jože Sekula.
Pri popravilu ceste Maribor — št. I1.I bi lahko dobilo delo nekaj stotin delavcev, če bi se kredit, ki je v višini 5 milijonov Din določen za ta dela, res že odprl. Za popravilo bi bil primercgi sedanji čas, ko zima ni preostra. Brezposelnost ob naši severni meji bi se s teni prav znatno ublažila.
Avstrijci izganjajo naprej. Preko cmu-reškega mosta so pretekli teden izgnali Avstrijci na našo stran 5 naših državljanov, ki so že veliko let služili v Avstriji za hlapce. Njihovi gospodarji so dobili odlok, da jih morajo nemudoma odpustiti, obenem pa so že prišli pc» nje orožniki, ki so jih odgnali na mejo.
Regulacija Savinje. Prva etapa regulacije Savinje v Celju jo končana. Regulirala se je 2100 m dol g,a proga, stroški za ta dela pa so znašali 2,,386.609 Din. Dela je, kakor znano, \a;šila tvrdka Tač-kovič iz Skoplja, ki pa jle ostala med našimi ljudmi v žalostnezn spominu. Privedla je s seboj maced onske delavce, ki so delali za sramotno v izko ceno ter našim ljudem na ta nač:',r> odvzeli zaslužek. Macedonski delavci so. živeli v takih razmerah, ki jih naš deluje, pa naj ga tare še taka stiska, zaradi' v lšje kulturne stopnje ne zmore in zato jih je podjetje lahko plačevalo, kakor jih samo hotelo. V letošnjem letu se narnorava vršiti regulacija v drugi etapi cd. tremerskega železniškega mosta navzgor proti Celju na progi 1 km. Regulaci ja se bo v kratkem izlicitirala. Pogoji .letošnje licitacije so
mnogo ugodnejši od lanskih in upati je da se bodo zanjo zanimali tudi naši podjetniki, ki bodo nudili našim domačim delavcem zaslužka in kruha. Ugodni učinki regulacije se pa na Savinji že letos opažajo. Voda ob povodnjih ne zastaja več in ob jeseni nismo imeli več v Celju nobene poplave.
249 odvetnikov ima Slovenija ,od tego v Ljubljani 83, v Mariboru 41, v Celju 24. Med odvetniki je zaradi velikega števila zavladala huda borba za obstanek.
Obširne premestitve učiteljev se bodo izvršile z odlokom prosvetnega ministrstva. Odlok je že objavljen.
Proti monopolu šolskih knjig je nastopila vsa slovenska javnost z vso odločnostjo. Monopolizacija je prinesla novo brezposelnost v slovenski tiskarski in knjigovežki industriji, knjige so se podražile, njihova vsebinska vrednost pa je slabša, kakor je bila poprej. Proti mono-polizaciji grmijo sedaj tudi glasila JNS, ki je poprej sama skovala zakon o mono-polizaciji šolskih knjig, še pod režimon JNS je postal zakon pravomočen, seda j pa skuša valiti odgovornost na druge!
Ljubljanska mestna občina je sklenila, da bo ustanovila mestno občinsko bolnišnico, ker so prostori v banovinski bolnišnici pretesni. Bolnišnica naj se zgradi kot spomenik za pokojnega vladarja Aleksandra.
Pozor pred goljufi s hranilnimi knjižicami. Na deželi so se zopet pojavili kupci hranilnih knjižic, ki dajo ljudem nekaj dinarjev za knjižico, ostanek pa obljubijo izplačati po vnovčenju. Ljudje jim nasedajo, potem pa zastonj čakajo na »ostanek«. Pazite!
Riziko dela. V Polhovem gradcu je zasul zemeljski plaz delavca Josipa Zdešarja, ki je bil zaposlen pri delu v kamnolomu ljubljanskega cestnega odbora. Odkopali so ga malo živega.
Delavčeva usoda. V sredo se je pripetila v tovarni na Jesenicah smrtna nesreča. Ogrodje žerjava je pritisnilo mladega delavca Emerika Iskro ter mu strlo glavo. Obležal je na mestu mrtev. Pokojnik je bil silno priden delavec, ki so ga imeli radi tovariši in predpostavljeni. Morda je ravno njegova vnema za delo kriva, da ga je zadela smrt, ker je premalo pazil na sebe.
Po 20 letih ujetništva v Rusiji se je vrnil domov Mato Vojnovič iz okolice Siska na Hrvatskem. V,našo državo je prišel pri Mariboru. Pripovedoval je pretresljivo stvari o življenju v Rusiji. Delal je na skupnem posestvu (kolhozu) ter dobival 60 rubljev plače na mesec. Hlebec kruha pa stane 3 rublje, par škornjev 100 rubljev itd. (rubelj je v našem 30 Din).
Prošnja za policijske službe. Ljubljanska^ policija opozarja, da bo vračala vse prošnje, ki se vlagajo za sprejem v policijsko službo, ker so vsa mesta že zasedena.
tfod
kladivo!
List za bogaboječe delavce. Tako nas je pozdravila »Delavrajia politika«. Predvsem imajo vsi delavci, tudi naročniki »Delavske politike« pravi20, da se nihče iz njihovega verskega prepričanja ne norčuje. Ali je to tudi borba zsi svobodo, ko se bližnjemu ne pusti, da svobodno izvršuje svoje verske dolžnosti, Iko se iz njegove vere delavski list norčuj? Kake uspehe more taka borba za ctelavstvo žeti, ako še delavski list delavaa zaničuje? če bi to napisalo JUTRO, ]bi že še razumeli, toda, da delavski list dela.vca zasmehuje, to je mogoče samo pri /nas, kjer se je tako norčevanje dosedaj fcthko mirno vršilo, v bodoče pa se ne boili
Fronta političnih ubijalcev. V Varšavi so te dni dokončali pretres o ubijalcih poljskega notrsmjega ministra Pjeracka. Ubijalec Labud' je priznal, da ima zveze z ubijalci javnih, funkcijonarjev, tako se je sestal tudi z Ajj te Paveličem. Tudi se je pri tej priložnosti ugotovilo, da vlada velika sličnost med organizacijo kraljevega umora v Marseillerj/u in umora v Varšavi. Zanimivo je tudji, da vsi atentatorji zberejo za svoje advoilcate take, ki so ali komunisti ali socijalijsii. Ta organizacija političnih ubijalcev itma svoje ljudi tudi v Jugoslaviji-. Njim ob strani stojijo razni komunistični zaupniki, skriti tudi pod različni-v mi nacijonaln imi naslovi.
Odkod »usmili« ruskega javnega dela. Večkrat se čudijo ljudje, ko berejo poročila o velikih novih cestah v Rusiji. Če bi pa pogledali, kdo te ceste dela, bi videli, da jih delaje t dejansko samo politični sužnji, katere j p rusko notranje ministrstvo spravilo v ii rternacijo in jih od tam pošilja na prisil no delo na cesto. Delavstvo v Rusiji, ki npče biti priganjač komunizma,
živi v pravem suženjstvu. Kdor Je »vest svoji družini, o komur zapazijo, da je veren, vsak mora kot suženj na to prisilno delo, kjer ne dobi drugega, kakor kake cunje in nekaj živalske hrane.
Kdo na svetu najbolj izrablja delavstvo? Znano je, da Japonska izvaja svoj dum-pingizvoz zato, ker ima sramotno nizke cene. Pri njih delavec zasluži tekom 10 ur dela v naši vrednosti in primerjavi stroškov za življenjske potrebščine ’ koma j 3 dinarje. Hrani se samo z rižem, spi na golih tleh, oblači se v cunje. Prav nič boljše se ne godi delavstvu v Rusiji. Tu se je sedaj začel nov delavski akordni po-kret, kjer mora vsak delavec, da se prikupi komunističnim komandantom, napraviti preko svojega dela še akordno delo brez plače, zgolj za pohvalo komunistične organizacije. Ta pokret nosi ime po delavcu Stahanov, ki je ta način izrabljanja delavstva vpeljal. Kdor se noče poprijeti tega nadčloveškega akordnega dela, se ga označi kot protirevolucijonarja in gre v koncentracijski tabor, od koder ga pošljejo zopet na delo. Moskovska pravda, komunistični list v Rusiji, piše dne 18. decembra leta 1935, da je neki zidar dosegel akord, da je tekom enega dneva vzidal
26.000	opek. Da je potem padel skup, tega seveda ne pravijo okrog.
Zelezjnčap&ac
Higijena v železniških delavnicah v Mariboru. Prav žalostno je, da moramo začeti pri najskromnejši in vendar nujni potrebi, pri higijeničnem stranišču. Ko že tako govorimo o splošnem napredku, dobičku, kulturi in visoki higijeni, smatramo naše stranišče za nepopisen škandal. V delavnici, ki zaposluje okrog 200Q de-
11. januar 1936.
DELAVSKA FRONTA
Stran 3i
lavcev, gotovo spadajo higijenične naprave, v prvi vrsti stranišča, umivalnice in tudi kopalnica. Začnimo pri umivalnikih, ki gotovo ne odgovarjajo nikakim higi-jeničnim predpisom, da ne govorimo o kakšni kopalnici v obratu, katera bi bila vsled skrajno umazanih del nujno potrebna. Najlepša točka pa so stranišča v delavnici, ki niso bila prenovljena, odkar delavnica obratuje, to je okoli 70 let. Stranišča so skrajno nečista, brez luči in nikoli desinfiscirana. Ker nimamo obratnih zaupnikov, ki bi posredovali na merodajnih mestih, apeliramo tem potom na šefe oddelkov, odnosno na upravo delavnice, da ukrene vse potrebno, da se to stanje odpravi. V drugem slučaju pa smo primorani celo zadevo prijaviti nadzornim organom državnih higijeničnih naprav.
Volitve obratnih zaupnikov so v naših tovarnah v polnem teku. V številnih podjetjih so se že izvršile, tako pri marib. občini, kakor v zasebnih tvornicah. Povsod opažamo razveseljiv pojav, da se je naše delavstvo začelo zavedati, kam ga vodi protikrščanski marksizem. Vrste krščan-ekozavednih obrtnih zaupnikov se bodo letos zelo pomnožile.
Prenos tkalnice ni dovoljen. Mariborska tekstilna tvomica ima v Mariboru predilnico, del tkalnice, apreturo in barvarno, glavni tkalniški obrat pa ima v Varaždinu. Hotela je sedaj tudi ta obrat prestaviti v Maribor, kar bi se na tukajšnjem delovnem trgu gotovo poznalo, ministrstvo pa je to prepovedalo, češ, da bi se povečala brezposelnost v Varaždinu.
Dvojni šiht namerava uvesti v svojo tkalnico tekstilna tovarna Marko Rosner (v Mariboru. Zaradi tega bo povečala število v tkalnici zaposlenega delavstva za 30%. V Rosnerjevi tkalnici dela okrog 200 ljudi.
Dz POdaPsKita
" .............. 'J*
Za velenjske rudarje. »Delavska politika« in »Jutro« pa sta proti! Celjska mestna občina je te dni podpisala pogodbo, s katero so obvezuje, da bo jemala elektriko od banovinske elektrarne v Velenju. Dosedaj je imelo Celje elektriko od Fale. Plačevalo jo je po 75 par za kilovat, do-čim je nova pogodba mnogo ugodnejša in bo dobivalo mesto od banovine elektriko po 53 par. Torej za 22 par razlike v korist celjskih meščanov. Kljub temu pa nekaterim krogom ni po volji, da se je pogodba s Falo razdrla. In zelo značilno je, da so se tukaj znašli socijalisti in jeen-.esarji ter se kar hkrati oglasili v »Delavski politiki« in v -»Jutru« z zahtevo, da se pogodba z velenjsko elektrarno razdere. Pri tem ne pomislijo, da je šel denar, ki ga je Celje plačevalo Fali za tok, v obliki tantijem v žepe inozemskih delničarjev, dočim ostane sedaj doma. Prav lepo se bo prilegel velenjskim rudarjem, ker bo rud-
nik zaradi večjega odjema moral producirati več premoga. 300 velenjskih rudarjev je dosedaj praznovalo mnogo dni v mesecu, sedaj pa jim je pogodba s celjsko občino na mah prinesla zopet nekaj delavnih dni v mesecu več. 3—4 dneve bodo sedaj delali več na rnesec, kar se bo poznalo tudi pri zaslužku, saj bodo dobili za
600.000	Din več na mezdah, kakor doslej. In kljub vsemu temu sta »Delavska politika in »Jutro« proti novi pogodbi. Radovedni smo le, zakaj so jim tuji kapitalisti tako pri srcu?
Dodatne, dobave premoga iz Kočevja in Bele Krajine. Ker so za mesec januar izostala naročila premoga za državne železnice v rudnikih v Kočevju in Beli Krajini, je posredoval minister dr. Krek pri predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in železniškem ministru dr. Spahu, ki sta ukrenila vse potrebno, da se napaka takoj popravi ter izstavi naknadno naročilo za mesec januar in sicer 800 ton za Kočevje in 200 ton za rudnik Bela Krajina.
Tudi v Zagorju povečane dobave premoga.^ Zagorski rudnik je dobil zopet nekaj več naročil za dobavo premoga, ker so državne železnice povišale kvoto. Delavstvo upa, da bo sedaj vsaj za nekaj časa prenehalo praznovanje, ki je prinašalo strah in glad v rudarske družine.
Mladinska skrb v revirjih. Nikjer menda mladina ni tako ogrožena, kakor v naših žalostnih rudarskih revirjih. Neizreč-na revščina gonobi družine ne samo gospodarsko, ampak tudi moralno. Zaradi tega je tudi mladinsko skrbstvo v revirjih med najvažnejšimi socialnimi vprašanji. Žalibog se mu posvečuje še vse premalo pažnje. Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb so navezana le na svoje delo. Pa vendar dosegajo lepe uspehe tudi s skromnimi sredstvi, kar dokazuje božičnica v Zagorju. Z močnim obuvalom je bilo obdarovanih 158 najrevnejših otrok, ki so bili v hudi zimi brez čevljev.
800 slovenskih rudarjev in njihovih svojcev je praznovalo letošnje božične praznike v rudniku Vrdnik pod Fruško goro lepo, kakor že dolgo ne. Imeli so slovensko polnočnico, ki jo jim je opravil belgrajski slovenski kaplan g. Tomaž Ulaga. Pri jaslicah in božičnem drevescu so se zopet ogrela 3rca ter pohitela v mislih tja daleč v domovino.
=i
Kako za stalno naročim Delavsko fron-to? V današnji številki smo priložili položnice. Kdor hoče dobiti prihodnjo številko, naj nakaže vsaj za en mesec Din 3. Bolje pa je, ako nakaže za daljšo dobo! Najceneje na tak način naroči list. Kdor bo šele pisal po njega, bo imel več stroškov. Tudi ima vsaka pošta prazne splošne položnice. Lahko se tudi teh poslužite. Na položnico napišete »Delavska fronta« Maribor ček. štev. 17.134.
Kako delam za Delavsko fronto? Samo v slogi je naša moč, samo v delu je naš uspeh! Zato se zberite v posameznem kraju okrog zaupnika in skupno naročajte Delavsko fronto! Zato jo zahtevajte, ‘da jo imajo v gostilni, pri frizerju, da jo ima
vaša trafika na razpolago.' Govorite o njej, pripovedujte tovarišem, ki je niso brali, pokažite jo, naj jo preberejo! Shranjujte zlasti podlistek, da boste mogli uporabiti ga za uprizoritev na odru! Igra bo učinkovita! Raztreseni se zberimo vsi v Delavsko fronto!
Kako dopisujem v Delavsko fronto?
Najljubši so nam delavski dopisi. Naj bodo pa takile: Točni, resnični, kratki, pa takojšnji, ne stari in ničvredni! Popišite nam svoje želje, svoje boje, svoje veselje, svoje prireditve, svoje jubileje itd.
3 dinarje na mesec je za delavca velik denar. Kljub temu je možno, da si ga vsakdo, ki je v službi, kje prihrani in ga obrne za svoj list, za Delavsko fronto. Kdor pa ni v službi, pa si jih lahko zasluži s tem, da postane agitator za Delavsko fronto. Piše naj naši upravi, pa mu bodo dali navodila.
Učimo se od nasprotnikov! Kdor se hoče v fronti dobro bojevati, mora poznati kretanje in orožje nasprotnika. Učimo se od boljševikov, kako moramo biti požrtvovalni za svojo idejo! Dosledno, sistematično moramo na delo, vzgojiti elito, to postaviti kot oficirje in vzgojiti moštvo, da bo hrabro in bo vedelo za kaj da se bojuje. Ne stojte ob strani, če vam je blagor delavstva res pri srcu!
Delavski azili drugod. Dne 1. januarja so blagoslovili v Splitu Delavski azil, v katerem se nahaja poleg prostorov Borze dela tudi prenočišče za moške in ženske. Azil se je zgradil za 2,170.000 Din. v moškem oddelku je 55 postelj, v ženskem pa 24. Poleg tega so še posebni stanovanjski prostori za vajence in za zasebne uradnike. Vsi prostori so strogo ločeni drug od drugega ter imajo tudi svoje lastne vhode. Prenočišča za delavce so določena izključno za brezposelne ter se dobijo na posebno izkaznico za 4 Din, ki jo dobi brezposelni' delavec izstavljeno na podlagi bonov, katere mu dajejo dobri ljudje namesto miloščine. Tako je omogočeno brezposelnim, da si izprosijo mesto nekaj dinarjev pri ljudeh snažno in lepo prenočišče. Za 4 Din pa nima samo prenočišča, ampak tudi kopel j, očisti se mu obleka, na razpolago ima časopise in knjige, .— Slične delavske azile bodo gradili v Dalmaciji še v Šibeniku in Metkoviču. — Kaj pa mariborski azil? Premnogo revežev brez strehe hodi dan za dnem mimo lepega poslopja, v katerem stoje krasni zakurjeni prostori popolnoma prazni, le v drugem nadstropju je zasedeno stanovanje. Zdi se, da je bilo celo poslopje zgrajeno zgolj za udobne uradne prostore Borze dela in za stanovanje g. ravnatelja te borze!
Brezposelnost v lesni industriji se veča. Izvajanje sankcij je prizadelo našo lesno industrijo tako, da je začelo eno podjetje za drugim odpuščati delavstvo. V Sloveniji je v zadnjih tednih izgubilo kruh več sto ljudi. Tako je samo eno podjetje v Črnomlju odpustilo 250 delavcev, drugo v Tržiču 120 ljudi. V Dravski dolini pa je brezposelnost lesnega delavstva že leta
sem običajna prikazen. Osrednje tajništvo Delavskih zbornic je zaradi teh množečih se odpovedi zaprosilo vlado, naj se v novi državni proračun vnese tudi primeren kredit za podpiranje brezposelnega delavstva lesne stroke.
Brezposelnost v Ljubljani raste. Koncem meseca decembra je bilo tamošnji borzi dela prijavljenih 2000 ljudi brez posla. Borza dela jim je izplačala za Božič iz rezervnih sredstev nekaj podpore in sicer na vsakega od 100 do 300 Din.
Tudi v Celju je vedno več brezposelnih. Meseca novembra jih je bilo še 580, v decembru pa se jih je prijavilo pri borzi dela že 627.
Za zagorske reveže. Vincencijeva konferenca v Zagorju je te dni odprla svojo »Ljudsko kuhinjo«, v kateri bo dobivalo 50 brezposelnih revežev hrano. Tako deluje krščanska dobrodelnost, ki svojih dobrih del nikjer ne obeša na veliki zvon!
Brezposelnost v Franciji. Po uradni statistiki je v Franciji 433.238 brezposelnih — za 28.306 več, kot lani ob istem času.
Brezposelne bo angleška vlada začela naseljevati v afriških'kolonijah, kjer bodo dobili zemljo za obdelovanje na razpolago.
5>o širi#*12 sveiu
Razočarani se vračajo iz sovjetskega »raja«. Ko se je zlomila socijalistična revolucija februarja 1934 v Avstriji, je pobegnilo veliko puntarjev čez mejo na Češko, odkoder so potem odšli v celih gručah v Rusijo. Nekaj sto avstrijskih so-cijalistov se je preselilo v Rusijo. Takrat so socijalistični listi pisali o veliki sreči teh ljudi, ki bodo lahko na lastne oči videli boljševiški raj. Zdi se pa, da je bila ta sreča prav kratkotrajna. Komaj so begunci doznali, da je Avstrija' za Božič izdala amnestijo za vse one socijaliste, ki so se februarskega punta udeležili, so se vrnili iz Rusije. Ker pa amnestija za one, ki se nahajajo v inozemstvu, ne velja, so se ustavili začasno na Čehoslovaškem, od koder so poslali posebno odposlanstvo na Dunaj, da bi izposlovalo tudi za nje amnestijo. O boljševiškem »raju« v Rusiji pa se ne izražajo nič več tako navdušeno, kakor takrat, ko so šli k bolj še vikom.
Katoliško delavsko vseučilišče. V velikem industrijskem mestu Lodzu na Poljskem so ustanovili katoliško delavsko vseučilišče, kjer se vršijo predavanja in pouk v vseh panogah socijalne znanosti. Organizacijo tega vseučilišča vodi škofijski odbor Katoliške akcije.
Samomori na Božič. Na Štefanovo je v Budimpešti izvršilo 18 oseb samomor.
Južna Francija pod vodo. V Franciji divjajo silne poplave. Vode so se razlile zlasti v južni in južnozapadni Franciji. Poplavljene so cele dežele, tisoče ljudi je že brez strehe, stvarna škoda pa znaša veliko milijonov frankov.
Callesa si več ne želijo. V Mehiki imajo zopet homatije. Predsednik Cardenas je lansko leto znanega trinoga in preganjalca katoličanov Callesa čisto odžagal in ga prisilil, da se je umaknil iz Mehike. Zdaj pa se je Calles zopet povrnil, da bi strmoglavil Cardenasa. To se mu pa ne bo
Križ in sovjetska zvezda.
Drama v štirih dejanjih.
Po češkem izvirniku za oder priredil J. O.
_ 1
PKAJA (pije): Hm, ta pa pošteno vreže, to ti je pa-lenka! Na zdravje Koroča, »skrahirani« mužik! Še en požirek! (Pije.)
KOROČA: Da bi te kozel, tebe in tvoje govorjenje! Pri tem mi polokaš vso vodko, ti potepuh!
KAJA (zvrne steklenico): Tu imaš, pa nikar se ne ku^Uu-' Saj je vsa Rusija skrahirani mužik.
KOROČA (izpije): Vem ,vem. In Polja? (Se ustraši, l govoru obtiči.) Razumem — kaj prav za prav iščeš v Rusiji? (Zase, v stran.) Skoraj bi si bil kljun ožgal!
KAJA (poizvedujoče): Polja? Kaj veš o Polji? Pol-ski so vsi premeteni, he?
KOROČA (v zadregi): Drži gobec! O tem ne govorim!
KAJA: Hi, hi, hi, jaz vem več kot ti?
KOROCA (radovedno): Kaj veš? Nič ne veš!
KAJA^ (zvito dregne Koročo): Polja je sposobna in poštena oseba — ampak Borovič ti je grdoba, podlež, baraba! (Prestrašeno.) Kaj sem zdaj rekel? Saj je Borovič naš velespoštovani in v Moskvi ^ dobro zapisani občinski predstojnik!
_ Predaleč sem stegnil svoj jezik!
KOROCA (se smeje): Imenitno! Prej sem si osmodil in zdaj ti. Sva že kvit.
KAJA (poizvedujoče): Ali bolje rečeno: zaupanje ?^uPanJe- Kaj pa si hotel s Poljo?
KOROCA: Primein te za besedo. Torej med nami t *Cea?'	že ima svojo hčer na varnem.
KAJATo sem si mislil. Pa kje je?
KOROČA: Na Češkem. Ampak, fante, ne odpiraj mi Kljuna, drzi jezik za zobmi, sicer te premlatim.
KAJA: Jaz tudi! Hm, ali še kaj veš? Jutri ti dam »flašo« vodke.
KOROČA: Je to častna beseda?
KAJA: Sem mar že komu glede vodke prelomil besedo?
KOROČA: Saj veš, da sem ubog zlodej.
KAJA: In vodko imaš rad! Torej le govori. Kaj je s Poljski-jevimi sinovi? So tudi ti onkraj meje?
KOROČA: Ne. Eden — Sergjej ■— je protirevolu-cijonar.
KAJA: To sem si mislil. Ali to ni nikaka novica. Vsa naša zemlja je polna protirevolucijonarjev. Ce ne veš nič boljšega, potem —
KOROČA: Kaj potem? Kaj torej potem?
KAJA: Potem si bom še premislil, ali bom imel jutri v.a rebe steklenico vodke.
KOROČA: Kaj gobezdaš bedarije in neumnosti? Kdo pa pravi, da ne vem nič boljšega, ti ruski vol? Steklenko vodke si mi obljubil.
KAJA: Torej le vun s tem, žejni sod. Polski ima vendar še enega sina.
KOROČA: Seveda, Feodorja. Ta je duhovnik.
KAJA (živo): Torej vendar! Slutili smo to, a sigurno ni vedel nihče.
KOROČA: Kaj ? Kako ? Kdo ni vedel sigurno ? O kom govoriš ?
KAJA (priliznjeno): O Feodorju govorim, in nič več. Kje pa se ta pop nahaja?
KOROČA: Ne smem izdati, Kaja, to terja čast.
KAJA: Pomisli na vodko! Ali žganje ni vredno časti?
KOROČA: Ti si premetena grdoba, ti znaš človeka ščegetati!
KAJA: Torej vun s tem: Kje tiči Feodor?
KOROČA: Tiči — povsod in nikjer.
KAJA: Osel!
KOROČA: Verjemi, čisto gotovo. On je vedno na potovanju, preoblečen v trgovca-krošnjarja.
KAJA: Pa ne misliš tistega bradatega trgovca? To je vendar že starejši mož.
KOROČA: Prav ta je on. — Brada je ponarejena!
KAJA: Ej, ej. Pa zdi se mi, da očka Polski že pri*-haja.
KOROČA: Ampak, nič ne izdati, čuješ? Vsega vendar ne smem izblebetati, pri moji duši.
KAJA: Le mir, jutri dobiš vodko.
5.	prizor:
Kaja, Koroča, Polsld.
POLSKI (jezno gleda Kaja): Kaj pa hoče ta lump v inoji hiši. Kaja, ne veš več, da sem ti prepovedal prestopiti prag moje hiše od tistega časa, kar si me okradel? Marš ven!
KAJA (žalostno, stiskaje si trebuh): Ah, tako sem lačen, grdo lačen! Ta strašni glad, ta grozna lakota!
POLSKI: In tvoje žganje! (Mu da kruha z mize.) Tu imaš kruha, pa se poberi.
KAJA: In drugega nič, očka?
POLSKI: Misliš še prekajene gnjati, klobase in pečenko? To imajo danes samo v Moskvi. Mi smo siromaki. Ali zdaj mi pa hitro izgini, čimprej tem bolje! No, ali boš ali ne?
KAJA: Vi ste grobijan!
POLSKI: Proč! Marš!
KAJA (odide).
POLSKI: Jaz temu falotu nič ne verjamem. To ti je nele prekanjen slepar, ampak tudi špijon. — No, kaj pa ti, Koroča, kaj hočeš?
KOROČA (začudeno): špijon, pravite?
POLSKI: Kajpada! A zdaj povej ti, kaj hočeš?
KOROČA: Midva sva prijatelja ,kaj-ne?
POLSKI: Reci rajši, da je steklenica tvoj edini prijatelj. Torej vun s tem! Povej, kaj hočeš?
KOROČA (kaže na vrečo): Ali bi mi mogel posoditi »Žakelj« pšenice?
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
Ta se n! zmenila za predstavljanje. Bežno je pozdravila vso družbo, nato pa vzhičeno vzkliknila:
— S konjskih dirk se vračava. Stavila sva na Ibaldo in sva dobila vsak oseminšestdeset frankov. Pomislite, oba sva dobila stošestintrideset frankov. A to je bil le začetek sreče. Pozneje sva stavila na Jouguillo in sva dobila tristo frankov. Kdo ne bi bil zadovoljen s takimi dobitki?
Vsa srečna se je ozirala po družbi in se je vsem ljubko smehljala.. * A pravzaprav se je smehljala sebi, dobljenemu denarju, ki ga je skrivala v torbici in z obraza ji je žarel oni strastni izraz igralk, ki več ne uvidevajo svoje neumnosti in ki se ne zavedajo, da se nahajajo v vrtincu lažnega življenja. Ona bi govorila samo o konjih, o njihovi hitrosti, spretnosti, o jezdecih, o konjarnah, o pitanju in češi jan ju konj ter o vseh mogočih stvareh, ki so v zvezi s konji in dirkami, ne da bi pri tem pomislila, da njene prijatelje zanimajo druge ,bolj važne stvari.
Muzard ju je radovedno motril, ne da bi prenehal B kajenjem.
Natakar Konštantin je kmalu opazil nova gosta. Prihitel je k mizi, se priklonil in uslužno vprašal:
— Prosim, česa želite?
Loche je videl, da so razen Odetine vse čaše prazne in velel, preden sta Nassalova odgovorila:
— Šest čaš piva!...
— Dirke morajo biti zanimive — je zamomljal Soleme — vendar pa se stare ne bi smele dovoliti. Jaz sem vedno izgubil...
V tem hipu je redar, ki je stal na Trgu Opere dvignil roko. Spet se je ustavila dolga vrsta voz,
avtomobilov in avtobusov. Pred kavarno je obstalo nekaj krasnih limuzin (zaprtih avtomobilov). Odeta jih je nekaj časa občudovala, potem pa se je nagnila h gospe Nassalovi in ji rekla:
— Glejte, kako krasne obleke! Najbrž je bil kje kak slavnosten sprejem.
V avtomobilih, ki so bili okrašeni z izbranim cvetjem so brezčutno za zunanji svet sedele elegantne dame v krasnih oblekah. Okrog vratu in na rokah so se svetljikali diamanti in biseri.
Tudi Soleme je motril avtomobile. Hipoma je vstal, iztegnil vrat in je z očmi nekam nemirno begal od avtomobila, do avtomobila.
Muzard ga je opazoval. Ko je videl, da je Soleme vse bolj nemiren, je tudi on vstal, se nagnil k prijatelju in ga vprašal:
— Misliš, da so tudi one tu?
— Mogoče! — je odvrnil Soleme, ne da bi odmaknil pogled od avtomobilov.
Sedaj je tudi Muzard začel opazovati avtomobile. Pogled na množico avtomobilov ga je tako prevzel, da je vzel pipo iz ust in jo vtaknil v žep.
— Glejte to mešanico strojev, voz in ljudi — se je oglasil čez nekaj časa — kam vse to drvi ? Odgovor je lahek. Za srečo. Vsi imajo isto misel: zaslužek, denar! In največje strasti: sovraštvo, ljubezen, so v 'primeri s težnjo pa denarju neznatne.
Vsi so začeli pazljivo poslušati, z lahnim nasmeškom. Muzard je bil izredno molčeč, radi tega je imel tem bolj pazljive poslušalce, kadar je spregovoril. Poslušali so ga tem raje, ker je bila njegova beseda pretehtana, ostra in je navadno zadela v živo. Bil je eden onih ljudi, ki s kritičnim očesom motrijo življenje.
— Ko gledam denar, stvar, ki je sama po sebi tako ničeva, stvar, ki bi morala biti brezplodna in mrtva, a je vendar tako silna, skoraj močnejša od
samega življenja ,moram reči s pisateljem Huys-mansom: »Denar je ali hudičevo delo, ali nedoumljiva stvar.«
— Potemtakem vi verujete v hudiča, Muzard? — ga je vprašal Nassal ironično.
Muzarda ta pikra opazka ni zmedla. Za hip je pogledal Nassela in nato dejal:
— Ob neprestanih srečavanjih in neprestanih borbah z njim sem se moral prepričati, da obstoji.
— Toda — se je vmešal Soleme v pogovor — denar ni hudičeva stvar. Nasprotno! Vsakdo mora reči, da je denar božanska stvar, ker se brez njega ne bi moglo narediti nič dobrega in velikega. In čim večja je njegova moč, tem bolj ga moramo spoštovati.
Bankir je prikimal. Pogledal je Muzarda in resno dejal:
— Spoštovati! To je prava beseda. Spoštovati moramo denar, četudi ga ne razumemo in ne skušamo preiskovati njegove tajne. Ah, denar, denar! On je gospodar sveta.
— Božanski, ste rekli, božanski, — je govoril Mozard Solemen. — Kako morate kaj takega reči? Denar je strupen in zastruplja vsako stvar! Ne vidite tega ? Dovolj je, da se prikrade med dve čuvstvi in ju uniči, ker on večno ubija vse, kar je lepše v človeštvu, kvari osebe, kvari družine, kvari dela, podjetja, narode. Vse kar je izvršeno z njegovo pomočjo, se ruši, ker je on krivo božanstvo, ki ustvarja strup in smrt. In če kaka velika stvar ima zvezo z denarjem, nastane izrodek, strup, ruševina. Tako, če jaz kdaj slišim trditev: »Francoska je bogata!«, si takoj mislim: »Nesrečniki, ne kričite tako, ker je dobro znano, kaj pomeni bogastvo enega naroda.«
Družba je Muzarda zavzeto poslušala. Ko je utihnil, se je Soleme skušal nasmehniti in je dejal:
(Dalje sledi.)
posrečilo, ker se je izkazalo, da ljudstvo Callesa smrtno sovraži. Cardenas se čuti tako močnega, da je dal zapreti celo vrsto vplivnih pristašev Callesa, njegove prijatelje v armadi pa je enostavno odpustil. Calles, ki je s preganjanjem Cerkve in z uvedbo marksističnih idej v državno upravo, pravzaprav dvignil Carde-nasa, žanje sedaj sadove svojega dela.
Mrzli val je zajel ameriške Zedinjene države. Posebno hud mraz je v severoza-padnem delu države. Mraz je zahteval že nekaj sto mrtvih žrtev.
Rooseveltove težave. Ameriški velekapital je zopet nastopil proti Rooseveltovim reformam, s katerimi skuša rešiti malega človeka iz bede in revščine. Vrhovno državno sodišče, ki se je postavilo popolnoma na stran velekapitalistov in je že razveljavilo nekaj odredb, s katerjmi je predsednik zavrl brezmejno oblast tovarnarjev in bogatašev ter jih stavil pod državno kontrolo, je sedaj razveljavilo tudi njegove odredbe, s katerimi je hotel pomagati malim kmetom. Zaradi tega je nastala na ameriških borzah silna zmešnjava, ker so začele cene kmetskih pridelkov znova padati.
Glad v Rusiji. V okolici Krasnodarja na Kavkazu je bil popolnoma izropan tovorni vlak, natovorjen z moko. Izkazalo se je, da so ga izropali prebivalci okoliških vasi, ki gladujejo že Od jeseni.
Dve pomenljivi stoletnici. Koncem leta 1935 so praznovali na Angleškem stoletnico, odkar je iznašel inžener Adrijan Štefens parno piščalko in so uvedli vozne karte.
Ponovni naskok na Mount Everest. Letos se bo lotila angleška ekspedicija ponovno najvišje gore na svetu Mount Eve-resta v Himalajskem pogorju. Prvič so skušali doseči vrh omenjene gore 1. 1921, drugič 1. 1922, tretjič 1.' 1924. Leta 1924 je manjkalo Angležema Leigh-Malloru in E. Irvinu do cilja borih 300 m, a sta onemogla v groznem viharju in se nista nikdar vrnila. Zadnjo ekspedicijo leta 1933 so morali prekiniti radi izredno slabega vremena.
Revmatizem ozdravljiv. V Ameriki so znašli zdravniki zdravilo proti revmatizmu v obliki cepiva. Prvi poskusi so sc v Newyorku odlično obnesli.
>oplne
?
AU NAJ DELAVCI GOJIMO ŠPORT?
Gotovo so bili med čitateljl »Delavske fronto« nekateri, zlasti starejši delavci začudeni, ko so videli, da smo v našem glasilu otvorili tudi sport.no rubriko. Bili so pač mnenja, da se delavec pri svojem delu že itak dovolj pregiblje, in da mu ni potreba iskati gibanja še v športu. Današnja m)ajša generacija v delavskih vrstah ta naziranja sama zavrača. Ravno med delavstvom opažamo največ zanimanja za V3c športne panoge, na vseh športnih prireditvah tvorijo večino gledalcev pripadniki delavskih slojev, če pa pogledamo vrste športnikov samih, vidimo isto: najboljši in najvstrajnejši športniki so ravno delavci. Prav nazorno nam prikazuje to sestava letošnje državne reprezentance za zimskošportno olimpijado v Garmisch-Partenkirchcnu v
Nemčiji. Najboljši smučarji (Smolej, oba Jakopiča itd.) so navadni delavci v železnih topilnicah na Jesenicah. Prav tako je v telovadnih organizacijah, v nogometu, v kolesarskem športu, skratka povsod tam, kjer je treba za šport res mišice in ne samo popačene, po rekordih hlepečo živce. Iz vsega tega je razvidno, da je šport za delavca izrazito potreben, ne le kot razvedrilo, ampak tudi kot vzgoja telesa in duha, predvsem pa značaja. Vprašanje je le, kje in kako bo delavec šport gojil, da se ne izcimi iz športnih vaj surovost. Naše delavstvo ima že dovolj priložnosti, da se športno udejstvuje v klubih, kjer se poleg športa goji tudi srčna kultura. V Mariboru je to SSK Maraton, v Celju SK Jugoslavija, v Ljubljani se je ustanovila SK Planina; drugod, kjer pa še športnih organizacij ni, naj bi jih delavstvo ustanovilo. Vsa potrebna pojasnila in tudi tehnično pomoč bo dobilo pri navedenih klubih.
Organizacija kegljaškega športa. Kegljanje je pri nas priljubljena igra, ki spada pravzaprav med športne igre, le da pri nas še ni športno organizirano. Drugače pa je to v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in drugod po svetu. Kegljanje sc goji tam kot izrazito športna panoga, posamezni klubi so organizirani v zvezah in vedno se prirejajo med njimi zanimive kegljaške tekme. Vršijo se celo meddržavne kegljaške tekme. Da se poživi ta športna panoga tudi pri nas, se je osnoval v Ljubljani pripravljalni odbor za ustanovitev Kegljaške podzveze, v kateri se bodo organizirali kegljaški klubi.
V Garmisch-Partenkirehcn! Priprave za odhod naše smučarske olimpijske vrste na zimskošportno olimpijado so v glavnem končane. Fantje so pridno trenirali pod vodstvom norveških, finskih in avstrijskih učiteljev. Za tekmovalce v smuku in slalomu se je pravi trdi trening pričel pravzaprav šele pred nekaj dnevi ter bo trajal do pričetka tekmovanj. V gigantskem boju z 28 narodi se bodo naši fantje gotovo častno pokazali, saj niso odhajali še na nobeno mednarodno prireditev tako pripravljeni, kakor na to olimpijado.
Športne zanimivosti. Preteklo nedeljo in na praznik sv. Treh kraljev je gostoval mariborski
SK Železničar v Ljubljani. Prvi dan je igral proti tamošnjemu SK Hermesu ter zmagal s 4:2, na praznik pa je nastopil proti SK Primorju ter igral neodločeno 1:1. — V Garmisch-Far-tenkirchenu so že otvorili novo veleskakalnico, na kateri bodo olimpijski tekmovalci preskušali svoje sile. Pri otvoritvi je skočil najdalje znani Norvežan Birger Ruud, ki je pristal na 82 m.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Delavska prodajalna
iiiitiiuiiHiiifiiuiaiuiiiiHiatiuiuiHiHiHiniRiiiBDBiiimniniiiaiinnniitniiiiiainsiuigiiiiuin
Edina knjigarna in prodajalna šolskih potrebščin na desnem bregu Drave v Mariboru se je preselila z novim letom
v hišo Pokojninskega zavodi
Delavci, kupujte v tej prodajalni, navajajte svoje otroke, da kupujejo šolske potrebščine tu, ker vi tako hočete!
Priporoča se vam;
Prodajalna in knjigarna
Tiskarne sv. Cirila
Maribor, Kralja Petra trg 6
POLSKI: Žakelj pšenice? To ne gre, Koroča. Saj je slavna sovjetska republika nas mužike do srajce oropala in slekla. To vendar veš.
KOROČA (povesi glavo): Potemtakem nam nazadnje ne preostane nič drugega, kakor da umremo od gladu ali pa se obesimo.
POLSKI: Ne, kljub vsemu ne smemo kloniti. Mi muziki moramo nositi glavo pokonci. Mi ne smemo strahopetno zapustiti grude, s katero smo zrasli, na katero smo navezani s tisočerimi vezmi. Kajti to je sveta ruska zemlja, ki je ne smemo pozabiti. Če nam zdaj zahrbtno jemljejo zemljo, ki so jo naši očetje obdelovali in s svojim potom zalivali, ne smemo zavoljo tega postati malo-dušni. Nekoč pridejo gotovo drugi časi.
KOROČA: Ko bi vsak mogel upati tako, kakor ti!
-POLSKI: Poglej zrno, ki počiva globoko v zemlji. Mužik razor je polje, ki v njem mrgoli ostudnih črvov, in vendar zrno prodre zmagoslavno skozi črno zemljo in pride na dan. Glej, to je povedano v podobi. Zrno je duša ruskega ljudstva. Vprav zdaj je zemlja razrita, v njej mrgoli ogabnih črvov-boljševikov. In duša našega ljudstva? Zdi se, da je mrtva. A to je zmota. Zakon božji deluje v naravi, da sleherno zrno koprni po svetlobi, po solncu. Črvi morejo grudo zrahljati, a rast zabraniti, tega ne morejo.
KOROČA: Razumem, kako misliš. A vendar, moč boljševikov je prevelika, mi se moramo ukloniti pred njo, druge pomoči ni.
POLSKI: To se le tako zdi. Bog ima z Rusijo posebne namene, to je moje trdno prepričanje. Pretrda je bila ruska zemlja za duše. Božji plug jo je moral razorati; vojska, revolucija, boljševizem je moral nad njo priti. A iz te zrahljane, od krvi in solz premrle grude bo zrastel nov, sijajen rod božji, o tem sem prepričan. Seveda, mi se moramo dalje boriti, mi moramo trpeti in krva-
veti, in vodke ne smemo ljubiti; (s poudarkom) razumeš, kaj mislim?
KOROČA (sklonjen): O, razumem.
POLSKI: Žganje je strašen zaveznik boljševikov. — Toda dovolj o tem. Pogledam, koliko ti morem dati od svoje pšenice. Pojdi z menoj. (Oba odhajata.)
6.	prizor:
Feodor.
Feodor kot krošnjar z omarico ali s skrinjico na hrbtu ali spredaj. Ima polno brado.
FEODOR: O, ti moja draga rojstna kočica! Kolikokrat sem v duhu pohitel k tebi. Zdaj sem zopet med tvojimi dragimi stenami — jaz, ki ne najdem miru nikjer. Tule je sedela vselej moja rajna mamica, kadar nam je ob dolgih zimskih večerih pripovedovala svete in druge zgodbice; tam pa je navadno sedel moj ljubi očka. Na stenah so visele svete podobe, ki so morale zdaj — Bogu bodi potoženo — izginiti. Novi oblastniki jih nočejo več imeti pred očmi. (Omarico postavi na tla in se vsede.) In jaz moram vršiti posle svojega duhovskega poklica tajno, na skrivaj, preoblečen v krošnjarja. In vendar, kako ljub in drag mi je moj sveti poklic! Čeprav moram hoditi po zemlji svojih očetov kot izvržek. četudi sem obsojen na smrt in me sovražniki zalezujejo in preganjaio, vse rad in z veseljem trpim. Saj hočem žive ,1 in umreti za svoj vzvišeni poklic. Jermak, moj ubogi prijatelj! Tudi tebi je lebdel pred očmi ta veličastni poklic, tudi ti si hotel biti duhovnik, a bil si preslab. Svet te je zadržal v svojih vezeh. Čul sem, da si postal rdeči gardist.
7. prizor:
Feodor, Polski.
POLSKI (ganljiv prizor, objemanje) : Feodor, ti si zopet tu! Moj sinko, moj dragi sinko!
FEODOR (odloži brado in poljubi očetu roko): Očka, dragi očka!
POLSKI: Slutil sem te dni, da te ni v bližini, in bal sem se zate,
FEODOR (oba sedeta): Zakaj, očka?
POLSKI: Grozi ti velika nevarnost. Rdeči gardisti so blizu. Jermak nas je prišel opozorit. Pomisli, Feodor, on je pri rdečih gardistih, in vendar je nekdaj hotel —
FEODOR: Vem, vem. Kje je moj brat Sergjej?
POLSKI: On je tu.
FEODOR (vesel prime očeta za roko): Kaj praviš;* Je-li mogoče? Da ga bom videl? O, kako sem
vesel! Moj brat Sergjej! Kje je?
POLSKI: Spi tam zgoraj zakopan v seno. Potepuško življenje živi, a zato, da dela za našo stvar, Ali ga naj vzbudim. Bil je silno utrujen.
FEODOR: Ne, očka, pusti ga, naj se naspi. Saj ga še pozneje lahko vidim. Toda vidim, da te nekaj mori. Kaj je?
POLSKI: Kateri verni Rus je danes brez strahu in brez skrbi? Borovič je tu.
FEODOR: le je še vedno tako poživinjen, surov in propal?
POLSKI: Še hujši. Veš, kako je zasledoval tvojo sestro Poljo s svojimi ženitnimi ponudbami. Toda Polja je na varnem, na Češkoslovaškem je.
FEODOR: Kako se ji li godi, naši sestrici?
POLSKI: Vesti, ki jih dobivam o njej po ovinkih, so ugodne. Zlasti tebe se tam stalno spominja., In zdaj ta Borovič! Od tistihmal, ko sem odstranil Poljo in jo spravil na varno, me z vso besnostjo preganja. On misli, da jo skrivam nekje v bližini in me hoče na vse mogoče načine prisiliti, da mu izdam to skrivališče; hoče jo vzeti za ženo.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).