^ dsn r***n ,obot' in praznikov. . ^ except Saturday«, ■^.yjwd Holiday. PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniiki tn upravnlikl prostori: 2687 South Lawivdale Ave. Office of Publication: I88T South Lawndale Am Telephone. Rock woU 4004 .TEAR XXXVIII Cana llata jo $6.00 »ssrSM s ssrra mailing at special Acceptance CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK. 11. JULIJA (JULY 11). 1946 Subecrlplloo $6.00 Yearly STEV.-NUMBER 134 postage provided for inspection 1103. Act uf Oct. 3, 1017, authorized on June 4. 1818. li zunanji minister Molotov | »dil ameriško okupacijsko politiko u in Velika Bri obdolzeni kršenja dogovora /A SKUPŠČINE ODLOŽENA 10. jul.—Ruski zunanji j Molotov je ostro obso-»riško okupacijsko politi i Nemčiji, kakor tudi pred rrtkega državnega tajni-jyrnesa glede sklenitve 25-pogodbe, ki naj bi garan-i demilitarizacijo in razoro-Nemčije. Obe sta pomanjk-io nezadostni, ker skušate lajšati Sovjetsko unijo pri jah od poražene Nemči- tov je dejal, da je odred erala Luciusa D. Clayja, gnega poveljnika ameriške jjske sile, s katero je usta-ostavljanje strojev iz nem-tovarn Rusiji kot delno od-o, nelegalna. Ameriko in Britanijo je obdolžil kr-provizij dogovora, ki je bil ijen na konferenci velike v Potsdamu, da mora Ru-iti odškodnino deset mili-dolarjev od Nemčije. Naje, da je odškodnina ne-i v primeri z ogromno ško-itero je nemška okupacij-JU povzročila v Rusiji. ka in Velika Britanija aiependirali dostavljanje in druge opreme v Rusi-wojih okupacijskih con," je Halotov. "To jo odprto kr-potsdamskega dogovora. in Velika BriUnija »e izvajata programa de-»je v svojih conah. Sem itev 40 letne pogodbe Arerika in Velika Bri^ani-nwrata držati p( tsdamske-lovora. Doslej še nista de-rali, da sta za uničenje fcjekot vojaške in agresivne je v svojem odgovoru )»1. da pogodba se ne tiče ijih problemov okupacije. rizacije in reparacij. Sto-m bi v veljavo šele po od-okupacijskih sil iz Nem- v Je vztrajal pri trditvi, Whs ni zadostna garancija P°novni militarizaciji in ^'anju Nemčije, da je doto Prekratka in da sploh uničenja nemških voj-,u»tr,j Demokratičnim el *«*ij| ne daje opore in nobene provizije gležnja reparacij Sovjet-^mo v ruski okupa-*»« izvaja program wnja veleposestev. Kar ^Jbolj potrebno, je eko-dpmobiliZa, ija Nemčije. ■^'J* o bodočnosti Nemči-^ nadaljevale, toda no-l^ «11 ni- ^ se bo spor >n zapadnimi silami mJ*u*nb minigtH so oe ■P* fc o proceduri mi- hr! ki b« Pri- Julija. Na tej ^^reprw.ntanti Ju W** ^ Albanij* i" ^♦Predložil, zahteve gle-■*"»«* od Italije IkU! Elr,0eor«^ Bidault »"nabila 17 ^•von. najdlje. Zunanji ministri Jl « 'Kil ^ruženih '•tev seje **T£Flh narodov v " s'i'« mbra, da ' ' '"'anti 21 I ijS* " 'ia bodo I"oje >«|1 P Vandenbtrj Su* ir,/ ' odlildl - Ameriška del«. Poljski premier okrcal duhovnike Bojazen pred obnovo izgredov Varšava. "Poljaka.* 10. Jul.— Premier Edvard Osubka-Moraw-ski je na sestanku s časnikarji dejal, da duhovniki, ki imejo visoke pozicije v katoliški cer kv4 na Poljskem, niso obsodili ◦nih, ki so odgovorni za nedavni pogrom v Kielcu, v katerem je bilo 45 Židov ubitih, i Premier je dalje rekel, "da večina duhovnikov podpira re akcionarne elemente. Škof v Kielcu in kardinal Sapieha sta ignorirala apel, naj obsodita pobijanje Židov na Poljskem. Ako se bi bila odzvalu apelu, bi se situacija izboljšala." Osubka-Morawski je rekel, da so vladni uradniki priporočali voditeljem katoliške cerkve, naj izrečejo obsodbo, kar pa so odklonili. Delegacija francoskih duhovnikov, ki so nedavno obiskali Poljsko, je tudi apelirala na kardinala Sapieho, v naj izreče obsodbo, kar pa je odklonil. Tisoči židovskih repatriiran-cev, ki prihajajo v poljske kraje iz Rusije, vznemirjajo avtoritete. Boje se obnove protižidov-skih izgredov. Besednik vlade je dejal, da so bile vojaške čete aoslane v Čeatohovo, katedralno mesto, cia preprečijo izbruh pro-tižidovskih izgredov. Rusija zagovarja zasego lastnine Deportacija Nemcev iz sovjetske cone ustavljena Dunaj, 10. jul.—General Ivan Zinjov je zagovarjal rusko zasego lastnine Nemcev v vzhodni Avstriji. V razgovoru s časnikarji je dejal, da so Nemci povzročili ogromno škodo v Rusiji in da dogovor, sklenjen na konferenci velike trojice v Potsda-miL določa reparacije Rusiji od ^mčije, Avstrije, Rumtlnije, Ogrske, Bolgarije in Finske. Zinjov je dejal, da je bila odrejena zasega le one lastnine v Avstriji, katero so posedovali Nemci. Ta uključuje zemljišča in tovarne. Slednje bodo še nadalje obratovale, toda produkti bodo šli v Rusijo. Rusi so včeraj ustavili depor-tacijo Nemcev iz svoje okupacijske cone v Avstriji. Vlaki, natrpani z deportiranci, so bili izpraznjeni pri Melku, Avstrija. Vemci se bodo lahko vrnili na Dunaj in druge kraje, v katerih so prej živeli. Ameriške, britake in francoske vojaške avtoritete so izjavile, da niso bile informirane o ruski odredbi glede deportacije Nemcev. Odredba je določala deportacijo čez 50,000 Nemcev iz Avstrije. Domače vesti Oblak Chicago.—Zadnji torek je obiskal glavni stan SNPJ naš "Bi^ Tony" Tomšič* iz Oakanda, Cal. Seveda s svojo zvesto spremljevalko. "Big Tony" je še vedno korajžen in vesel in fant od fare. V petek zvečer se bo mudil v Delavskem centru in kratkočasil s svojo koncertino in dovtipi. Drugi torkovi obiskovalci so bili: Frank Gregorcich s sinom Frankom iz Milwaukeeja, Anna in John Dixer iz Springfielda, 111., v spremstvu mrs. Struts iz Ch'-caga, Mary, John in Margaret Grze iz Euclida, O., Joseph in Margaret Vamnik ter Jerry Des-cutner iz Imperials, Pa., Jean-nette Johnson iz Crystal Lake, Illinois. Is Clovelanda ' Cleveland.—Zadnjo nedeljo je umrl v bolnišnici Frank Jereb, star 57 let, doma iz Žirovskega vrha nad Škofjo Loko, v Ameriki 34 let in član SDZ. Tukaj zapušča ženo, Štiri hčere (tri poročene) in štiri vnuke, v starem kraju pa gestro.—V Euclidu je umrl v nedeljo Frank Fink, g'ar 82 let, doma izT Obrha pri Toplicah, Dolenjsko, v Ameriki 15 let in član KSKJ. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, tri hčere in devet vnukov, v East Palestini, Pa., brata Johna in Vincenta, v Beaver, Fallsu, Pa., sestro Jennie Weder, v starem kraju pa sestro Marijo.—V bolnišnici je po teden dni trajajoči bolezni umrl George Pire, star 40 let. Tukaj zapušča mater, tri brate in dve poročeni sestri.—Po dolgi bolezni je v bolnišnici umrla Anna Skufca, rojena Krašovec, stara 57 let, doma iz Vrhnike, v Ame rlki od 1900. Pred leti je vodila restavracijo v bivših Šorno-vih prostorih na 61. cesti in St. Clair. Tukaj zapušča moža, sina, tri hčere, dve sestri in več drugih sorodnikov, v Britski Kolumbiji brata Antona Krašovca. v starem kraju pa brata ln dve polsestri. — V Collinwoodu je umrl Mike Kuzmanovič, ki zapušča ženo in sina.—Pod zdravniško oskrbo se nahaja na svojem domu John Jamšek. . J Bratovščina bo obdržala sklad Ne bo ga potrosila za poraz Trumana Washington, t). C.. 10. jul.— A. F. Whitney, pfedsednik bratovščine železniških spremnikov, je skoro izrekel dobro besedo za predsednika Trumana, s katerim se je zapletel k leonflikt, ko je Truman razbil gtavko železničarjev. Whitney je pred Člani kongresnega odseka za delavske zadeve izjavil, da bratovščina ne bo potrošila iz avojega sklada $2,500,000 za poraa Trumana, če bo kandidat za prfdsednika leta 1948. "Stvari se oblikujejo tako, da ne bo treba troiiti denarja za por%z Trumana," je rekel Whitney. "Truman se bo porazil sam, ker je že neštetokrat pokazal svojo nesposobnost. Organizirani delavci mu obračajo hrbet." Whitney je v razgovoru s časnikarji dejal, da je federalni zakladnik John Snyder odgovoren za Trumanove zablode. Predsednik ga je posluškl In sprejel nasvet, naj razbije gtavko. železničarjev. Takrat • Je bil Snyder direktor mobilizacijgkega urada. "Kadar smo se Itstali s Tru manom, je bil Snydtr na njegovi strani," je rekpl WNtney. "Predsednik mu je zaupal v vseh ozi-rih, poslušati pa rii hotel Johha R. Steelmana, svojega svetovalca, ki je skušal izravnati konflikt med bratovščino in železniškimi kompanijami." Repatriacija avštrijških vojnih ujetnikov Pariz, 10. Jul —Cez tri tiaoč avstrijskih vojnih ujetnikov, katere oo ameriške čete ujele v j presenečenje Afriki in Italiji, Je zapustilo Pariz in odpotovalo domov. Repa-triacijo Je omogočil ameriški polkovnik Charles McDaniel Avstrijski vojni ujetniki ao prebili dve ali tri leta v ameriških taboriščih, preden ao bili poslani v Francijo v svrho repatriate gacija oe bo vrnila v francosko prestolnico pred odprtjem mi rov ne konference. Francoska policija našla zalogo zlata Inoomost, Avstrija, 10. Jul.— Več tisoč prstanov z židovskimi imeni in zaboj z zlatimi zobovi ki go bili iztrgani iz ust Židov v nemških koncentracjskih tabori-ščih, preden so bili umorjeni, je v zalogi 440 funtov zlate, katero je francoska vojaška policija našla v tirolskih hribih. Policija je aretirala nekega Nemca, ki je vozil avtomobil brez dovoljenja. On je trdil, da je našel zaklad na polju v času zrušitve nacljske Nemčije ln ga odnesel v hribe Zlato je bilo skrito pod ska Umi. Pšenica, namenjena Avstriji, odpeljana v Italijo Dunaj, 10. Jul.—Uradniki po možne organizacije Združenih narodov UNRRA ao priznali, da so trije pomiki, naloženi s pše nlco, katero je bila namenjena Avstriji, odrinili proti Italiji. Člani avstrijske vlade ao izrazili V Avstriji je živilska kriza ln ljudje stradajo -- t Načrt glede kontrole cen poroten Waahington. D. C.. 10, Jul — Senat je z 49 proti 26 giaaovom porazil načrt, da oe vzpostavi kontrolo cen za meoo, perotnino, jajca in mlekarske izdelke Proti oo glaaovali republikanci In demokrati iz Južnih držav. Odpor protf S0CIfl'!" zaciji zdravstva Zadevni načrt ne bo sprejet v kongresu Waahington. D. C.. 10.. jul.— Trumanova administracija je izgubila upanje, da bo Wagner-Murray-Dlngellov zakonski načrt, ki določa socializacijo zdravstva, sprejet v sedanjem zasedanju kongresa. Opozicijo vodi močna grupa senatorjev ln kon-gresnikov ln vse kaže, da bo načrt položen na polico. Senator Pepper, demokrat Iz Floride, Je predložil drugi načrt. Ta predvideva le zdravniško oskrbo mater in otrok. Načrt je pred senatnim odaekom za delo in vzgojo. Člani odseka ao naznanili, da se bo zaslišanje o načrtu pričelo prihodnji teden. Možnost je, da bo odobren. Glavni vodja opozicije proti socializaciji zdravstva Je senator Taft, republikanec iz Ohla. Organizacija ameriških zdravnikov je obaodila načrt. Predsednik Truman je v svoji poslanici kongresu priporočal sprejetje načrta. On je predlagal tudi gradnjo novih bolnišnic, toda dobil nI odziva. Senator Shipstead ni dobil nominacije St. Paul, Minn., 10. Jul.-«e-nator Shipstead se bo moral vrniti v privatno življenje. On je ponovno kandidiral za senatorja pri primarnih volitvah, a je bil poražen. Zmagal Je njegov protikandidat, governer Edward J. Thye. Oba ste republikanca Shipotead je kot senator glaao-val proti odobritvi čarterja Zdiuženih narodov In pooojilu Veliki Britaniji. Thye Je imel oporo pri tyaroldu E Steaaenu, bivšemu governer j u, ki bo morda predacdniški kandidat republikanske stranke Velika letalska nesreča na vzhodu Holyoke, Masa . 10. Jul,—Voja-ško tranaportno letelo p 17 J e treščilo ob hrib T"m In oe razbilo V letalu Je bilo 24 ooeb, ki go izgubile življenje v nesreči UNRRA USTAVILA POŠILJANJE OPRE ME KITAJSKI Narodna vlada u porab' Ija pomoč kot oroije proti komunistom TRUMAN IMENOVAL POSLANIKA Waahington. D. C.. 10. jul.— Pomožna organizacija Združenih narodov UNRRA je suspendirala pošiljanje industrijske in poljedelske opreme Kitajski, zaeno pa je obdolžila kitajsko narodno vlado generalislma Kaišeka, da uporablja pomoč kot politično orožje proti kitajakim komunistom. Zadevno odredbo je izdal F. H. La Guardia, generalni direktor UNRRA. On je naznanil, da odredba ne velja za pošiljanje živil in drugih potrebščin v kitajske pokrajine, v katerih ljudje stradajo, La Guardia je dejal, da je že 8. junija poslal kablo-gram Kaišeku, da bo pošiljanje industrijske ln poljedelske opreme suspendirano, če ne bo revidiral svojega stališča, Doznava se, da je Kaišek zahteval odpoklic J. F. Rayja, direktorja UNRRA na Kitajskem, ker je razkril korupcijo pri razpečevanju živil. Živila ao dobivali le visoki uradniki Kaišekove vlade in jih potem prodajali na črnih tržiščih za visoke cene. Člani misije UNRRA na Kitajskem so potrdili obdolžltve o korupciji. Ljudje v sedmih pro vincah, ki go pod kontrolo komunistov, so dobili aamrven odstotek živil, katere je pomožna organizacija poalala Kitajski, V teh provincah biva Čez 100,000, 000 ljudi. Istočasno, ko je La Guardia suspendiral pošiljanje opreme Kitajski, Je predsednik Truman imenoval novega poslanika. Pozicijo jo dobil John L, Stuart, presbiterijanski misijonar in vzgojitelj, ki je prebil več let nn Kitajskem. On je predsednik univerze v Pekingu. Stuart je nasledil kot poslanik generala Patricka J, Hurleyja, ki je roaigniral v novembru preteklega leta. Takrat je izjavil, da nekateri diplomati in uradniki državnega departmenta sabotirajo njegovo politiko na Kitajskem. General George C. Marshall, posebni Trumanov odposlanec na Kitajakem, ne bo odpoklican. Bela hiša je naznanila, da bo Marahall nadaljeva' prizadevanja za končanje konflikta med narodno vlado in komunisti. Patterson pred senatnim odsekom Protest proti "zamrznenju" sklada Waahington. D. Cm 10. jul.— Vojni tajnik Patterson je nasto pil pred senatnim odsekom, ki vodi preiskavo proti kompani jam v Illinoisu, ki so grmadile ogromne profite v vojnem času. V škandal je zapleten kongres nik May, demokrat iz Kentucky-ja in načelnik odseka za vojaške zadeve. Patterson je priznal, da se je trikrat odzval pozivu kon-gresniku Mayja, ko je bil vojni podtajnik. Dejal je, da je to storil v interesu dežele. May je pro-teatlral, ker je armada "zamrs* nila" sklad $1,050,000 lllinolskih tompanij. May )e pritiskal na vojni de-)artment za oddajo kontrkktov tompanljam v vsoti $78,000,000. *atterson, ki Je kot vojni podtajnik izvajal vojni produkcijski program, je dejal, da go ne spo minja, ali se je v uradu kongres nika Mayja sestal z dr. H. M. Garaaonom, predsednikom tlli-skih kompanij. Člani senatnega odaeka so bili »reaenečeni, ko je Henry M. 3aynter, svetovalec vojnega departmenta, razkril, da so ga kom-)anije najele kot direktorja pub icitete in propagande. Obetajo ae nadaljnja razkritja o škun-dalu. Delavski vodja Hillman umrl Podlegel je srčni hibi Point Lookout, N. Y., 10, Jul. -^Sidney Hillman, delavski vodja in načelnik odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij, je danes umrl. Dr. John Cahill Je izjavil, da je podlegel srčni hibi, Hillman je bil predsednik ob« ločilne unije Amalgamated Clothing Workers ln podpredsednik CIO. Rojen Je bil v Zagori, Litva; v Ameriko je prišel I. 1907 in dobil delo v oblačilni induatriji. Takoj oe je začel zanimati za delavsko unijsko gibanje in delavci ao ga amatrall za najboljiega voditelja. Nekoč je dejal, "da oo atavke orožje džungle, Dokler bomo živeli v ekonomski In oorialni džungli, oo potrebne Civilizirana metoda je arbitraže, ne stav* ke" Hillman je bil ob ami ti star 59 let Kritika ameriških aktivnosti Vodja komunistov zahteva odpoklic 2et Nanking. Kitajska, 10, Jul— Muo Taetung, vodja komunistov, je obsodil amfflške aktivnosti na Kitajskem ln naglaail, da navzočnost ameriških čet in pomorske sile ograža po mnenju kitajskega ljudstva mir, varnost in svobodo dežele. Izjavo z obsodbo je podal v Jenanu, kjer je glavni stan ki-tajske komunistične stranke. "Ameriške čete bi morale že zdavnej zapuatiti Kitajsko," je rrkyl Tsetung. "Držanje čet jr glavni vzrok homatlj, ki lahko povzroče civilno vojno." Izjava Jo bila objavljena v momentu, ko so prizadevanja generala Marshalla, posebnega Trumanovega odposlanca, za zbližanje med kitajsko centralno vlado* generalislma Kaišeka In komunisti dosegla kritično točko. Napetost se Je povečala, ko so člani Kaišekove tajne policije napadli komunistične delegate* no železniški postajf v Nankin-' gu, ko oo izstopili iz vlaka. Tsetung je dejal, da Amerika pomaga samo Kalšekov! vladi, odkar je Jajionska kapitulirala pred zavezniki, Ona zalaga Kal* ftekovo armado z orožjem, strelivom ln drugim vojnim materialom. Ameriški vojaški častniki vežbajo vojake te armade Porast števila uslužbencev v ameriškem poslaništvu I/mdon, 10. jul.—ftevilo ualuž-bencev v ameriškem poslaništvu v I^ondonu oe jo potrojilo v zadnjih mesecih. To znaša oedoj 747 tn ified temi je samo 444 umeri fckih državljanov, Drugi so britski, kanadski in francoski državljani. Ameriški poolanik v Lon donu je W Averell Harriman, Kavčukarski delavci zastavkali v Kanadi Toronto, Kanada, 10. Jul —Čez devet tiaoč kavčukorakih delavcev je zaotovkalo v tem meotu. Val oo člani unije CIO Stavke je bila oklicana, ko oo oe pogajanja s kompanijami glede zvišanja mezde in skrajšanja delovnih ur razbila. MUČENJE 2ID0V V TABORIŠČIH V PALESTINI Kampanja civilne ne-pokorščine napovedana ARABSKI ODBOR PROTESTIRA London, 10. jul,—Beri Locker, član ekaekutivnega odbora svetovne židovske agonture, Je dejal, da so židje žrtve pretepanja ln mučenja v taboriščih v Palestini, aaeno pa je napovedal, da bodo židje vodili kampanjo civilne nepokorščine proti brit-skim avtoritetam. Taborišča so* v Hajfi, Tel Avivu ln drugih pa-lestinskih mestih. Locker je dejal, da Je židovski odbor v Palestini posvaril brit-ske avtoritete, da bo odredil kampanjo civilne nepokorščine, ako ne bodo voditelji židovskih organiiacij takoj izpuščeni iz zaporov. Uradniki židovske agen-ture ao Izjavili, da ao bili val molki v židovski naselbini Yaguijl aretirani in odvedeni v jetnlško taborlšdb. Britake čete ao požgale več hiš in poškodovale vodovodne naprave in električne centrale. "ObdolŽitcv, da Je židovska agentura povezana g teorriatični-mi grupami, ao brei podlago,* je rekel Locker. "Židje ae morajo boriti proti silam, ki jih gkušajo uničiti." Člani britakega parlamenta oo poplavljeni a telegrami in pismi od brltsklh Židov, ki protestirajo proti politiki delavske vlad« v Puh stlni. Londonakl IteU to objavili uvodnike, ki naglašajo resnost situacije v Palestini. Dr. Cyril Garbett, yorškl nad škof, je zagovarjal akcije britake vlade v Palestini. Dejal je, da je proti prihodu žldovgkih beguncev v Palestino, dokler se red ne vzpostavi v deželi. "Upanju glede bodočnosti Palestine ne bo, dokler ne bo zatrt terorizem," je rekel nadškof. Obdolžltve voditeljev židovakih organizuelj, da akcije britake vlade so v bistvu napoved vojne Židom, so brez podlage," Jerusalem. Paleatlna, 10, jul.— Arabski odbor je ponovno poslal protest generalu Alanu Cunning-hamu, vrhovnemu brltskemu komisarju, proti dotoku Židov v Palestino. Pošiljanje paketov o Avstrijo Chlcagd—Poštni urad je na-zna/ii), da je bilo pošiljanje paketov v Avstrljd obnovljeno 5. Juliju Teža ne sme presegati 11 funtov in dolgost ter širokoot poketov atu omejeni na 72 palcev. Pošiljajo oe lahko neuničljiva živila in samo en paket Istemu nuslovniku no teden. Poštnina za funt je 40 centov, za dva M, /u tn 71, zo fttiri 85, za pet 99 centov, zu šeat $1.13, za sedem $127, za ooem $145, za devet $1.59, /a deset $173, za enajst funtov pu $1 87. Argentina proslavila svojo neodvisnost r Huenos Ane«, Argentina. 10. jul.—Argentino je včeraj proslavljala ovojo neodvisnost z vojaškimi paradami. Ob tej priliki je začel izhajati nov liot KI Llder a j h* I j juro generala Juana D. Perona, predoednlka argen-11 nek e republiko. Člani belgijske vlade resignirali Bruselj, Belgija, 10. Jul -členi vlade premierja Ackerja oo resignirali po ootri debati v parlamentu o stališču Juatlčnega ministra. Reoignaclja je sledile, ko je senat izrekel nezaupnico vladi. Trije oocialiott *> se vzdr-želi glasovanja. PR08VETA Četrtek, h. jtttt^ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO W LASTNINA SLOVENSKE MAMODKZ JEDNOTE PODPORNE of tfl ^ubllihsd ^T National ) ta , a Združeno dršara (lavo« _ aa lato« S3.00 m pol lata, II JO sa četrt Uta; 97 JO aa oalo loto. 1) 71 aa pol lotaj aa ' Subscription raloai for tho United Sitatoa (oxcept Chicago) and ---HM par yoar, Chicago add Clooro «7JO par year. foreign Cona oglaaov po dogovoru.-Rokopisi doplaov In_________ m na rratajo. Rokopisi lit.r.rn, rtobin* (irtioo. poveatl, ltd.) sa Trnojo po*HJatolj« la v sijaju. 6a Ja priloUl Advertising ratoa on id unsollcitod articUfl wll not bo as storias, pi'T*. poems, etc., will bo br aoll-addreeaed and Naalov aa tm, kav Ima sdk a PROSVETA 2117-M So. Lawndalo An« Chicago. 1» ncudh, mwdbbt Filipinska nominalna neodvisnost Zadnji teden, 4. julija, je svet postal bogatejši za novo republiko. V mislih Imamo novo Filipinsko republiko. Tako j* 4. julij tudi za Fillpince postal praznik neodvisnosti — točno 170 let potem, ko so očetje Združenih držav severne Amerike proklamirali to deželo za republiko, kar je bilo za tisto dobo tako nekaj radi kalnega in velikega kot je bila nekaj let pozneje francoska revolucija za fevdalno Evropo ali pa velika ruska revolucija v naši dobi 1 V svetu kolonijalnlh ali podložnih narodov 'je tudi proklamira nje Filipinske republike velik dojfodek. Nobenega dvoma ni, da posebno szijski in malonezijskl -narodi smatrajo ta korak za izredno važen dogodek, kajti jim daje novega poguma v njihovem boju za narodno neodvisnost. Oči se upirajo v smeri Filipinov posebno Malonezom v holandski Vzhodni Indiji in Burmancem, ki se skušsjo otresti svojih holandskih in sngleškfh imperialističnih gospodarjev/ Ko je Ameriki leta 1898 grdo potegnila Pllipince in si podvrgla njih otoke potem, ko so proklamirali svojo neodvisnost od Španije, je bil njen vlo^sjoči rszred in tordj tudi ameriška vlada v svojem prvem imperialističnem poletu. Ampak v Ameriki je naatalo toliko kritike proti tistemu "doublecrossanju" Filipincev in proti iraperlaliatičnemu zaletu, da je bila vlada prisiljena obljubiti Fi-lipincem neodvisnost. Tista obljubs je bila sicer zelo elastična, nič definitlvnega, vendar pa je tista deklaracija začrtala smer Amerike napram Filipincem. Vzelo je tri leta, predno so slednji odložili orožje in se podali ameriškim okupacijakim četam. Vzelo je tudi približno 30 let, predno je kongres dal prvotni deklaraciji o filipinski neodvisnosti definitive« značaj. To je kongres storil leta 1934 z resolucijo, s katero je določil, da Filipini postanejo ne-odvisni leta 1948. * Svoj imperialistični madež je Amerika oprala s tem, da Filipincev nI zairužnjila kot so to delalf evropski Imperialist! z osvojen jem kblonijalnlh narodov, marveč jih je pričela več ali manj veftbati sa samovlsdo. To vežbanje ali usposabljanje je bflo v tem, da* jtm je dajala vedno več besede v vladi. Pričela je graditi šole in vežbatl domače učitelje in vladno uredništvo. Storila je tudi veliko na polju higiene ln ssnltacije, to pOsebno v zadnjih 20 letih. Ns teh področjih je bila ameriška politika na Filipinih liberalna, in to posebno v primeri s politiko evropskega imperializma, ki je kolonijalne narode namenoma držal v temi in veliki ignoranci, dajlh je lažje izkoriščal kot popolnoma brezpravne mase. Povsem drugačna povest ps je, kar se tiče ameriških aktivnosti in politike ns gospodarskem polju. Ts politika je bila tudi na Filipinih striktno kapitalistična — sicer bi bilo naivno pričakovati, da bi bila drugačna. S to politiko je Amerika razvijala domač in svoj kspltsllzem in sploh podvrgla vso ekonomijo interesom ameriškega kapitala. Svobodno se je seveda razvijal tudi domač in japonski kapitalizem, toda le v mejah, katere so začrtali ameriški interesi. Tsko so Filipini postali gospodarska vazalka Amerike, predvsem baza za zalaganje Amerike z raznimi surovinami — konop-Ijaml za vrvi, predvsem za pomorske, sladkorjem, kokosovim oljem in podobno. Tovarniška industrija se tam nI razvila in tako ni na Filipinih industrijskega delavstva ali delavskega gibanja. Je pa tam velik kmetakl proletariat, Id je prav tako Izkoriščan in na splošno brezpraven kot je na ameriškem jugu ali v ko-lonijalnlh deželah. Sploh je zelo dvomijtvo, da so mase Filipincev materialno ali socialno kaj pridobile pod ameriškim režimom. Srednji razred — da, prav tako filipinski feVdalci, ki se čisto nič ne ločijo od drugih fevdalcev in domačine izkoriščajo do kosti, prav toliko kot ameriški aH japonski kapital. Slednji je bil sicer šibek, vendar pa je pred vojno začel konkurirati z domačim in ameriškim kapitalom. . * In kljub temu, da je zelo dvomljivo, koliko so si preproste mase Filipincev izboljšale svoj položaj pod ameifl|ko oblastjo, so bili zadnja leta vendar preprosti in brezpravni filipinski kmetje, oziroma bsjtarji in kuliji oni, ki so organizirali svoje gerilske čete in »e borili proti hordam japonskega imperializma na strani Amerike V teh slojih je Amerika dobila največ prijateljev ln zaveznikov, manj pa med srednjim rszredom a Ji domačimi fevdalci. Ti ao bili večinoma ali "nevtralni", ali pa ao kolaborirali z Japonci, Med slednjimi Je bil tudi aedanji predsednik Manuel Roxas (Ro-has), kateremu pa ata McArthur in ameriška vlada kljub temu odpuatlla ta greh in ga postavila za načelnika vlade po smrti prvega predaednika. ki ]c umrl med vojno. Rohaaov glavni politični nasprotnik, ki se je boril proti okupatorju, je namreč pokazal preveč — radikalirma . . . ! — Filipine! ao torej dobili politično neodvianoet, ki pa je bolj nominalna kot resnična Zadnje dni pred podelitvijo neodvisnosti je kongres sprejel zakon, i katerim Je ns vsej črti zaščitil ameri iki kapitalizem na Filipinih. Ta zakon v glavnem doleča, da mora ameriški kapital tudi v bodoče uživati iste pravice kot jih Je imel do zdsj. Ž drugim zakonom pa je poakrbel, da nihče od m* lih ljudi ne bo dobil nobene vojne odikodnine. V ta namen je kongres določil «50 milijonov dolarjev podpore Filipinski republiki — približno polovico man) kot znaša škoda, toda od te odikodnine ao izključeni vsi, ki imajo manj ikude kot 1500 — torej mali lju4|e. Zadnje dni pa čitamo, da na Filipinih še vedno divje civilna vojna. Ta vojna je namreč med fevdalnimi veleposestniki, domačimi ln ameriškimi, ki imajo na avojl strani vlado, in Še precej veliko skupino kmetskih upornikov, ki zahtevajo agrarno reformo kot pogoj za odložitev orožja. V tem boju Je zadnji pondeljek PISMO IZ PALČJA PRI SV. PETRU 1TA KRASU Martins Perry. O. — Prejela sem dolgo pismo od sestrične Frančiške Vidrih (poročena Čes-nik), po domače Siletova Francka. Pismo jt datirano 17. marca 1946 v vaai Palčje in se glasi v izčrpku: Draga sostričns! — Po dolgih letih se Ti oglašam. Najprvo Te prisrčno pozdravljam, kakor tudi Tvojo družino. Predvsem Te prosim, da ml oprostiš, ker Te nadlegujem, mogoče pa boš le rada čitala glas iz tiste zemlje, kjer si se rodila in je bila zasuž-nena od tujim imperialistov, danes pa je zopet svobodns. Spominjam se, da si mi pisala pismo, ko sem bila še dekle, a sedaj je poteklo že devet Išt, odkar sem poročena. Imam dva otroka M tudi moža, ki je srečno prestal to grozno vojno. Vojna je požrla na tisoče in tisoče najlh najboljših sinov in hčera, tako da imamo danes med seboj veliko število vdov in vojnih sirot. Od leta 1941 do 1945 je izgubilo življenja v Jugoslaviji skoro dva milijona prebivalcev. Koliko življenj je končalo po nemških in italijanskih koncentracijah taboriščih, koliko jih je padlo na bojiščih, koliko jih je bilo ustreljenih in pokla-nih, koliko zmetanih v ogenj, ko so bili še živi! Skoraj lahko rečem, da je naša zemlja eno samo veliko pokopališče in cele pokrajine so brez hiš, posebno v stari Jugoslaviji Ljudi so morili na levo in desno, starčke in otroke, tako da še vedno izkopavajo iz razvalin ogorele kosti svojih dragih. Kdor je pobegnil v gozd, si je rešil življenje, kdor ne, so ga umorili Vsak dan odkrivajo množične grobove, v katerih je zakopanih več trupel skupaj, v nekaterih po sto ali celo več. Take grobove so delali največ iz civilnega prebivalatva. Pobrali so ljudi po vaseh ln jih od peljali na morišce. Kogar so od peljali Nemci aH belogardisti, ja bila njegova usoda zapečatena, izginil je brez sledu, ali pa so ga pozneje našli v kakšnem grmovju zaklanega aH ustreljenegs. Ni še dolgo od tega, ko so našli množični grob v Ilirski Bistrici, v katerem je bilo zakopanih 100 žrtev, sami civilisti, preblvslci iz tukajšnjih vasi. Zdravniki so konštantirali, da so bile žrtve najprej mučene, potem pa žive zakopane. Med njimi so bile tudi tri noseče matere, nekaj starčkov in deklet. Velika tragedija, njih svojd so jih pa čakali, da se povrnejo domov iz nemškega ujetništva. Grozote, ki smo jih prenašali pod okupacijo, je nemogoče popisati. Borili smo se na življenje in smrt. Gorja nlao bili krivi samo Nemci ln Italijani, ampak še v večji meri.njihovi hlapci, domači izdajald. To so tisti Slovenci, ki so se udlnjsli tujim imperiallstom. Ti prokleti na vse večne čaae so morHi svoj listni narod za skromno plačo. Med izdajalci pa so bili tudi slovenski duhovniki, kateri pa so po osvoboditvi pobegnili v zločinsko Italijo, kajti boje se zasluženega plačila^ Njihov pozdrav nI bil "Hvaljen bodi Jezus Kristus," temveč "V imenu Kristusovih ran, naj pade partizan!" S tem pozdravom ao pozdravljali tudi grešnike pri spovedi. Če je padel v boju kateri izmed belogardiatov, je šlo na njegov pogreb tudi deset, petnajst duhovnikov v belih srajcah. kadar pa je padel partizan, ni smel priti zraven njega nihče, niti njegova mati. Po cele dneve so ležali mrtvi partizani, a ni smel nihče do njih. Pokopali ao jih ponoči, ko so spali Vsi du hovnlkl ln drugI sovražniki alo-venskega naroda. Četudi je pa del partizan v vasi, ga niso smeli pokopati na pokopališču, temveč zunaj na gmajni kot živino Pojaanila bi TI rada tudi gle- de vere. Tu prejemamo pisma iz Amerike, v katerih je rečeno, da ste slišali, da sedanj^ vlada preganja vero. To rti resnica! Vera je nedotakljiva, preganjani pa so tisti, ki so m6rili v imenu vere ln Boga, med njimi mnogo duhovnikov, ki pa so po večini v Italiji, od kjer širijo laži o novi Jugoslaviji, da bi s tem zakrili svoje grde zločine. Tisti duhovniki, ki so ostali doma, so resnično dobri in bdgobojeČi. Povedati TI moram, da imamo sv. maše prav tako kot poprej. Država je tudi določila šest milijonov dinarjev za popravo cerkva. ^Ali TI je snano, kdo'je rušil cerkve? Rušili so jih sami duhovniki. Veš kajso imeli v cerkvah? Hleve za konje, orožarne, bunkarje, magazine, vojaško opremo itd. Kadar so imeli belogardisti bitke s partizani, so se usidrali v cerkvi in brez ovir streljali iz zvonikov. Partizani niso streljal? na cerkve, razen v skrajhl sfTI. Vse streljanje iz cerkve so vodili sami duhovniki Tudi to morda ne bol verjela, namreč, da so duhovniki ukazali ljudi zapreti v cerkev, nakar so bili poklani, tako da je tekla kri ven pri cerkvenih vratih. To se je zgodilo v Črni gori in na Hrvaškem. Vsi Slovenci v Ameriki naj vedo, da naša država ne preganja vere, ampak le tiste, ki so morili svoj narod. Da, draga moja sestrična, borili smo se na življenje in smrt in prestali veliko grozot v zadnjih štirih letih. Sedaj pa je naše življenje res podobno živ ljenju. Seve, manjka še vsega, kajti narod je bil ves izropan in je še sedaj izčrpan. Posebno manjka obutve in obleke. Iz A merike nam pošiljate veliko ter nam vse prav pride. Kakor vam je znano, nas hočejo sovražniki zopet zasužniti vzlic temu, dar je dal* Primorska 46,000 življenj za osvoboditev. Toda naši sovražniki se nsj zapomnijo, da naš narod ni več tako strahopeten kot je bil nekdaj. Prerodila ga je vojna in strahote, ki jih je prestal. Bo rili smo se z golimi rokami, toliko bolj se bomo z orožjem, ki ga imamo sedaj, seve, če bo treba Mnogokrat sem šla skozi sovražni ogenj* pa če bo treba bom šla ponovno. Pest našega naroda je trda kot jeklo! Naše žene in dekleta so se borile moškimi rama ob rami, nosili so strojnice na bojnih poljanah umirale v zaporih in taboriščih Našo vojako smo sami podpirali s hrano, obutvo in obleko. Vse tO smo z veseljem vršili in s potrpljenjem vse prenašali, aedaj pa hočemo uživati sadove našega dela in trpljenja. Borili smo se za Tita in a Titom hočemo živeti. Mi nočemo tuje zemlje a tudi svoje ne damo nikomur! Sedaj pa zaključujem in vse skupaj prav lepo pozdravljam Moj naslov je: Francka Cesnik Palčje št. 53, Sv. Peter na Kra su, Trst, Slovensko Primorje. Tako piše moja sestričns. Slovenski narod je grozno trpel, sovražnik ga je mučil, izropal in požgal domove, zato je potrebno, da tem našim junaškim bra torn in sstram vsi pomagamo po svojih močeh. Johana Dolonco. ISLET KROŽKA 40 SNPJ K JEZERU Oowanda. N. Y.—Na naši zadnji seji mladinekega krožka št 40 SNPJ smo sklenili, da nare dlmo Izlet k jezeru, Izlet se bo vršil 14. julija. Skupaj se bomo zbrali že ob desetih dopoldne, tako da bomo lahko ob sedmih zvečer doma. Na izletu bomo servlrall hrenovke. mehko pijačo itd. Torej vsi člani in Članice krožka 40 SNPJ se naj pripravijo za veseli dan' (Dospelo prepozno za objavo za sredo.—Ured ) Doloroa BoreakL predsednica POIZVEDUJE ZA BRATOM Metlika, Slovenija. — Podpisani Šavorn Ferdinand, stanujoč v Metliki, št. 256, Slovenija, želim dobiti informacije o mojem bratu Josephu Šavornu (Scha-worn), rojen 1. 1864 v Metliki. V Ameriko je odpotoval 1.1902 in je bil neoženjen, kakor mi je pisal pred vojno. Bival je dkrog 30 let v Akronu, O., na 400 Sherman st. Brat mi je pisal pred osmimi leti, da je zavarovan pri neki ameriški zavarovalni družbi (ime in naslov mi ni znan) in da bom dobil po njegovi smrti $1000, sestra Frančiška Prus, roj. Savorn, pa $2000. Sestra stanuje tudi v Metliki, hišna številka 135. Pred šestimi leti mi je brat tudi pisal, da ima nekaj delnic, ki so vredne okrog $2000, ter stavbene parcele, nekaj tisoč dolarjev pa naloženih v neki banki Zadnjič mi je pisal nekaj mesecev pred vojno, potem pa se ni več oglasil. Njemu sem pisal skozi Rdeči križ meseca avgusta lanskega leta, a dobil sem pismo nazaj s pripombo, da ga ni na naslovu. Ker bi bil sedaj že o-krog 80 let star, domnevam, da je umrl. Če bi kdo vedel, kaj se je zgodilo z mojim bratom, mi naj sporoči, da bom ukrenil vse potrebno, da dobiva s sestro vse, kar nama pripada, ki sva prava dediča. Ako bo potrebno, bom lahko sestro zastopal jaz. Ferdinand Šavorn. TUDI DUHOVNIKI SO 8E BORILI Sheboygan, Wla."— To pismo naj služi v odgovor vsem tistim, kateri še danes ne vedo, ali pa nočejo vedeti, kdo je pravi osvoboditelj slovenske zemlje. Še posebno pa naj služi v odgovor tistim, kateri se drznejo v božjem hramu onečaščati pošteno ime slovenskih žena ln deklet ki so se borile proti sovražniku s puško v rokah in žrtvovale za svobodo in pravico slovenskega naroda najdražja bitja, svoje sinove in hčere. Kdo se je v resnici boril za Boga, vero in domovino, vam jaano pove preprosti, a verni kmečki sin Stanko Sluga, doma od Device Marije v Polju pri Ljubljani. Njegovo pismo se glasi: Draga teta! — Predno Ti pišem kaj več, vas vse najlepše pozdravljamo, posebno pa Tebe, ker si se na nas spomnila, ko smo v največji bedi. Sam Bog Te je dal, da si se spomnila na nas, ki živimo na domači grudi. Tvoje pismo sem prejel 14. mar ca, za katero se Ti najlepše zahvaljujeva z ženo in otroci. Ze lo nas veseli, ker si poslala paket, posebno pa ženo, da bo vssj enkrat dobro oblečena. Paketa še do sedaj nismo prejeli. Tudi jaz sem Ti pisal več pisem in»upam, da si vse prejela. Pišeš ml radi mame in tete Mi cke. Mama je še priliČno zdrava, le vojna jo Je zdelala in je tudi že precej stara. Sedaj je zopet v svoji hiši, ker smo jo za silo popravili. Jaz pa še vedno stanujem v D. M. v Polju. Teta Micka pa je umrla med vojno. Veliko se je spremenilo pri nas med to vojno in se lahko Šteje srečen tisti, ki je ostal. Le pomisli, ubogi slovenski narod so pobijali Italijani, Nemci, četniki in slovenski domači izdajalci. Oni so govorili, da so se borili za vero in Boga, toda kdor se bori za Boga, se ne bi smel norčevati iz cerkva ln delati klavnice iz njih, kakor so to delali naii izdajald. Pri sv. Urhu nad Dobrunjami so v cerkvi naredili klavnico, Ene za živino, ampak za ljudi, danes lahko vidiš v cerkvi sledovi krvi, y mežnariji pa kavelj ne, na katere so obešali žrtve. Na lipi pri cerkvi vidiš stotine lukenj od krogel, kjer so streljali nedolžne ljudi. Samo ^pri sv. Urhu je bilo ubitih 1500 naših najboljših ljudi. Naj je bila ženska ali moški, otrok ali starček, to jim je bilo vseeno! Kdor ni bil za njih, ta je izginil pri sv. Urhu. o t Sveti Urh ho sedaj božja pot na čast zavednim in poštenim slovenskim borcem, ki so dali svoja življenja na altar domovine in za resničnega Bogs. Tja bomo romali in se s solzami v očeh spominjali mater, očetov, bratov in sester, katerih' kosti počijo tam, izdajalce pa čaka smrt in večno zaničevanje. Da, draga teta, taki so bili oni prokleti, kateri so napravili veliko gorja slovenskemu narodu. Koliko ljudi so pobili v Pisanci in Raki j ah in jih pometali v Savo, pa še ne vemo točno, toda računamo okrog 500. Pri partizanih je bila vera in cerkev vedno dobra prijateljica. Kdor bi se pri nas norčeval iz vere ali Boga, ta bi bil najhujše kaznovan. Naš poveljnik je vedno rekel: "Fantje, borimo se za pošteni slovenski narod in tudi za cerkev in Boga." • V vsej Sloveniji ni bilo za časa okupacije nikjer polnoČnice, pri partizanih pa smo jo imeli. Tri dni in tri nod smo se borili, da smo prepodili belogardiste iz cerkve na Mirni pri Mokronogu, nakar smo imeli pplnočnico, katero je opravil bivši kaplan Jaka Široj iz Polja. On sedaj tam župnikuje. Draga teta, v naših vrstah so se borili tudi duhovniki, toda ne s puško, temveč s križem v roki in očetovsko tolažbo do borcev, ki so se borili na življenje in smrt v štiriletni borbi s fašizmom. Nikdar ni nobeden naših borcev jokal, če je bil težko ranjen, prav tako ni klel ne Boga ne cerkve, ampak le stiskal zobe, medtem pa ga je duhovnik tolažil in mu lajšal zadnje ure njegovega življenja. Sedaj je pri nas tudi cerkev svobodna, samo da je ločena od države Kar pa se tiče komunizma, Ti povem pa sledeče: Če ne bi bilo komunistov v Sloveniji, ne bi bilo .danes slovenskega naroda niti toliko, da bi lahko zapeli "Slovenec sem", to se pravi, da ne bi nikogar izmed nas nosila več slovenska zemlja. Kakor hitro bom prejel Tvoj paket, Ti bom sporočil, do tedaj pa bodi Ti in Tvoja družina prav lepo pozdravljena! Slavko Sluga, žena in otroci. P. S. Pakete smo danes prejeli v redu. Najlepša hvala in Bog Ti povrni! M. Slcrlnar. SANJAVA DOMIŠLJAVO! NI DEJSTVO °S Canton. O - Ni resnica niso dopisniki Prosvete ki i žejo simpatije do slovanskih rodov, lojalni ameriški drža\ ni, ali pa da mislijo, da je " Rusiji kot v Ameriki! Narodi v Evropi so se rj odločili za novi red, toda vsel že, da je mnogo boljši kot s gniloba. Slovanski narodi ir-pod novimi režimi lepšo (X bodočnost. Ni pošteno obli kakšnega dopisnika, ker se u v svoji najboljši veri, iZr, simpatije do nekaj novega se je izkazalo za boljše od rega. Pred 34 leti sem stanoval nekem Slovencu v Clevelai Neke nedelje ob šestih zju me je zbrcal iz postelje ter povedal, da moram nesti d v Skrinjico sv. Vida. Ugova sem mu in dejal, da plaču hrano in stanovanje, zato ne voljujem nikomur, da bi se kal v mojo osebno svobodo. ^SO je bilo: šel sem stran in držal osebno svobodo, ki m garantira naša ustava. Da nimajo v Evropi danes kar imamo mi v Ameriki, krivda današnjih režimov, bena narava ali pa kapitalii na sila ne more preko noci praviti iz slovanskih držav ge Amerike. In nobena teh žav, izvzemši Rusije, pa na ji vladal kdor koli, ne more kdar doseči Amerike, ker prerevne in premajhne. F. Barbič ponuja amer dobrine vsem onim, ki se u javno izraziti svoje mnen novih režimih v slovanskih žavah, ter jih zaeno pošil Rusijo. Kot svoboden amer državljan si jemljem pra kritizirati vse ono, kar je k ke vredno, zaeno pa pohv vse ono, ki se je izkazalo, d hvalevredno. Kadar nekdo ponuja ni drugemu, do česar ima iste vice kot prvi, potem je id bolnik! Micksel Cho padlo sto teh gertlcev, ki zahtevajo košček prsvioe zaae in za revne kmetske mase Tega probleme, ki izvira it krivične razredne družbe In poraja razredne boje, Amerika rfl rešila na Filipinih in sploh nikjer, ker Je pač sama glavna protežlteljkas take družbe — kapitalizma. IŠČE SESTRO Chicago, 111. — Tajništvo P J je prejelo pismo od Joi Čadeža iz Kranja, v katei prosi, da mu bi pomagalo r njegovo sestro. Pismo se g "Podpisani prosim za izsl tev moje sestre Ivanke, roj. dež, poročena Ressig, stari let, stanujoča v New Yoi Njeno ameriško ime je A Kessig. Njen mož je Luci Ressig iz Trsta. Uslužben j< kot hotelski kuhar v New ' ku. Imata hčer z imenom E nora, ki mora biti sedaj stari lit, V času vojne je bil<> prt vse uničeno, tako tudi starše* več in ostal sem sam odII družine. Tudi očetov brat Fr Čadež je nekje v Združenih žavah že 50 let. Pred vojni bil še živ. Sedaj je okrog 70 star. Naša družina je iz -s« Loke na Gorenjskem. Ostali popolnoma sam v razbiti dd Sni, za»o bi bil zelo srečen vesel če se bi mi posrečil«^ dobil zvezo vsaj z en.m »>' mojega rodu. ki ar nahaja meriki. Moj naslov je J< Čadež, cesta ns Hupo « Kranj, Jugoslavija Trtle lamed vodliellev Svetovno dolarsko federacije, lri udeletlli šele njene ekeekutlve. Od leve na 6m aedniirii R. J. Thomea od avtne unije CIO. M. T sot letakih unij. 1» Jnaaea Carey. Ulnlk CIO. V BLAG SPOMIN Lairohe. Pa- - l*0 že minilo, odkar nas za vedno ljubljen' »aa £ja*ph Skoda VnjM še vedno živil m t** % dni. dokler ne pride"* ^ *Teb°J- Druiin-H naročnikom! (July II. I"*1 na da ss ^ J 1LJTWJA1W [O iz . m pesnika Toneta Seliškarja smo prejeli pismo iz Ker bo zanimalo tudi širšo javnost, ga podajamo čita« karano je 26. maja in se glasi: ■ M Silno - rp \ tovariš Garden ^LeHlo Vaše izčrpno ^ sem bil dolgo vrsto odtrgan od naših rosiki. Iskrena hvala! p, me je prizadejala golku, da se je tako po-v ^užbo naše najbolj zA- -reakcije, Škoda moza, dilco dobrega'storil. U-sno tu, da dobiva slo-reakcija v Ameriki p-porocila in kleveta o Fe- ljudski republiki Ju-iz vrst tiste zločinske Jj je ob polomu okupa-m domačih izdajalcev po-i umikajočo se nemško in ki živi sedaj deloma em, deloma v Trstu, se nahaja tudi dr. Je-l je ves čas našega narod-obodilnega boja sodeloval i najbolj ostudnimi so-- z Natlačenom, Pra-im. Rupnikom in seveda tudi z italijanskimi in i okupatorji. v zgodovini nismo bili tako enotni in povezaini samo vsedomovinsko-ljudsko povezanost kot r Osvobodilni fronti i fronti. Komunistična je bila ves čas borbe in šanes najpriljubnejše ime, vsak zaveden in pošten an izgovarja s spošto-in neomajnem zaupa kajti danes ga ni Jugoslo [i bi se ne zavedal, da je inicijatorka naše gi borbe, da je bila KP v zgodovini jugoslovanskih »v edina partija, ki je zna-rfamteti narodno zavest ivanskih narodov ter edi-tija, ki ni poznala sramot orapromisov z našimi so Socialdemokrati so se lorbi zelo klaverno obna ino skupina s France tkom na čelu se je pri-naši borbi ite spremembe so se pri rile. Človek bi nikoli ni 4 je tako majhen na-ttien tolikega herojstva, * doprinesel naš narod, "ješ po Sloveniji — ali pa llih federalnih enotah Ju-ije, boš hodil ob grobovih »rcev, naših talcev, na-ianih žena in otrok. Sa-ksznilnici v Begnah na m so postrelili Nemci 700 naših ljudi. V Ljub-padlo okoli 300 talcev, ikolovem pri Celju so m en dan obesili na jab-,c«ti 100 talcev, v Jase-m Hrvaškem so v usta-to^entr. taborišču pobili * Pa zaklali — okoli pravoslavnih Srbov, ži-pristašev OF. ™a kri, to strašno podnje, ki so se ga ude-Kveda tudi domači iz-v Prav tako zločinski "upnikom in škofom na čelu. nas je pre-J* naroda hlapcev smo Prod herojev. Ni je več bi nas razdružl-■nila Kje na svetu je P°kg Sov. Zv., v kalcit S5mi0 mladina pro-kadila železniško pro-1b*- Mi se dvigamo r lastnimi roka- hnr v «nem letu svobode Na deset tisoče 'prostovoljnih ur dela! ^ da so dvigne £ <»» bomo čim preje ^nje in srečo nt* v resnici vlada k nam P* boste videli! »• kot te gigantske *m. da preživ- csr ^ + inteligenca (po ^ , bl1* ves čas btur. ^ ,n mnoKO na- S* « , '^jev, »* ^ klasl*nikov — 1« ... m^" -bi. TiJt* okupacija m s Ct/iPo fc y "tr, ^ v * •« "-J časa v ima Od Za vizije. Naša divizija je operirala na sektorju Stična-Grosuplje-Rlbnica - Kočevje - Loški potok -Loška dolina-Bloke do Rakeka ter je bila nekaj mesecev tudi na Hrvaškem v Gorskem Ko-tarju, kjer je osvobodila celo vrsto ustaških-nemških trdnjav in postojank. Aprila 1945 sem se prepeljal s partizanskega ozemlja z avionom v Zadar, ki je bil ta čas že osvobojen. SIcer pa Vam bom poslal svojo knjigo "Zmagali bomo", to so reportaže s pohodov 18. divizije in ki je pravkar izšla. V tisku je tudi moj obsežen mladinski partizanski roman 'Tovariši", pesniška zbirka "V naročju domovine" ter soc. roman "Tržaška cesta". Naročil sem našim založbam, da Vam bodo takoj poslale vse pomembnejše stvari, ki so izšle v zadnjem letu, to se pravi že v svobodi. Kar se mojih stvari tiče, jih lahko objavljate v časopisu ali ppv knjigi. Glede honorarja se MOaVJtT bomo že dogovorili, saj ne gori voda. Kaj sedaj delam? Trenot-no vodim takozvani Agit-prop slovenskega tiska, to se pravi: po vsej Sloveniji potujem z razstavnimi kamioni, tako da pride slovenska knjiga prav v sleher no slovensko bajto. Čudovito delo in velikanski uspeh. Naklade naših časopisov in knjig so bajne: Pesniška zbirka, ki se je včasih tiskala v največ 1,000 izvodih, se danes tiska v 10,000 izvpdih in je kmalu razprodana. Romani v 10,000 izvodih! "Slovenski poročevalec" izhaja dnevno v nakladi 84,000, "Naša žena", centralno glasilo Antifašistične zveze žena v 70,000. Otroška revija "Pionir" v 75,000 itd. Poskrbel bom, da boste to vse v, najkrajšem času dobili. Tako, za enkrat. Veselilo me bo, če mi boste spet kaj kmalu pisali in lepo mi pozdravite Zaitza!!! Iskreno se Vam zahvaljujem že v naprej, če mi boste pošiljali Prosveto in druge publikacije, jaz pa bom, če bom le utegnil, tudi za Vas kaj napisal. Zaitzu bi pisal, pa ne vem naslova. Prosim Vas, povejte mu moj naslov in naj se mi kaj o-glasi. Iskreno Vas pozdravljam! Tone Seliškar. > ,, ;J • Oceanska potniška služba med Evropo in Združenimi državami Zdaj, ko se polagoma vzpostavlja potniška služba med Zed. državami in evropskimi deželami, prihajajo od mnogih ljudi, ki 1-majo sorodnike v Evropi, vprašanja o odhodu ladij, o cenah prevoznih listkov in potniških ugodnostih na tej ali oni ladji, ki spre jema potnike. Common Council for American Unity (FLIS) je podvzel potrebne korake, da je dobil približen pregled položaja v tem pogledu, ki je izčrpno podan sledeče: Večji del prekoatlantskih potnikov jemljejo dozdaj na krov ameriške parobrodne družbe, to posebno The United States Lines ter American Export Lines, kateri tudi služita kot a-?enciji administracije za vojaški prekomorski prevoz. V splošnem operirajo ladje Upited States Lines med Ameriko ln Anglijo, Nemčijo, Irsko, Belgijo, severno Francijo ter včasih Španijo. American Export Lines pa operirajo ameriške ladje med Zdr. državami in severno afriškimi lukami, Marseillesom, italijanskimi lukami, Splitom v Jugoslaviji, pristani ob Črnem morju in onimi ob obalah Bližnjega vzhoda. Ni pa mogoče reči, da je v vpljavi za stalno. S časom se lahko spremeni to in ono v premikanju ladij. Obe parobrodni družbi opozarjata potnike, da se morajo zadovoljiti tekom potovanja z vojnimi razmerami potovanja. Njihove ladje nudijo samo en razred za vse potnike, izjema so menda le ladje, ki pripeljejo v to deželo pregnance iz Nemčije. V prekomorski službi pa je tudi že nekaj tujezemsklh potniških lajdij. Več teh je pod vladno kontrolo, kot Cunard White Star Limited (angleška) ter Holland-American Line in French Line. Newyorški uradi paro-brodniških družb javljajo, da so pokupljeni vozni listki za več rrihsecev naprej in bo težko kaj dobiti v tem pogledu do jeseni, razen ako kateri od potnikov, ki listek že ima, odpove potovanje. Tudi ne smejo potniki pričakovati predvojnih ugodnosti te kom potovanja. Sedmega junija, ko je bil sestavljen ta pregled, je Holland American Line operirala največ tovorne ladje, ki imajo navadno le malo prostora zs potnike. Isto je resnice o ladjah francoske družbe, le parobrodna družba Cunard Line nudi s svojo Queen Msry nekaj več ugodnosti za potnike. Ostali njeni bro dovi so tovorniški ali pa transportni. Večins evropskih ladij, ki prevažajo med Ameriko in Evropo, ni pod vladno kontrolo. Tako operira švedska družba dve lad ji. Na teh je najti ugodnosti skoro kakor pred vojno. Poseganje po voznih listkih pa je veliko in izgleda, da do'drugegs poletja sploh ne bo na prodaj novih potnih listkov. Potovsnje iz Evrope ni tako otežkočeno. posebno ne preko Švedske. Potnike jemljete ns krov še dve drugi neodvisni družbi, Gdynia Amerika in Norveško-psrobrodna družba. Obe i ms ta na razpolago tri lad- je in vozita med Ameriko in švedskimi lukami, ter tudi med New Vorkom in Copenhage-nom. Belgijska družba prevaža nekaj tovornih ladij med New Yorkom in Antverpom. Prostor pa si je treba rezervirati mesecev vnaprej. Grške ladje tudi prevažajo potnike, toda ima povprečna tovorniča komaj za pol ducata potnikov prostora, ali pa še ne. Italijanska preko-morska črta s sedmim junijem še ni operirala. Malokatera od omenjenih družb proda prevozni listek, dokler nI prav gotova, da bo za potnika prostor. Konzulat seveda izda vizo potniku, ki ima rezervirano potovanje na ladji. Nekatere družbe pa opozorijo potnike, da se cena listkom lsh-ko spremeni brez nadaljnega. Ameriške ladje računajo enako ceno za vse potnike, neglede na kakšni ladji se kdo pelje. Sploh se dobe vse potrebne Informacije od parobrodnih družb, ki vzamejo potnike na krov. Približna cena za vozni listek je nekje med $165 do $200 — za otroke sorazmerno manj. K temu je še računati razne druge stroške v zvezi s carinskimi in sllčnlml določbami raznih dežel ter seveda 15% davek od strani naše države. Polagoma prihajajo v prekomorsko službo dodatne ladje, zato se je najboljše informirati pri zadevnih parobrodnih družbah in njih zastopnikih. FLIS. Lahko se šenkvje tuje blago All ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? P odpira I te svof list« F. A. Vider Dasi ima Italija v Angliji med toriji in tudi v Ameriki mnogo vnetih zagovornikov, se je končno zanjo potegnil še Harold J. Laski, predsednik angleške delavske stranke, v članku, kateri je izšel dne 5. julija v Chicago Sunu. Človek bi pričakoval vsaj od enega delavskega voditelja na tako visoki stopnji kot je omenjeni, da bi bil kot reprezentant delavskega razreda, če že ne vsaj objektiven v svojih izvajanjih o mednarodnih vprašanjih, vsaj nevtralen, ker njemu, če je iskren delavski zastopnik, bi morali biti jugoslovanski delavci prav tako pri srcu, kakor italijanski. Toda V članku, "Powers Ignore Italy's Need of Way to Build Republic" je pokazal, da zna biti tako pristranski, kakor pristranska je angleška bur-žuazija. On se zgraža, kaj so štiri velesile priznale Franciji kot odškodnino, ki jo ima plačati Italija, in z diplomatičnega stališča je tudi za tp, da Anglija vrne zasežene italijanske kolonije, je pa tiho in nima graje glede avstrijskih Tirol, ki so bile "šenkane" Italiji. Čeravno so gornje Tirole po vsej pravici avstrijske vsled narodne večihe avstrijskih Nemcev, so zapadne velesile pritiskale, da ostanejo pod Italijo Vsled bojazni, da se bo Avstrija prej ali slej nagnila k Rusiji in tako naj raj še Italija koptrolira znani Brenerskl prelaz mesto Avstrije. V uvodu člankar pravi, da italijanski narod se nI le ločil od fašizma in se junaško boril z zavezniki, ampak da Je tudi volil za republikansko obliko vlade. Laski VE, oziroma moral bi vedeti, da se je italijansko ljudstvo ločilo od fašizma šele tedaj, ko je uvidelo, da na strarii nemškega zavezništva nfc bo zmage za Italijo, ln kakor V prvi svetovni vojni, se j^ Italija mislila okoristiti tudi v zadnji, če bi se bila bojna sreča obrhčala v prid Nemčije in njene zaveznice Italije, vemo mi in prepričani smo, da tudi Laski ni tako naiven, da bi verjel, da bi se bilo italijansko ljudstvo ločilo od Mussolini-ja. Obratno, drvelo bi bilo za njim v osvajanju tuje zemlje po načrtu, kot je bil izdelan od čr-nosrajČnikov. Zasluga pi zgolj italijanskega ljudstva, da je prišlo do republike, ampak so temu pripomogli zavezniki, med katere spada tudi Jugoslovansko ljudstvo. Laski pravi, da je izmed tržaških naseljencev tam 90% Italijanov, kar bi po njegovi logiki, četudi se nI direktno izrekel, moral Trst spadati Italiji. V mestu New Yorku se po na se i-ništvu računa, da prevladuje židovska in italijanska veČina. AH naj se vsled tega, ker so v omenjenem mestu Židje v večini, mesto New York pripiše Pales-tini? Strinjamo se z njegovim argumentom v tem, da je treba novi italijanski republiki poms-gati ns noge, toda ne tako kot si zsmišljs on, ns rsčun jugoslovanskega naroda Ako angleška delavska stran- ka res želi pomagati novi italijanski republiki na noge, tedaj svetujemo, naj Laski svojim kolegom v vladi priporoči, da angleške čete s pomočjo ameriških, ki danes domlnirajo Italijo, takoj tam razorožijo vse republiki sovražne grupe, oborožijo pa zveste in po duhu prepričane italijanske republikance—delavce—angleške in ameriške čete pa naj takoj zatem zapustijo Italijo, pa bodo Italijani brez dvoma veliko bolj zadovoljni, kakor če bi dobili Trst. S tako potezo bi bilo republiki tudi znatno pomagano. Ampak kaj takega ne bo priporočal gospod Be-vin, ki ni nič manj konservativen v angleški zunanji politiki kot je bil njegov prednik Churchill in tudi Laski ne pojde tako daleč. Anglija računa iz Italije napraviti svojo novo kolonijo in Če se to posreči, vsaj nji podrejeno vazalko, kateri bi rada podarila nekaj tujega in svojega ozemlja, TRST! Tujčevo suknjo je kaj lahko podariti prijatelju, toda svojo—tisto pa ne! Vsa angleška diplomacija, kakor tudi njihova opevana demokracija se predvsem koncentrira v okvirju interesa le Angležev. Za narod ali narode, katerih oni ne morejo gospodsrsko izkoriščati, se brigajo toliko kot za pege na luni, od katerih ne pričakujejo dobička. Isto si tudi tolmačijo demokracijo po svetu, ako ne služI njim. Če bi bilo snglo-ameriškim državnikom res kaj na tem, da bi se pereča teritorialna vprašanja rešila v vsestransko zadovoljstvo, tedaj bi bilo pravilno in pošteno, da bi ljudstvo Julijske Krujine in Trsta s splošnim glasovanjerri odločilo, kam hoče spadati. Ker jim je pa bilo že naprej jasno^ da bi tako glasovanje izpadlo v korist Jugoslavije, o njem niti razpravljati niso hoteli. Harold J. Laski je napisal že mnogo dobrih, koristnih ter podučnih člankov, ki so bili do zadnjega precej objektivni in nekateri smo pričakovali, da bo v mejah te nepristranosti tudi ostal. Ampak v Angliji so bili ln so Še vedno prvi gospodarski interesi za Angleže, brez ozira kdo tam vodi vladno krmila. Oni poznajo samo sebe in kot so s nekoč domišljali Nemci, da mo rajo drugi narodi služiti le njim Zatirani, preganjani in zaniče vanl narodi vstajajo in mogot cev je strah, toda dolarska de mokracija in ne talarska lz Va tlkana ne bosta preprečili tega vstajenja. Petem o "izgubljenemu raju" LJubesen je neksj krasnega nepozabnega—odsev rsja samega, inkarnaclja vsega najlepše j(a ln naj vzvišene jšega v stvsr stvu ln komur je enkrst vžgsla srce, jo bo pomnil do tsjinstve-nega brezna groba. Na žalost pa je tudi ta najlepša stvsr našem življenju podvržeryi čisto materialnim zakonom obstanka in tako se 16 prečelto tudi nsj bolj goreča ljubezen pri prazni skledi povs^in ohladi, kakor pra vi ljudska modrošt, ki se le ms lokdsj zmoti. Pesniki, ki ne vi djjo te resnice, fmejo nsjčešče dovolj vzroks, peti o "Izgubije nem raju.** IX URADA Slovanskega ameriškega narodnega svata ** * *ih »traot Chicago. DL PRISPEVKI V SKLAD OTROŠKE BOLNICE .....mM... t*c m** raft CWfta*iH •• »•■nam itsv. 7 Gotovina sprejeta do 15. junij« DUfl...... Sprtfsto v dobi mod lt. ln 30. JuniJsm lS4«i ILLINOIS« Podružnica Itcv. HO SANS, Chicago: Po $50 dtu-itvo Dsnic« in John Hujsn, po $J5: Joseph Oblak in John KoSik' druMve Liberty Bell AB7. $15, po $5: Frsnk devtt rbp#vkQv SN^^L^^^r: 1 SANS' PofcolU Stiski klub SND eisti dobiček od priredbe J5 maj« $1333.15, preostanek pro- 5n#?«St.r' i 1 * dn: 18 mMj* $M8t' Svoboda $15. t. k J £ « J? $U,a* ln Uvr" Zrlmec t\0, Frsnk Ko-ES n ■ ,8J F?nk in Jack in lens tor , l!' en d"r ' BkuP«J p°«lsl blagajnik C. Osbsr............... Rudolph Potočnik in ten«, Detroit Frank Markelc, St. Charles .......................... MINNESOTA) Neimenovan, Aurora ............................... Jernej Brank, Qilbeft Društvo štev. 19« KSKJ, Gilbert 1 Društvo štev. 4M SNPJ, Lsotoni« Društvo štev. 125 SNPJ, Hibbing . MISSOURI 1 Društvo Itev. 87 ABZ, St. Louis ............................ MONTANA. Društvo štev 132 SNPJ. Klein, $10 -TgnV ds-brick in tens $10. Po $5: John Yanc in tenak John Zupsn in le-ns. Frank Čebuli in lens, Louis Chsdes In tons, tsr Msry Jsllsr, on prispevt k $2, in oden pa $1; poslala tsjnios Msry Jellsr...... . "fy J1EM,BY, Društvo štsv. m SNPJ, Msnvllls, nabrano med (Mani tega društva: po $5: Louls Zsletel in J. Rup.uk st„ pet po $2, tri po $1, skupaj............................... Podrulnlc« štev. »7 SANS, Newark: Frank a.unbo« $10,'And?ew ■»rofsr $5, ena oseb« $2, In dve po $|.......................................... lO soe^nikoe umrlih r.dl ^ns) llbb^Po $10^; O^S? Anton Praznik Franco. Tekavoc In Louis Vslsnt; Frsnk Andof. P2 7u * £ Hor„o4cc' P' J*™" Panchalk, Math Psu- 1Joei^te,ln' Vln< Zurc »t- in Joe Hlllman. odsn $5, štirje po $2, in štirje po $1, poslal Joseph Irinsn, skupaj.. Društvo štev. ie« SNPJ, Alllsnco $5, drutin« Ro|W $ll,'o^ijst prispevkov po $1, skupaj ................................. ^ w 1 Društvo štev, 333 SNPJ, Blaino $10, John Vitss $5, edsn $1 in edon 75 centov, pos)ul Mike SmerdSl .............................. Društvo štev. 257 SNPJ. Cleveland .................................LS"' Podrutpica štnv. 10« SANS, Fuclid, O,: Slovanski Društveni Dum (prej $100), $S00.-Po $100: Klub Ljubljsas. Sieve Trobec, J^lnfrsncss Bottsr in pev.kl .bor%liva™Po $V drXo Skrjsnm Po $26: Andy in Mary Noe, Josip Plevpik, Andy Ogrlh in tona, John Gabrenjs in tens, Drsnik Bsvsrsgs Dial. Co., Anton in Jennie Hrvatln. Po $20: John Mcrfnlk, John Ule. ntfnik, Chas. Starman Frank Kernor, Walter £a«ar, Jn John Rome. Po $10; Frank Česen, Anton In Anna Švele, Frank in Minka Kramer, John Rolsnc, Ciril Obed, Albina Vsasl, John Kantx, Jack in Agnos Sargin, Frsnk Ceeellc. John Itotsr. Louis Hafner, Frank Tegel in tona, M^o Hr*kar, J. Matjsšl« in lena, Frank Ipavoc, društvo štev. 450 SNP/, Jo«. Moršok, Jim KWI1 $70,141.53 180.00 5 00 10.00 40.00 1B.00 » fagsr. Kosten, iN -TMS SCMATf SMALL lOOOSHIff a Gornja ststistlčae risbe, ki sloni na poročila sesslnegs mstobisniškefs odseka, aaserae pokaš u Je, kako silao se ie v ssdajih letih skencentrirolo bcgsstvo dežele v podredi« malega Slavile oso gočaih korporacij. katere kontrolira In dominira velekapUaL 25.00 10,00 5.00" 5.08 5.00 18.00 25.00 48.00 23.00 10.0b 808.00 27.00 18.78 10.00 ?.k,r;/.7.lL5top*r' Jwhn ln Antonija Svetek. dru-štvo št 20 SDZ, In Joseph Durjava. Po $5: Kalan Bakery, Frank Po.'ar. John HlmM, Nettie Cafe, Edwsrd Kova«, Csss Drugs, Joe Glsvsn, Anton ftkufcs, Vlnoeno Krčul, Frank BrUiel, Msry Sokach, A. Mihollch, Msth Plshler, J(*. Jsnes. Joseph Kossn, Je« soph Belsnich, Jo«. Vihtelleh, Opsrf in hmu, Frsnk ' Jos. Muh, Frank Brleel (ponovno), Jack Peklaj, Frank I^iuls ZnldorŠi«, Frank Msurich, John IvsnW, Math in tfsry Ulo, John Sešek, Fred Martin, Vslenlln Turk, Valentin •lltkovee, Frank Zugar (ponovno), John Glubokar, John Nodah, Vinko Pp. povich, Frank Rupert, Anton Sehumer, Goo Niisodo, John Dodlfi in tona, Anna Kbervoin, Joa. Spacupai) in !»na. Tuny Uli) in tena, Anton Ilubič In >.ona, Jack Mavko in ton«, Jim Dorlak, Joe Meršek, I.ouis BoŠnar, Stefflo Psliska, Alma Uitar, Urška An-dren, T. Po^kaj In lena, Frank Bubnič in lena, IxhiU Fbrfolls, in Joslp SlmfW. Dsrovl v manjših xnesklh rnašajo $»4,50, Poslal tajnik podružnico štev. 108 Frank Coaen, okupno vsoto ............. PENNSYLVANIA! Društvo It 33 SNPJ, Amhridfe $25, Louis Uhernik $5, on «ian $2, in 15 po $1, skupaj pošlim«* ........ ... Podružnica št. 4 SANS, Johnatown: John Dragar Društvo štev. 81 ABZ. Reading $10, John Yaklleh in lena $10. Po $5: društvo št. «08 HNHJ, Anton Yaklleh St., Anton Yakfldi mL, Frank Spt har ml., John Lebo in toes, John Koamerl, Anton Papich in Ion«, Frank F. Pesdiro (n lens. Frsnels Koch ln tens, Frank Spehar ft in frna, Lep B. Pssdire, Malh Pesdire, In Anton Matjaslc, trije po $9, dvanajst po $2. In trinajst po $1. Nabirale« Anton Yaklleh st, In Frank F. Po*dJr<; $131 . ... Drulbs Sleveasksfs saieriškofs dom«. B««dlnu ■WASHINOTONi Društvo štev. 371 SNPJ, Cle Klum $10, Bartol Zevart in lena $10, po $5 Raymond Kladnik in lena, Martin Js-•enich in žens, ter John Hhol*er, trije darovi po $2, eden $1.80 in dvs po $|, skupaj »^um-u*,. v***,. ■ . . _ ■ WEST VIRGINIA! Članstvo društva št. 425 HNPJ JBIm Grove, darovalo v manjših /nesklh skupno v«oto ........... WISCONSIN) Podrulnice štev |N m 45 »AN«, Sheboygan. Da rovsli po $25: društvo II. 344 HNPJ, društvo JPVi št. 10, d'ušivo Nads m Anton Zoinmn. Po $18{ Jtaip Strupek, Josip Flnst In Joaip Krilsj, Po $10; društvo It, 157 KSKJ, društvo Ilirija, dr Aniei. »lov, sdiulrnje, Mike Pavel, Ignac Zupanov, Joe Rupnik, <\k Turk, Fiod Toman. J<*a«»ph»ni; Ku«bm«n, in John Beniger Oto PiaU*tnlk $7, Anton Debevc $8 50, Frnst es Skrube $8. Po $5; Moth Dragon, I/*ui* Franci«, Anton Sehmsuts, Fiod SU*kel-bu«h, Merlin Jebmc, Fiank Fale, Anion Ribich, Joe Andiry, Frsnk Pesnik, Val Breznik, Frsnk Nosode, Anion Kolar, Cbss Htorich, i/"ui« Klan^ar, John Dragan. l»uis Kastelic Mark Vra-»jer, \+e, Mary Fludeinik, Mary Jacgutte, John I'letrtr, Joe Mutelko, Jack Jenko, Joe Zsletel, Mott Koš^sk. Fiank Jsinnlk, Joaip Pr*lenel. Joale dm ene, I*o Piegelc, Mary l^ngo. Fiank Hoje, Josip Mebonx, Jobn Orsndll*, John Mebsns, Mary Uro b*-r, Fiank Ribich. Jsek Menhardt, J se Golob, Frsnk Rrrnshok. John Boboarhek, Martin Znl.. APPLY 2117 CALUMET AVER Predsednikov tajnik Charles Roaa pregleduje celo kopico telegramov. ki Jih le prejel Truman po svojem rotiranju Izmaličenega zakona sa podaljšanje OP A. Tudi vai "ljudski" zastopniki v kongresu so bili poplavljeni s zahtevami sa obnovo dPK. niča mestne organizacije anti-fašlstičnih žena. Drugi dan sem pričel s poukom. Ravnatelj me je peljal v sedmo, me po albansko, predstavil in—prepustil razredu. Razred je izredno majhen. Šteje 12 učencev, med njimi dve dekleti. (Nižji razredi so večji, do 50 učencev.) Tudi soba je izredno majhna, čisto drugačna kot običajne solške sobe: brez odra, brez mize, z majhno Ublo in brez peči. Namesto peči je posUvljena na majhnem prostoru pred tablo večja posoda z žerjavico, ki naj bi ogrevala sobo. ' Nenavajen Uko majhnega prostora, sem med poukom par-krat skoraj stopil v žerjavico in je malo manjkalo, da nisem prevrnil posode z žerjavico vred. Pouk sam si je lahko zamisliti. Najprej amo začeli s črkami, ki jih v svoji abecedi ne poznajo, vadili smo izgovarjajo glasov in posameznih besed. Malokateri profesor mora svoj* učence krotiti, ker hočejo preveč. Jaz bom moral svoje, ker hočejo vse naenkrat. Vse do mojega prihoda je bil v vseh razredih obvezen pouk Italijanskega jezika (dve leti po osvoboditvi!) Konec italijanščine so dijaki takoj ovekovečlll v karikaturi na stenčasu (vsak razred posebej in vsa Šola skupaj imajo zelo dobro urejene stenčase). Karikatura predstavlja pogreb, na krsti pa je z velikimi črkami napisano: ITALISHT (iUllšt). Tako je bil sprejet jugoslovanski profesor v starem, zapuščenem revnem albanskem mestu. Ves entu ijazem, ki ga je pokazala mladina in osUll, ml daje slutiti, kako gleda mUdlna ln vse napredne demokratične sile albanskega naroda na mojo domovino. Ko so me sprejemali in pozdravljali, so sprejemali in pozdravljali po meni novo Jugoslavijo. Ko pem si hoUl predstaviti in občutiti ranos ln navdušenje mladine, sem si zamišljal \»ko bi ml, dijaki v Jugoslaviji pred leti sprejeli ln pozdravu profesorja is Sovjet- ALI GLEDATE ZA DO! PLAČO IN STABILNO* Tslefon kompanijs Ima i takih prilik Razni mali oglasi (JANITRESSES) Takoj od sačatlca plača 72 M uro. po trah m«sacih 77 4c n in po šestih masscih po It1 Light Factory Work CAN EARN OVER SUM) PER HOUR AFTER LEARNING f APPLY MACKIE-LOVEJOY Manufacturing Co. 1701 West 13th Street ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V V DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. i ufe ponoči. Oglasit« M pri New wage rates now in effect 78c per hour Minimum starting pay with automatic increases No experience necessary, PUNCH PRE88 OPERATORS start at 91c per hour With automatic increases and opportunity for higher piece work earnings Day and afternoon shifts APPLY NOW FOR STEADY WORK CHICAGO RAWHIDE MFG. CO. 1301 N. Elston Avenue v uposlovalnam uradu sa h v pritličju 309 W. WASHINGTON DOPISNIKOM IN CLA1 JEDNOTE Kadar pUete Prosveti glavni urad SNPJ. ne poi v naslovu napravili pošta vilke 23 sa besedo "CM Na kuverti vselej zapišite: cago 23. 111. To bo olajšal* na čikašld pošli, nam P spešllo dostavljanj« pošte hiš je porušenih in kamenje je je tu!" in že ae jih je nabralo nagrmadeno na vseh straneh, cel kup. Spremili so me v ho-Tudl hribi so kamenitl ln sam Ul. Niso me pustili niti, da se grad nad mestom vzbuja vides, umijem in ai očistim obleko; kot da je zrasUl s hribom, na vsevprek so mi govorili, večino-katerem stoji. Pripovedovali so tna Malijanako, nekateri ao znali ml, da se je v čaau narodno nekaj besed srbohrvaUki ln ao osvobodilne borbe cel bataljon jih polni ponosa Izgovarjali, partizanov skril v Gjinokaatru "Hočete z nami v naš dom, in živel tu več mesecev v lie- imamo svoj Mladlnakl dom. gali ter napadel nemške patrols. PredaUvlll vaa bomo oeUllm dl-Kljub vsem "rastrellamentom" Jakom!" ln že aem šel v gruči ln preiskavam jih nlao mogli dijakov v Mladlnakl dom. Tam najti, razen dveh deklet, ki ao zopet predsUvljanje, spraševa-Jih Nemci potem javno na trgu njo, pripovedovanje. Včasih je obesili. Mesto samo je v čaau pegovor sa hip obeUl, Uko oni vojne dosti trpelo. Večkrat je kot Jas smo bili preveč iznena-bllo popolnoma blokirano in doni, presenečeni ln nismo znali prebivalci so osUll brez drv in najti Urazov tujega je*lka. Gle-hrane. dali ao me ln ae v zadregi sme- Avtobus se je usUvil pri vho- Jall. du v mesto, kjer naprej nI bilo Spoznal sem Ukoj, da bo ar-več ceste. Takoj so nas obsuli bohrvaščina sanje najljubši radovedni domačini. Večina je predmet Takoj so ae zbali, da blls nosačev, ki ao se trgali sa na bi Imeli pregnalo ur, proalll našo prtljago. ao, še bi ijh poučeval še poee- Nsjbrž še noben profesor nI bej. še nikoli vspoeUvil tako hitro "Tako dolgo že čakamo profe-In tsko močnega kontakta s svo- aorja sa jugoslovsnskl Jezik." ao Jimi učenci kot prvi Jugoslovan- ml govorili, ski profeeor v Gjinokastru. de "Pa ne samo mi. tudi drugi nisem dobro stopil Iz avtobuas, hI ae radi učili, mladinci, ki ne fte sem imel dva osmošolca ob hodijo v gimnazijo, vajenci, de strani s vprašanjem Uvel. val bi se radi naučili va "Ste vi profesor Iz Jug osla- šega jesika. da bi se potem lah vije?" • ko sporazumeli s Jogoelovani CuU sU. da govorim lUlljan- Ali boste hoteli tudi nje učiti?" ako. torej sem tujec, zato sta me Seveda, sem pritrdil, napadla s vprašanjem Od tiste- In tako je šlo dalje Besnega hipa. ko sem pritrdil, da sem nili so me s političnimi ln ob-prof mor Iz Jugoalavije. sem po- lsstvenimi funkcionarji Tudi sUl izključna laat dijakov Par sanje aem moral obljubiti tečaj klicev: "Profesor Iz JugoaUvijo srbohrvaščine, potem sa oficir-1 Gjinokaster « ^ * PISMO IZ ALBAMIJE Drago Koiytrij Gjinokaster, marcoJ946. (Nadaljevanje ln konec) MUdlna najbolj občuti veličino novega časa, zato pa Je albanska mladina v ogromni večini sa nove reforme, za nove oblike življenja. Mladina je dala največji delež v borbi ln Je danes najboljši pomočnik ljudske oblasti pri reševanju Užkih problemov. Mladina je najbolj napredna, najbolj delovna ln polna nsvdušenja. Morda bolj kot kje drugje čuti mladina Albanije konec sužnoatl ln začetek novega svobodnega življenja. To sem občutil Ukoj, ko Je avtobus po deseturnl vožnji le prispel na cilj, v Gjinokaster. Prvi vtis. ki gs je vzbudil pogled na mesto, Je rodil primerjavo z—Rimom. Ce je večno mesto sezidano na sedmerih gričih, je Gjinokaster vaaj na dvanajstih. Niti dve hiši ne stojiU na Isti višini. Večji del mesu je potisnjen v hrib Uko, da ena hiša gleda čez drugo. V mestu ni niti meter ravne ulice, povsod klanec. Sploh pa ne moreš go voriti o ulicah, ker Jih sploh ni. Marto mi )e zbudilo spomin na benečansk« katerih smo hodili v časih partizanov, samo da je tu še več kamna. PoU kameni ta, hiše kameniU, mnogo Pe sklepu IS. redne konvencije selaSko aar »rinilit« k moli ns'®^1"" ČL društva