189 1 — The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. —S;Ti;]RIDESSET,;IJ JU;BILEJ amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero <» narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Oraan of four Slovene organizations.) —103 1 If--1 Najstarejši I in najbolj priljubljen slovenski list v Zdrutenih Državah Ameriških. 3» STE V. (No.) 172______CHICAGO, ILL., TOREK, 1. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 1, 1931 __LETNIK (VOL.) XL Mm priznal petkratni umor. - Moče MacDonalda S ________1 " SLIKE IZ DOGODKOV ZADNJIH DNI PO DOLGOTRAJNEM ZASLIŠEVANJU JE KONČNO H. F. POWERS KLONIL IN PRIZNAL, DA JE UMORIL DVE ŽENSKI IN TRI OTROKE. — MRTVA TRUPLA NAJDENA ZAKOPANA V BLIŽINI NJEGOVE GA-RAŽE. - Clarksburg, W. Va__Vdo- I va je bila s tremi otroci, en dp-ček, star 12 let, in dve deklici, 14 in 9 let. Mož ji je umrl pred štirimi leti in ženska je hotela ponovno dobiti kakega tovariša za življenje. S tem name- ! nom se je obrnila na neko že-nitovanjsko posredovalnico. To je kratka predigra tragedije, ki je zadela 501etno Mrs. Asta B. Eicher iz Park Ridge, 111., blizu Chicage, in : njene tri otroke. Kakor je bi- • lo že zadnji teden kratko po-.; ročano, je ženska potom posredovalnice pričela dopisovati z nekim moškim, ki se je iz-j dajal pod imenom Cornelius O. Pierson. Kakor najdena pi-j sma kažejo, se je mož predsta-; vil kot premožen, ki ima veli-! ka posestva v Osrednjem za-j padu in ki bo nudil lahko ..vsej. udobnosti svoji ženi. Vabljivi ponudbi je nasedla Mrs. Eicher in v mesecu juniju je dospel dozdevni Pierson na dom; ženske, kjer sta se morala vse| potrebno dogovoriti za ženi-, tev. Zenskjtfinu je dala poobla- , stilo, da je prodal vso njeno imovino, in odpotovala z njim -ter s seboj vzela svoje otroke. Od tedaj se od družine več ni slišalo. Ves ta potek so spremljale tako nenavadne okoliščine, da se je sosedom zdela zadeva sumljiva in so jo naznanili ob-' lastem. Te so začele s pr.eiska-j vo. Pozvedovale so za Mrs. Eicher in za Piersonom. Poiz-' vedba je imela uspeh. Našli so' dozdevnega Piersona in ugotovili, da je on sam lastnik tiste' ženitovanjske posredovalnice,: potom katere se je Mrs. Eicher seznanila z jijim. V njegovi pisarni so našli tudi več pisem, iz katerih se je rr,zvidelo, da je delal podobne ženitne obljube številu drugih žensk v Zed. državah, kakor tudi v Kanadi. O Mrs. Eicher ni ho- - ri tel sprva nič vedeti. Dejal je, da se je sicer odpeljala z njim, da pa je pozneje odpotovala v Colorado, kjer da je imela d znanje z nekim Mr. Rogersom. Med tem pa, ko je mož dajal lfj oblastem te izgovore, se je pri- ^ šlo na sled strahovitemu od-kritju. Ob nekem potoku, v ^ bližini garaže, ki jo je osumljenec dal zgraditi v preteklem aprilu, kake pol milje od svo-t jega bivališča, so odkopali šti- 1 ri mrtva trupla Eicherjeve'j družine, poleg tega pa še peto < truplo, neko žensko, katere (1 identiteta je še sporna. 'Pierson, katerega pravo ime^ so med tem dognali, da je H ar- ' ry F. Powers, je po najdbi trupel izpremenil svoj zagovor v toliko, da je omenjeni Rogers iz Colorado umoril te žrtve. Šele po dolgotrajnem zaslišer vanju se je končno udal in priznal ,da je bil on sam morilec. J Izjavil je, da je svoje žrtve DELAVSTVO OBSOJA MAC DONALD A Laboriti zahtevajo, da Mac-Donald izstopi iz njih stranke. — Učiteljstvo protestira proti znižanju plač. London, Anglija. — Angleška delavska stranka nadaljuje z odločnim bojem proti svojemu prejšnjemu voditelju ( MacDonaldu, ki se je "pregre- s šil" v toliko, da je v zvezi z l drugimi strankami stopil v . 'vlado. Laboriti obsojajo Mac-, Donalda, da je izdal svojo ! stranko, in so mu poslali pišimo, v katerem direktno zahtevajo, da mora iz stranke iz-' stopiti. Obenem mu je bila tu- j di stavljena zahteva, da mora resignirati od svojega mesta kot član spodnje zbornice parlamenta. ; I V svojem odgovoru izraža ( / MacDonald globoko obžalova- ] . nje nad tem, kar se je, zgodilo,11 /ter dostavlja: "Končno mora-'j i, /irio vsi položiti kako žrtev v r dobro domovine. Cela stvar je \ i samo ponavljanje vojne." jr Zadnji stavek se domneva, j I . da se nanaša na razmere v de-|( L'lovski stranki med svetovno 1 t'.vojno, ko je nastal v njej raz-,1 .'kol. i .1 „ . i j V svojem programu za var- , ■\čevanje, da se doseže izenače-/ ^nje proračuna, je nova vlada!, ^odločila, da se zniža plača dr-j "javnemu učiteljstvu, in sicer j J, za 20 odstotkov. Dve uniji u-! ' čiteljstva ste dvignili oster. * protest proti temu znižanju im 1 ste zagrozili, da se boste po- z 'služili zakonitega orožja, akot 1 se bo v resnici izvedlo. i? ;---i1 v zaprl v klet pod garažo in jim i"1 nato z vrvjo zadrgnil vratove. P Zdravniški izvedenci so ugo--® tovili, da jih je najprej izstra-idal, kajti najmanj tri dni niso * dobili nič jesti. Čigavo je peto truplo, še ni- ( ;so končnoveljavno ugotovili. < Domnevajo pa, da je neke ^ Mrs. Lemke iz Worcester, ■ Mass., ki je enako, kakor Ei- , cher; nasedla Powersovi ženi- , t tovanjski ponudbi. ■ i Med zasliševanjem je obko-Ijevala jetniške prostore o-gromna množica ljudstva ,ki je čimdalje bolj grozeče nastopala, zlasti, ko so našli 5. umorjeno truplo. Oblasti so morale Powersa premestiti v najskrajnejši konec jetnišnice, da bi ga v slučaju vpada v poslopje razjarjeno ljudstvo ne dobilo vo roke. Powers je oženjen, vendar pa izjavlja, da njegova žena, ki vodi v m/sstu grocerijsko tr-! govino, ni imela pri umorih nič opraviti. ■-"" ■■ - ( 8 ŽHMF5-^---runiii«iiii'iiiiii1ir .....,}.„ ftfflMJ.--.—......................K^g^j 1. Prizor iz poulične bitke med vladnimi četami in revolucijonarji na Kubi. — 2. J Coxley, ki je pred leti peljal armado brezposelnih v Washington, nominiran za republikan skega kandidata za župana mesta Massilon, O. _ 3. Mrs. Hoover "krsti" novo ladjo v New port News, Va. ; ZA POMOČ h ; BREZPOSELNIM ----; s Federalna! vlada bo morala 1 nuditi pomoč. ., ce a —o— :m Washington, D. C. — Pred-!pl sednik ameriške delavske fe-'se i deracije, Wm. Green, je podal -. kot član od Hooverja postav- n< '< (ljene komisije za pomoč brez- m - poselnim izjavo, da bo na vsak di v način potrebno, da bo v pri- ki e|hodnji zimi federalna vlada p< ; nudila na kakoršenkoli način rn i pomoč brezposelnim. Računa s , 'da se lahko, da bo pozimi na- h< o rastlo njih število na sedem milijonov in da lokalne orga- jCl nizacije v posameznih mestih r£ ne bodo zmogle, da bi skrbele r" za nje. Ponovno je povdarjal, ?"jda bodo morala podjetja na- n a1 staviti krajši delovni čas. j^, -o--7 srl ,-! ZAGONETKA GLEDE IME-sr; NA POJASNJENA S n' Springfield, 111. — Koncem ji zadnjega tedna so vzbudili po P » tem mestU veliko senzacijo le- n j paki, ki so bili nabiti po mestu z .jin ki so priporočali nekega p 1(Thompsona za governorja. Pr- k j vo ime ni bilo označeno in tako r ' se je ljudstvo začudeno\ priče-llo povpraševati, ima-li bivši 3 chicaški župan, prosluli Wm. Hale Thompson, v resnici toliko drznosti, da se upa kandi-- dirati za governorja v Illinoi- r • su. Uganko pa je razrešil,neki 1 e politik, ki je pojasnil časnikar- 1 "> jem, da to ni chicaški Thomp- s i- son, marveč Chas. M. Thomp- J i- son, profesor na illinoiški uni- ( verzi. * -o--£ VLAK RAZBIL DENARNI ( AVTO Chicago, 111. — Na železni- i škem križišču na 89. cesti in i 1 Ashland Ave. je v petek opoldne zadel ekspresni vlak v ne— ^ ki denarni avto, ki ga je po-J ! popolnoma razbil. Pri koliziji , ' sta bila dva spremljevalca ubi-j ta, voznik pa nevarno ranjen, r Na avtu se je vozilo $10,000 v , gotovini, ki so bili pri nesreči - raztrešeni, a je bilo mogoče S pozneje celo svoto razen $100 zopet zbrati. KRIŽEMSVETA — St. Louis, Mo. — Pričenši torkom so tukajšnje mlekar- le znižale cene -mleku za en ] :ent. Kvart bo stal 11 centov, rnmesto dosedanjih 12. Cene, )lačane farmarjem za mleko, :e ne bodo znižale. i — Albany, N. Y. — Gover-lor Roosevelt je poslal spo- : nenico na obe zakonodajni : Iržavni zbornici, da se dovoli credita 20 milijonov za pod->oro brezposelnim preko zime. Znesek naj bi se pokril s BOodstotnim poviškom do-lodninskega davka. — Pariz, Francija. — Ka-cor govore poročila, se name-*ava Francija odpovedati svo- \ jemu mandatu nad Sirijo, ka-j* terega ima od leta 1920, Ta i5 namera se bo objavila na pri- J tiodnjem zasedanju sveta zve-/ ze narodov. — New York, N. Y. — Stric 1 3am bo imel v krakem v svojih žepih zlato zalogo, vredno pet miljard dolarjev, kar bo največ, kar je je imela kdaj v/ zgodovini kaka dežela. Več pošiljk zlata se namreč priča-.' kuje v kratkem iz Južne Ame- ' rike. -o--;; CHICAŠKA POLICIJA "OPRANA" Chicago, 111. — Posebna po-! rota, ki je bila postavljena, daj ! preišče,. je-li v resnici toliko' korupcije v chicaškem policij-j skem departmentu, kakor se je govorilo, je pretekli petek dokončala svoje delo, ki je trajalo osem mesecev in je, stalo mesto $50,000. Rezultat dela je bil, da je našla porota chicaško policijo popolnoma čisto, pošteno, zmožno in U-činkovito in da ni najmanjšega' madeža kake korupcije na1 ■ njej. — Poročilo se mora seve-j •Jda vzeti, kakor je bilo dano,] ■ 'po strani pa se govori, da sej i je sestava te porote objavljala' ■j s tako reklamo, da so se tisti . policisti, v prvi vrsti častniki, r ki so imeli na vesti kak 'graft', i lahko pripravili na obrambo i in pravočasno sledove zabri-) sali, še predno je porota pričela s svojim delom. VIŠEK SUROVOSTI —, . i Poizkušan umor nad novoroje-; nim otrokom. Chicago, 111. — Policija poizveduje za osebo, katera je pokazala svojo brezmejno su-, rovost s tem, da je novorojene- \ ga otroka najprej skušala u-, ; moriti in ga je nato odložila in^b . prepustila samemu sebi. Otro-(n . ka je našel John J. Duiski, š ; 2134 W. 18th Pl. Ko je nam-,r . reč krmil v svojem dxorišču | c kokoši, je zaslišal slaboten jok j iz nekega kupa koruznice. Ko i ggje preiskal, je našel otroka, j s ki je imel dva vbodljaja z no-'c _!žem v bližini srca, ki pa je še j s t' živel. Oddal ga je v okrajno ^ < . bolnico in zdravniki upajo, da i bo okrevalo. ! < -o--" ji , PRUSIJA PRIČELA VARČE- i VATI . < 5 Berlin, Nemčija. — Na po-; 3 budo raznih govornikov pri i' v zadnjem zasedanju parlamen-j* g ta so pruska mesta odločena, ] da bodo znatno reducirala pla- : če svojih županov. Ta redukci- 1 ja se bo nanašala na stalne plače, ki bodo 20 odstotkov nižje, poleg tega pd tudi na raz-' ne reprezentacijske pavšale, ki bodo popolnoma odpadli. )-! -°T— a I ŠTORKLJA GA PRESENE-o I TILA j-j Chicago, 111.— Veselje, obe-ie nem pa tudi skrbi, je povzro-k čila radodarna štorklja 401et-ie nemu delavcu F. Chiaranonto, je 11207 W. 32n^i St. Ko se je v it petek vrnil z dela, je našel ;a' svojo družino pomnoženo za1 ta' tri glave, vsi trije dečki. S tem ii-'je njegova družina narastla na ra' šest otrok. ial -o- e-1 ZEPPELIN ZOPET NA POTI o,! Friedrichshafen, Nemčija.' sej— Pod navadnim vodstvom dr. la H. Eckenerja se je nemški zra-sti koplov Graf Zeppelin zopet d, odpravil na potovanje. To pot t', si je izbral za smer južno A-bo meriko. Napravil bo polet brez ri-j pristanka v brazilsko mesto ri-jPernambuco. Š seboj ima 45 I potnikov. Izkaz borze dela v Ljubljani j ( in njenih ekspozitur l Zelo poučen vpogled o sta- ] nju brezposelnosti nudi borza i dela v Ljubljani s pomočjo i svojih ekspozitur po banovini, s Sicer je zelo težavno, podati Č j popolnoma točno poročilo o i brezposelnih, ker borza dela r ve samo za tiste brezposelne, 2 ki potom nje iščejo kako delo. Tako poroča, da j<* iskalo zad- i nji teden meseca julija na \ ljubljanski borzi dela 1038 r oseb. od katerih je ostalo brez i dela 942. V Kranju jih je isti 1 čas ostalo brez dela 224, v Ce- i lju 611, v Mariboru 695 in pri i borzi dela v Murski Soboti 24. i Skupno število brezposelnih v 1 začetku meseca avgusta bi te- 1 j daj znašalo po tem pregledu ; ; 2496 oseb. Ta številka pa prav ' j gotovo ne obsega vseh, ki so : brez dela, ki bi radi delali, ko bi dobili zaposlitev. -o--.2 Velik gad se je ovil okoli roke Si rudarja ' d j Loke: — Svojevrsten in raz-Jlj burljiv slučaj se je pripetil po- šc • 'noči nekemu kopaču v Kisov- k ,' škem1 premogokopu. V rovu so k j ravno podaljševali fcasipalne'. lj ' cevi. Kopač Ferdo Drnovšek je nesel na rami težko zasipal-1 no cev na določen kraj, kjer so J stali jamski vozički. Ko se je g : oprijel vozička je začutil, da' v !se mu nekaj prožnega ovija q okoli roke. Pogledati pa ni 'g 'mogel, ker je zaradi pritiska1 r j cevi držal glavo po strani. Ko-\ i nečno je odvrgel cev, pogledal j c 'na roko in grozno zakričal.U 'Opazil je namreč, da se mu 'je ovila okoli roke velika kača.' Zaman se je trudil, da bi jo j .[odvil, vedno tesneje se je o- prijemala. Končno so na nje- ' . gove krike prišli tovariši, ki so!A . s težavo rešili prestrašenega15 . Drnovška iz mučnega položa-'1 ja. Šele sedaj so opazili, da je 1 bil to velik star gad, ki je je-'1 zno sikal, dokler ga niso po-!l l končali. Na veliko srečo gad1 ni Drnovška pičil. Gada so i najbrže na praznem vozičku ' jod zunaj nevede pripeljali vi ; jamo. i -o- Pokopališče iz kamene dobe . Ekspedicija narodnega mu-1 • žeja v Belgradu je v bližini' l Vel. Bečkereka v Južni Srbiji j .1 našla na starem pokopališču, L ki meri 1000 kv. metrov, kakih i 10 starih grobov, v katerih so okostnjaki ležali v skrčenem J stanju. Način pokopavanja. [ mrličev v skrčenem stanju je( .'znan že iz najstarejše kamene .[dobe, izkazuje ga pa tudi, -'mlajša kamena doba in bakre-, t'na in bronasta doba. Po eni t'teoriji so mrliče zato pokopa-- j vali v skrčenem stanju, da bi z ti bolj udobno prespali večni o sen. Po drugi pa zato, da bi se 5 mrliči ne povampirili, zato so iih močno skrčene povezali. ;Obe teoriji sta precej verjetni, vendar ju je nemogoče popolno dokazati. Ta način pokopavanja je najstarejši in je polagoma izginil šele v 15. stoletju pred Kristusom. Slučaj je nanesel, da so v enem izmed grobov naleteli na razne darove, ki se o njih lahko z gotovostjo trdi, da spadajo v mlajšo kameno dobo. Ker ni zemljišče, na katerem je ekspedicija našla te grobove, last nikogar, bodo s tem omogočena še nadaljna raziskovanja. Najdba teh pokopališč iz mlajše kamene dobe je toliko važnejša, ker je to edinstveno ne samo v Jugoslaviji, ampak v vsej vzhodni Evropi. Po sodbi strokovnjakov je to pokopališče staro od 4500 do 5000 let. , -o- 1 Huda nesreča V nedeljo 9. avgusta se je ,201etna rudarjeva hči Angela .'Slapšak peljala na svojem j dvokolesu iz Vode v Trbovlje. Ko je hotela pred neko hi-(šo obrniti, je s tako močjo priletela v zid, da je odletela da-| leč v stran in obležala z zlom-. ljeno roko. : -o- Grozdje 5 V Trški gori že dozoreva ^grozdje. Tako poročajo iz No-1 ,vega mesta. Vinska letina na Trški gori kaže prav dobro. V Slabše je na polju vsled suše, 1, posebno hudo je v okolici No-; vega mesta. Premalo je letos I dežja za razsušeno in razpo-jkano zemiljo. -o-— , i Smrtna kosa ,t Na Dovjem je umrl Jurij Pezdirnik, posestnik in trgo-, | vel, star 79 let. — Na Konj-t i skem pri Vojniku je umrla Te-režija Stagoj, posestnica, sta-j ra 70 let. — V Ljubljani je u-■mrl Jolže Svoljšak, posestnik jna Strmi poti, star 74 let. —- V jiDragatušu je umrl Ferdinand j Podržaj, šolski upravitelj, star , 36 let. -0- Napad iz zasede j V Mariboru je v bližini gostilne Štok nenadoma planil iz | zasede neznanec in z nožem napadel 201etnega delavca ]Franca Nudla, ki mu je priza-' dejal nevarno rano v pleča. -o- Skof ja Loka J Nova šola v Skof j i Loki bo I kmalu gotova. Stavba je velika in lepa. Sedaj grade za šo-^lo veliko telovadnico, ki bo ..služila tudi kot slavnostna • i dvorana. L.i -O- Redkost i Iz Wetrenbacha pri Kočev-i ju poročajo, da je neka pasta-; rica videla srno z osmimi mia-) diči, ki se je mirno pasla ne nfl 5innrio Iz Jugoslavije. BREZPOSELNOST V DRAVSKI BANOVINI. — RAZBURLJIV DOGODEK V PREMOGOKOPU. — SPOMENIKI IZ KAMENE DOBE. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE, NESREČE IN NEZGODE. &MERIKANSKI SLOVENEC j' frW in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene .' list v Ameriki. Newspaper in America. J Usunovljcn lata 1M1. Established 1891. * __ __ t isnsja raak dan raznn nadelj, pou»- Iaamad daily, axccpt Sunday, Hon- v ■aljko« ta dnevov po praznikih. day and tha day after holidaya. Izhaja in tiska Published by: 1 CDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. p Naslov uredništva in uprava: Adresa of publication office: 8 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 z ' p Naročnina: Subscription: m celo leto_______$5.00 For one year----$5.00 la pol leta _i_ 2.50 For half a year--2.50 } U četrt leta____1.50 For three months----1.50 y Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: la celo leto___$6.00 For one year--$6.00 1 Ca pol lfeta___3.00 For half a year-----5-00 v U četrt leta______1.75 For three months---1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni- C itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu j Jo caa dočetrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov y »redništvo ne vrača. ^ POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu inači, t «o kedaj imate liat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker r i tem veliko pomagate listu. - . - £ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ^ ihicago. Illinois, undei the Act of March 3, 1879. _ / J. M. Trunk: [ r Javna korupcija j C Ni povsod korupcija, kjer se komu zdi, da je, vsaj ne morda v meri, kakor se njemu zdi in kakor on sodi. Sodba bo odvisna mnogokje od osebnega stališča presojevalca javnih razmer. Čisto oko vidi čisto, krivo vidi oko, ki je skaljeno. 1 Jugoslavijo gledajo mnogi s krivim očesom. Tako oko j vidi več korumpiranega, kakor ga je v resnici, dasi korupcija res obstaja. Do enake sodbe bo prišel tudi, kdor gleda s kri-\im očesom naše Zedinjene države in razmere pri nas. Amerika mu bo pravi eldorado samih grafterjev, korumpiranih javnih činiteljev, gnilih političnih in gospodarskih razmer. Kdor hoče soditi in obsojati, mora biti pravičen sodnik in obsojevalec. Pravična sodba pa bo zadobila sunek, ako sodnik miisli, da je korupcija javna prikazen le v gotovih dr- g zavali. j Vojna je strahovito vplivala na vso javno moralo. Naj-boljši značaji so podlegli pod težo razmer. Vojna pomeni } pekel ne samole za iste, ki se morajo neposredno vojne ude- j ležati, ampak prav za vse kroge, ki so v vojni^metež zaplete- ; ne. Prej poštene žene so zdrsnile v moralno močvirje, da je bilo kar groza, nič manj moški. Zgodilo se je, da so žene o-vajale svoje može kot nezanesljive, da jih oblast pošlje, v i strelne jarke, in se ženkm Zagotovi vojna podpora. Človek 1 bi ne verjel, ko bi ne imel imenskih dokazov. 1 Pa ne gre samole za vojno in njen vpliv. 1 Ni je države in dežele, ki bi ne imela koruptnih javnih ( iiastavljencev. , Graftanje in grabljenje ni omejeno na kake jE narodne meje. Naloga in namen države ali dežele je, da o- 1 roeji take nezdrave javne razmere na najnižjo mero. > Najmogočnejše svetovne sile so v tem edine, da je so- i "ražnik od znotraj najnevarnejši, in mogočne sile so temu no- 1 tranjemu sovražniku podlegle ter se zrušile. 1 Zgodovina jasno dokazuje, da Zedinjene države nikoli j niso bile popolnoma brez teh notranjih sovražnikov. Borba 1 zoper te destruktivne elemente je bila nepretrgana, konstant- : na v vseh dobah. Ako so Zedinjene države obstale in nara- ] scale v materijelnem in moralnem pomenu, je to znamenje, da je bila borba zoper notranje podiralce in razdiralce v'( Ameriki uspešna. Vojna je pogreznila tudi naše Zedinjene države v neko. moralno močvirje. Korupcija v strahovitem obsegu je bila na vseh koncih in krajih. Graft od strani javnih činiteljev je : dosegel tak obseg, da je javna korupcija v'drugih državah proti tej grafteriji prava malenkost. Vlada je stala pred zelo težkimi problemom, ker graft je segal prav v najvišje in ■ najvplivnejše kroge. Pripoznati se mora vladi, da je vsaj skušala to javno zlo iztrebiti, in je šla korajžno na delo. Leta in leta se že pere umazano perilo, in še dolgo te umazanosti javne korupcije ne bo končat Do le količkaj povoljnih razmer še nikakor nismo prišli, poseglo bi se bilo lahko bolj krepko v ta javni gnoj, a če se pravično upoštevajo težavne razmere po vojni in v dobi rekonstrukcije, se mora pripoznati, da vsaj dobre volje v vladnih krogih ni manjkalo. Demokratična vlada najde lažje sredstva za ozdravljenje javnih ran, a ima premagati tudi posebne težkoče, ravno ——............I..M..II ..I. I I _ .............................. _ ............-I,. , __ - , --~ * — * - - -—'~— ------- ---__- TARZANOV POVRATEK (15) (Metropolitan Newspaper Service) / Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! I Ako je poleg Vašega imena številka "8-31" je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker 'izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIK ANSKi SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $.................... za obno- r Mtev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ime ................................................................................ Naslov ............................................................................. Mesto ........................................',...................................... < ■ ------1 II IM II — II Mil II ■!■ -----mi ^ II __ ———--g—t^T'** "_ Tarzan, dasi izmučen in še precej oslabljen od strela je kljub vsemu stopil junaško na ubitega leva, Jtsr zagnal iz sebe gromovit izivalni krik, da je mlado Arabko pretreslo do kosti. Vsa prestrašena se je potegnila od njega misleč, da je zblaznel, pač ni vedela kdo in kaj je Tarzan, Tarzanu pa je bilo to v največje zadoščenje, da je zagnal krik, ko je premagal m5 Ob tej priliki je bila tudi slo-, vesna blagoslovitev kipa. Bla-J goslovu kipa so prisostvovale^ 4 belo oblečene deklice. Julija- n na Omejc kod prva, ki je od-^s grnila kip, ki je bil poprej za- } krit ter prižgala dve sveči, na-1 kar so pristopile še /)stale 3 de- 1 kleta: Hannah Omejc, Annie' j in Eleanor Trampuš, vsaka s z šopkom rudečih rož (vrtnic),'v katere so položile pred kip.' j Lepo in pomenljivo je bilo vse j to za tega, ki je hotel se neko-'a liko zamisliti. Škoda, da neka-11 teri s kipom niso preveč zado- ( voljni. ! t V nedeljo dne 16. aug. smo's pa obhajali slovesnost 25 let-' t nice ali srebrnega jubileja na-! |še cerkve. Ob tej priliki smo 1 I imeli veliko slovesno peto sv. ž ,mašo ob 10:30 do poldne. Po- j j poldne smo imeli farni piknik, 1 |ki je bil pa žalibog bolj slabo 2 obiskan. Vse premalo združe- ( nja je med nami, veliko so pa i j krive tudi "slabe delavske raz-^ mere, ker če ni dela ni zaslužka in tako je revno ljudstvo brez denarja. < Na praznik Vnebovzetja !smo imeli prvo sv. obhajilo. jAngeljski kruh so prvič zaužili 4 dečki in dve deklici. Imena'{ (teh so: Hannah Omejc, Helen ] Maley, Louis Kershinar, Edvin Stare, Filip Skok in Andrews Trampuš. — Mrs. Mary Carl-i > son in njena hčerka Bernice ; ste prišle na obisk iz Montane, |j k svoji materi in k bratom ter1; i k Mrs. Roze Burja. Odpotova-| 'le so že nazaj. — Mrs. Tram-j ipuš je pa šla na obisk k svoji 'sestri Mrs. Toney Viderval, v /Kellogg, Idaho. Miss Anna Er-j . (bežnik in Agnes Skok name-j Iravate nadaljevati svoje študi-I je v Holy 'Name Academy, j Spokane, Wash. Namen ima-. Iti, da se izučite za učiteljice.I Upamo, da prideti srečne in zdrave do svojega zaželjenega ; cilja. — Mimie Skok je sedaj že tretje letfi (zadnje) v Sa-' cred Heart bolnišnici, kjer se v uči' za bolniško strežnico. Bog ' ji daj pomoč in zdravje, da •'srečno dokonča svoje študije. ' —Na obisk je tudi prišla Fran-»;ces Strojan. Obiskala je svoje l ■ starše. Prišla iz Seattle, kjer ■ je usluž-bena kot blagajničai*- j i ka v neki veliki prodajalni. Ta-! ■ ko jp vidite pri nas, da tudi 0- ■ troci naših slovenskih staršev j 1 graduirajo na višjih šolah in si 1 potem izberejo raznovrstne po-1 ) klice. Imeli smo že dve ali tri • učiteljice, ki so bile hčere slo-J > venskih staršev, pa so se že po- j - ročile. Več deklet je pa še, ki, > se nahajajo v višjih šolah, o j i katerih imamo upanje, da se i tudi one kaj koristnega nauče j - in si potem izberejd dobre po-J klice. —■ Miss Edna Maddux -ije prišla na obisk iz Leaven-1 - j worth, Wash, k staremu očetu1 - in stari materi, k Mr. In Mrs J I f -tJack Swan. — Pozdrav vsem , bralcem tu in onkraj mlake, j 3 Bralka Amer. Slovenca. Vrednost prijatelja v stiski - se opira,na dva načina: da potrebuješ ti od prijatelja pomo-1 ) či, — ali pa n'aobratno. i SMRTNA KOSA V JOLIETUlc Joliet, III. c Dne 16. avgusta je umrla v č jolnišnici sv. Jožefa Mary Ve- c nšnik, rojena Kokal, v staro- I ;ti 60 let, stanujoča na 207 1 Moran St. 1 Pokojna je bolehala eno 1 eto in pred smrtjo je morala \ prestati hudo operacijo, odre- \ zali so ji namreč desno nogo .1 visoko nad kolenom. Sprevod ] je bil iz cerkve sv. Jožefa s peto sv. mašo z leviti dne 19. avgusta. Pokojna je spadala k bratovščini sv. Rožnega venca. Članice so se korporativno u-deležile sv. maše in pokojno spremile do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa. Pokojna zapušča tukaj ža- j lostnega moža Franka, 2 omo- . ženi hčeri in 2 vnuka. Rojena ' je bila v fari Sv. Marjeta blizu j Rimskih Toplic, kjer zapušča , že priletno mater, pet sester in , dva'brata. — Blaga žena, po- . čivaj v miru v tuji zemlji in . sveti ti naj večna luč. . Poročevalec. -o- SREBRNI JUBILEJ CERKVE V ST. JOSEPH VALEY St. Joseph Valey, Wash. V nedeljo, dne 16. avgusta, smo v naši naselbrni praznova-1 li 251etnico naše cerkve. Do- ( poldne smo imeli slovesno pe- j to sv. mašo in blagoslov z Naj- j svetejšim, popoldne pa piknik, katerega čisti dobiček je ^ šel- za našo cerkev, katero srno s težavo in žrtvami* postavili ( pred 25 leti. Ako bi prišlo, da bi jo morali postavljati sedaj,' bi tega nikakor nam ne bilo , mogoče, ker so preslabi časi. | Zato, hvala Bogu, da jo že j imamo. j Poleg vseh slabih delavskih razmer imamo letes tudi veli-' ko sušo. Pridelki, ki so druga-1 če v začetku lepo kazali, bodo kvečjemu srednji. — Pozdrav ( vsem' bralcem in bralkam tega j lista širom Amerike. Alojzija Stare. , -o--! NOVICA IZ KANSAS CITY Kansas City, Kans. Štorklja se je oglasila v Kan- , sas City pri družini Mr. in Mrs. 1 Ivostelec na 272 N. Fifth St. Družini je pustila zalo hčerko. I S tem se je število v družini [ pomnožilo zopet za enega čla-j na, oziroma članico in šteje se-. daj omenjena družina lepo ■ število 7 otrok, 5 dečkov in dve ' deklici. Srečnim starsem nase častitke. Poročevalec. ,--o- NAZNANILO CLANICAM S.Ž.Z. V BUHL Buhl, Minn. Vsem članicam SŽZ. naznanjam, da naša podružnica priredi v soboto dne 5. septembra plesno veselico v Village Halh Sporočam, da smo imele namen prirediti veselico v soboto 12. septembra, pa nismo mogle dobiti dvorane za ta dan, zato smo sklenile, da priredimo veselico s plesom teden poprej, to je 5. septembra, ob 9. uri zvečer. To v naznanilo, da ne bo kake pomote. Znano vam je, da je naše Idruštvo komaj ustanovljeno in obenem šteje majhno število članic, zato je pa tudi umljivo, da je naša blagajna prazna. Radi tega prosimo članstvo bližnjih podružnic, da nas v polnem številu posetijo omenjeni večer na veselici. Rade volje se bomo tudi me odzvale vašemu vabilu, kadar boste ' kaj priredile. — Sosesterski pozdrav. F. A. TO LN 0N0 POROČIL JUDINJO, ZNA 1 IZGUBITI URAD Budapesta, Ogrska. — Kako sovražno razpoloženje vlada na Ogrskem proti Judom, pojasnjuje slučaj, v katerega je 1 zapleten tukajšnji župan, dr. 1 E. Sipoez. Poročil se je z neko 1 žensko, ki je sicer krščanske 1 vere, a je judovskega pokole-nja. Župan, ki se zdaj nahaja 1 na počitnicah, je prejel zaradi te' ženitve od predsednika stranke, katere član je, in ka-, tera mu je pripomogla do žu- • panstva, da mora ali resignira-ti, ali pa se razporočiti, češ> da ne more sedeti na županskem 1 ,st<5lcu mož, ki ima Judinjo za - jženo. -o- - i LEPA SMRT • I V Parizu je umrl slikar Jean - Louis Forain, član Instituta, e ^omendator Častne legije in 0 odlikovan za hrabrost v vojni. 1 ,V svoji oporoki je določil, da a se na njegov nagrobni spome-, nik vrežejo samo 3 besede: o ,"Umrl kot kristjan". Mož, ki je i. j umrl s tako srečno in častno za-e (Vestjo, je bil rojen 1. 1852. v ^Reirnsu. Kot slikar je kmalu h zaslovel. Najbolj znana je nje-i-'gova "Pariška komedija". Več .-jnjegovih slik je v Louvre-u in o Luksemburgu (Pariz) ter v v (Britanskem muzeju v Londonu, a j V vojno je šel prostovoljno, da-si je bil že zelo v letih ter se je I boril izredno hrabro. Pri vsem j tem tudi na bojišču ni pozabil I na svojo umetnost ter je zbral svoje vojne slike pod naslovom 1- ;'Od Marne do Rene". J -o- L'VELIK JEZIKOVNI TALENT ). I Nemški časopisi ' poročajo, li J da je bil nedavno umrli nem-i-jški legacijski (poslaniški) j svetnik Emil Krebs eden naj-0 (večjih jezikovnih talentov, kar e1 jih doslej pozna zgodovina: e|govoril je baje nad 100 jezi-kov! Svoj talent za1 jezike je pokazal že v ljudski šoli, še bolj pa kasneje na gimnaziji. Ko je bil še mal šolarček, je izmaknil nekje francoski slovar in iz tega slovarja se je naučil 1- francoski. Ko je dovršil sred-a njo šolo, je znal že 12 jezikov. 1- Njegovo obsežno jezikovno e znanje mu je tudi odprlo vrata e v diplomatsko službo že takrat >- ko so mogli postati diplomatje o le grofi in baroni — on pa je a bil sin ubogega tesarja. A tudi i- kasneje, ko je dosegel v svoji n službi že visoko mesto, se ni b nikdar nehal učiti, ampak se ), še proti koncu svojega življenja naučil nekih afriških jezi-e kov. Tnrflk. 1. sentembra 1931 MMERIKANSK1 SLOVENEC radi tega, ker je demokratična. Korupcija ni objela morda kakih nižjih javnih krogov, ampak je segala prav do najvišjih glav, med tiste, ki bi imeli čuvati javno moralo. Ti ljudje so bili vplivni, imeli ^v mogočnih skupinah svoje zveze, so potegnili cele politične stranke na svojo stran. Pregovor pravi, da vrana ne skljuje vrani očesa. Naloga je bila torej zares velikanska in zelo težavna. Da še ni povsem dosežena, se ne smemo čuditi, ako pravično presodimo stvar in upoštevamo izredne težkoče pri tem čiščenju. Kakor omenjeno, bi ne bilo pravično, ako bi a prstom kazali le na našo Ameriko in na naše domače razmere ter govorili o korupciji in graftu. Kakor nikdar, po vojni ni bila izvzeta v tem pogledu prav nobena država. Vsaka država mora gledati, da zlo o-meji, ako mu noče podleči, ker nevarnost notranjega izprije-nja in izpodkopavanja je veliko večja od vsake zunanje nevarnosti. Zlo je najhujše tam, kjer javni činitelji skušajo zaščititi ene, ki s svojo korupcijo ruvajo zoper obstanek države, in jim je kaka strankarska pripadnost razlog, da luvajo in ruvanje zakrivajo. To se je pokazalo pri izpremenjenih političnih razmerah v skoroda vseh evropejskih državah. Graf-' tr r ni bil kaznovan, ker je pripadal stranki, ki je bila na krmilu. V Rusiji se novi gospodarji ponašajo, da so stopili tem elementom krepko na prste. Ako je res, utegnejo priti do zdravih javnih razmer. Tudi iz Jugoslavije se poroča, da se je v novejšem času obrnilo precej na bolje, in ni treba prav nič zakrivati, da je bila korupcija na dnevnem redu. Angleška javnost se je začela za Jugoslavijo bolj zanimati, ker je spoznala, da je korupcija ponehala. Da bi popolnoma prenehala, bi bilo želeti, ?. ni upati. Stran 8 1 XMERIKAN5K1 SLOVENEC Torek, 1. septembra 1931' jcu, ko je obhajal 25 letnico svojega službovanja v Rihem-(berku, delil otrokom podobice s slovenskim napisom. Potrjuje se še ne vest o konfinaciji, 'pač pa je gotovo, da zahteva 'državni tožilec v Trstu od go-jriškega nadškofa, da župnika jŠtancarja odstrani iz Rihem-berka. '^HHHl Širom Jugoslavije i; i - ] Smrtna nesreča pri žaganju i drv 'i Ko je 371etni posestnik Ju-!j rij Rezar iz Gozda, občina Sv. ] Križ pri Tržiču, v Ljubljani < žagal drva pri tvrdki s premo-1< gom in drvmi, mu je pri delu i naenkrat postalo slabo. Omahnil je naravnost na cirkular-ko, ki mu je prerezala žilo odvodnico in je izkrvavel. J . -... Kača ga je pičila '1 Maks Frem, 71etni posest- i nikov sin iz Zbelovega pri Ce- j lju je pasel krave. Pri tem gf, je nenadoma pičila v desno-nogo neka kača. Noga je začela hitro otekali. Fanta so hitro spravili v celjsko bolnico, i -o— Braniti je hotel V Okoškem na Štajerskem j je hotel 511etni hlapec Franc jLevak braniti svojega gospodarja, katerega je sosed napa- < del. Pri tem je pa sam dobil f v prsa težak udarec s kam- < nom, ki mu je prebil ključ- ; nico. 4 Tvoj nedeljski tovariš ži. Velik zločin je pa, ako bi se zlagali pred sodnijo. 'v 2. Ta zapoved prepoveduje pa tudi hinavščino. HTini se, kdor se dela boljšega, kakor je v resnici. Kakor l&ži. tako je tudi hinavščine veliko na svetu. Ob Kristusovem' Času so bili taki hinavci zlasti Farizeji. Na zunaj pred ljudmi so se kazali za pobožne, v srcu so bili pa "pobeljeni grobovi". 3. Varujmo se laži in hinavščine. Oboje mi sami sovra-f žimo. Kako ostuden nam je lažnjivec, še bolj hinavec. Kakor mi sami gnjusimo, tako se varujmo sami pri sebi te stra- - sti. Kristus Gospod je jasno pokazal, kako je Bogu gnjusna ta strast. Bil je usmiljen celo do največjih grešnikov. Hinavskih farizejev pa ni mogel trpeti. Kjer je mogel, jih je udaril v svojih govorih. Svet je poln laži in hinavščine, da se moramo dobro paziti, s kom občujemo in komu zaupamo. Vse imejmo zato za | poštene, zaupajmo pa samo tistim, katere smo spoznali za dobre in odkrite. Seveda ni pa hinavščina, ako vsega ne "povemo, kar imamo v srcu. Samo norec in otroci nosijo srce na jeziku. 4. Škodovati komu na dobrem imenu je vtlik zločin, katerega smo dolžni popraviti. Toda težko je popraviti to krivico. Stresi perje po vetru skozi okno, potem ga pojdi pa lovit in pobrat. Tako je skoraj nemogoče dobro ime komu povrniti. Zato varujmo se grehov opravljanja, obrekovanja in vseh grehov laži in hinavščine. 1 »■■ i i i i i , IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA Peklenski stroj v Matenji vasi s V komaj tričetrt ure od Po- t stojne oddaljeni Matenji vasi, blizu Prestranka so fašisti Jc pred kratkem "odkrili" zopet r pripravljen atentat. Srečo pa 1 imajo ti fašisti, da vedno kaj (i "odkrijejo", kakšne priprave J g za atentat, kar jim pa . noben ^ resen človek več ne verjame. (s Zatrjujejo pač, da je bil aten-tat odkrit v ponedeljek 27. ju- g lija ob 9. uri dopoldne. Našli so namreč peklenski stroj v velikosti 15x15 cm v obliki škat-lje iz pločevine. V škatlji je j? bilo, kakor poročajo, poldrug s kilogram najhujšega ekrazita. |t Kakor po navadi so tudi sedaj ] obdolžili fašisti pripravljene- 1 ga atentata Slovence, .zato so v 1 naslednji noči aretirali vse mo- j ške in jih z avtobusi prepeljali 1 v Postojno. Vozili so jih vso j noč. Niso prizanesli niti starč- i kom v najvišjih letih, kakor tudi ne mladim fantom in ne ] možem v zrelih letih. Vsak pa- i meten človek pa ve, da je na-;; vadnemu človeku in še posebej ! domačinu nemogoče priti v ka-. sarno in tam odložiti peklen- i ski stroj. Edino fašisti v svo-! jem strahu in bojazni pred a- i tentati morejo kaj takega ver- ' jeti. Bolj je pa verjetno, da so peklenski stroj položili tja sami fašisti in ga najbrže napolnili z navadnim smodnikom, (ker take korajže jim pač nihče ne bo pripisoval, da so peklenski stroj sami zanesli v bližnji gozd, kjer so ga razstrelili. Zaigralo jeN srce fašistom, pa ne kakor da bi preprečili nesrečo, pač pa v prešernem veselju njihove iznajdljivosti, da' so se zopet lahko znesli nad; ubogim brezpravnim ljud-' stvom. Uboge Slovence iz Ma-tenje vasi pa so imeli več dni p ■zaprte v Postojni v veliki Zni- (] jdaršičevi hiši, ki je sedaj spre-menjena v vojašnico. Ker ta kasarna nima zaporov, so jih ^ ^meli ujete kar na dvorišču.; , Slu čaj s tem atentatom so pre- j1 jiskali tudi italijanski topničar-1 ,ski izvedenci in so pozneje ne- j j kaj Slovencev izpustili. Druge j so pridržali še v zaporu. i —o--_ I Strašilo v zvoniku Kako težavno stališče imajo ! jslovenski duhovniki pod fa- j1 'šizmom je razvidno nekoliko Jtudi iz tega primera: Na Bu-! kovem pri Cerknem so pred, kratkim dobili nove zvonove.! Kakor vsi povojni zvonovi, imajo tudi ti na vnanji strani lik-torski znak. Zvonove so monti- • rali v zvonik in priredili bitje ure. Zgodilo se je pa, da kladi-|vo ki bije ure, udarja ravno na liktorski znak. Župnik Peter Šorli je bil oblasti zatožen, da i je on nalašč i ako uredil, da kladivo udarja ravno na znak. Vršili so se procesi in velikih sitnosti skoro bi ne bilo konca. ! Slednjič je prišla strokovnja-. ška komisija, ki je ugotovila, da sploh ni bilo mogoče ure i drugače montirati. --o- Preganjanje župnika Štan-, carja : Prvo poročilo pravi> da je o-• siveli 70 letni župnik Josip i Štancar iz Rihemberkai kjer . že 26 let vodi dušno pastirstvo, i prejel od italijanske oblasti po- - živa, naj uredi svoje stvari in - .zadeve, ker bo s 1. augustom i konfiniran. Stari župnik je po-I ( stal žrtev grdega ovaduštva. -'Kakor se pripoveduje je v mar- DRAGE ORHIDEJE Med raznimi eksotičnimi čudeži je vzbujalo na pariški kolonialni razstavi še posebno zanimanje zbirka prekrasnih orhidej, ki so jih poslali s Filipinov v francosko prestolnico. Ta zbirka obsega kakšnih 4200 cvetlic in posamezne med njimi cenijp na celih $500.00. Filipinsko otočje ima naj-krasnejši izbor orhidej na svetu. Ne gojijo jih pa samo za lepoto, temveč tudi za korist. Iz cvetov nekih vrst pripravljajo tam čaj, ki je znan pod imenom burbonski čaj in ki ima okus po mandljih. Iz korenin drugih vrst pridobivajo kleja-sto maso, ki izborno lepi steklo in porcelan. Tujina se pa seveda v prvi vrsti zanima za lepoto teh cvetlic, za njih svojevrstne oblike, za njih redkost. Najredkejše, takšne, ki žive samo v nekoliko eksemplarjih, cenijo na o-gromne vsote. Zanimivo je, da orhideje v nasprotju z večino .eksotičnih rastlin, ne dišijo. -o- Ljudje, ki so obsojeni na smrt, hlinijo včasih stanovitnost in zaničevanje smrti, ki je v resnici samo strah, zreti ji v o-, braz, tako da lahko rečemo, da je ta stanovitnost in to za-1 ničevanje njih duhu isto kar • zaveza njih očem. Stran 4 AMERIKANSKI ILOVENEC Torek, 1. septembra 1931 gjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw^...........................................................................i.....umnim.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij | | WALTER SCOTT I VANHOE — ZGODOVINSKI ROMAN — Prevedel Vladimir Levstik TRI NOVE COLUMBIA PLOŠČE Vzlic samostanskim pravilom in prepovedim papežev in cerk. zborov so bili rokavi tega dostojanstvenika podloženi in obšiti z bogatim krznom;plašč je imel na prsih zlato zaponko in vse redovno oblačilo je bilo polepšano in ozaljšano, kakor je na primer v današnjih dneh oblačilo kvekerske lepotice, ki ume dati svoji vnanjosti pri vsej skromnosti kroja in barvfe z izbero blaga in načinom njegove uporabe vendar nekam koketno in mikavno lice, ki le preveč diši po ničemuronsti sveta. Ta dični svečenik je jahal rejenega mezga z bogato okrašeno opremo; uzda je bila po takratni šegi ovešena s srebrnimi kraguljčki. Njegovo držanje ni prav nič nalikovalo samostanski neokretnosti, tem bolj pa legotni, privajeni graciji izvežbanega jahača. Vobče se je zdelo, da uporablja junaški menih svojega ponižnega mezga samo za potovanje po cesti. Brat lajik iz njegovega spremstva je vodil za vse druge slučaje prekrasnega an-daluškega žrebca, kakršne so kupci tistih dni z velikim trudom in nevarnostjo uvažali za imovito in odlično gospodo. Sedlo in šabra-Ica prelepega kljusača sta bili pregrnjeni z dolgo odejo, ki je visela malone do tal in je bila bogato izvezena z mitrami, križi in podobnimi cerkvenimi znaki. Drugi lajik je vodil tovornega mezga, ki je najbrže nosil prednikovo prtljago; in dva nižja redovna meniha sta se smeje se in kramljaje jahala zadaj, ne meneč se dosti za ostale pojezdni-ke. Prelatov tovariš je bil mož preko štiridesetih let, slok, močan, visok in mišičast, atletska postava, ki je očividno v dolgih težavah in naporih izgubila vsa svojstva nežnejše človeške oblike. Zdelo se je, da sestoji le še iz kosti, kit in žil, ki so prebile tisoč muk in so jih bile pripravljene pretrpeti še tisoč. Glavo mu je pokrivala škrlatna, s krznom obšita čepica — takšna, kakršnim pravijo Francozi "mortiers", ker nalikujejo obrnjenemu mc/žnarju. Njegov obraz je bil tedaj prost in izraz tega obličja je moral navdati tujca vsaj s spoštovanjem, ako ne s strahom. Ošabne, po prirodi silne in mogočne izrazite črte so bile malone do črnega opaljene po južnem solncu in so se navadno zdele, kakor bi dremale po viharju minulih strasti; toda nabrekle žile na čelu in naglo vzdrgetavanje vrhnje ustnice in gostih črnih brkov kazalo, kako lahko in naglo se more zbuditi speči vihar. Ostre in presunljive temne oči so s slehernim svojim pogledom pripovedovale o prebitih nevarnostih in premaganih težavah in zdelo se je, da nalašč izzivajo odpor proti njegovim željam, da bi ga mogel pogaziti z odločnim pogumom in neupogljivo voljo; globok obronek nad obrvmi je podčrtaval mrko resnobnost obličja in dajal enemu izmed o-beh očes, ki je dobilo pri tisti priliki lahko poškodbo, še tem mračnejši izraz. Vrhnja obleka tega moža je s krojem na-likovala prelatovi, zakaj tudi on je nosil dolg meniški plašč; ali bagrova barva plašča je pričala, da nosilec ni član nobenega izmed četvorice običajnih meniških redov. Na desni . strani* plašča je bil prišit bel suknen križ posebne oblike. Ta vrhnja obleka je skrivala nekaj, kar se na prvi pogled dozdevno ni ujemalo z njo: verižno srajco z rokavi in rokavicami enakega dela, ki se je prilegala životu prav tako prožno kakor srajce, ki jih pleto današnji nogavičarji iz manj trde tva-rine. Prednja stran njegovih stegen, ki so pogledovala izza gubastega plašča, je bila istotako pokrita z jeklenim pletenjem; u-metno spojenimi jeklenimi ploščicami, dočim so oklepale noge od gležnja do kolen bodalo, edino'napadalno orožje, ki ga je imel pri sebi. Jahal ni na mezgu kakor njegov tovariš, ampak na čili kljusi, da bi prizanesel iskre-mu bojnemu konju, ki ga je vodil oproda za njim, v polni bojni opravi z jeklenim naglav-nikom, sredi katerega je štrlela kratka ost. Pokraj sedla je visela kratka, bogato damas-cirana bojna sekira, na drugi strani pa vitezov šlem z vihrajočo perjanico, čelada in dolgi oberočni meč, kakršnega je rabilo viteštvo tistih dni. Drugi oproda je dvigal gospodarjevo kopje, na katerem je zgoraj vihrala zastavica s podobnim križem, kakor smo ga o-pazili na plašču. Tudi mu je nosil mali trio-gelni ščit, ki je bil zgoraj dovolj širok, da je varoval prsi, spodaj pa se je ožil v konico. Bil je pokrit s škrlatnim suknom, tako da nisi mogel čitati gesla. Tema dvema oprodoma je sledila dvojica slug; po njiju temni polti, belih turbanih in jutrovski noši se je poznalo, da sta rojena v daljni deželi na vzhodu. Ves dojem tega voj-nika in njegovih spremljevalcev je bil divji in tuj; obleka njegovih oprodov je bila dragocena in jutrovska služabnika sta nosila srebrni ovratnici; enaki obroči so jima ovijali črnikaste lehti in noge, ki so bile razgaljene do komolcev in od gležnjev do srede stegen. Svila in vezenine so krasile njiju oblačila ter pričevale o gospodarjevem bogastvu in njegovi odličnosti, hkratu pa so rezko nasprotovale vojniški preprostosti njegove lastne pojave. Oborožena sta bila s krivima sabljama, katerih ročaj in nožnica sta bila vložena z zlatom; izza pasov sta jima gledali turški bodali še dragocenejšega dela. Vsakemu je visel ob sedelnem glaviču sveženj štiričeveljnih puščic ali metalnih kopij z o-strimi jeklenimi glavicami. To orožje je bilo zelo priljubljeno tedanjim Saracenom; njegov spomin se je ohranil v bojni igri E1 Jer-rid, ki jo še danes poznajo na Iztoku. Konja teh služabnikov sta bila videti prav tako tuja kakor jezdeca. Bila sta saracenske reje, tedaj arabskega pokolenja; njiju drobni, slo ki udje, redka griva, majhna kopita in lahni, prožni korak ju je silno razlikoval od težkih, širokosklepih konj, katere so redili na Flandrskem in v Normandiji, da so mogli nositi tedanje viteze v polni bojni opremi, in poleg katerih sta se zdela iztočna dirkača dve vtelešeni senci. Čudni pogled, ki ga je dajalo to krdelo, ni zbujal samo Wambove radovednosti, ampak je vzdramil celo njegovega manj nemirnega spremljevalca. V menihu je takoj spoznal priorja opatije v Jorvaulxu, ki je slovel daleč na okoli, da ljubi lov, pojedine in — ako mu ljudski glas ni delal krivice — tudi druge posvetne radosti, ki'so bile še manj združljive z njegovo meniško obljubo. (Dalje prih.) Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte ga! TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premaio. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. /A RAVNOKAR IZŠLE! 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia inštrumentalni godbi ............................75c 25168—O j deklica, povej mi to . . . Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................7Sc 25128—Katarina, polka, 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet.............!............75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................7&c 25133—F—Prodana nevesta, , Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c 25134—F—-Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično .......................................75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ...............................-75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25150—Eno rožco ljubim, Moj fantič je prijezdil, duet, gdč. Mary Udovič » in Josephine Laushe ........................).................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton................75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba ........................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c 25154—Pastirček, Lovec, duet, gdč. M. Udovich in J. Lausch©...........75c 25155—Naprej zastava Slave, 1 Našim junakom, vojaška glasba ..............................7gc 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, inštrumentalni kvartet ..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut ......................7Sc 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'i Germ 75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut .............. 75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c 25163—En Šužter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c 25164—Pa kaj mi nuca planinca, Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c 25166—Micka, V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite; 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po Č. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravnost na Knijggraa Amerikanski Slovenec Sbreet' Chicago, 111. * '^OOOOOOOOOOOOOOO-OOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOO-Ov ooo * PISANO POLJE II iooo ^ jy^ Trunk »ooooooooooo* Šole so O. K., ampak . . • Ni nobenega imena, pa le mislim, da gre meni pod nos, ko se neki silno postavljajo v učenosti brez šol in uka. Stvar se glasi: "Te dni je izšla knjiga 'Living Philosophies', v kateri dvaindvajset svetovno znanih mož opisuje svoje misli o namenu življenja. Vrste se imena svetovnih učenjakov in mislecev kot so Einstein, Keith, Millikan, Dewey in drugi. ,Živ-Ijenska filozofija večine teh je agnostična. Na primer Sir Arthur Keith, znani angleški biolog, pravi: 'Ako bi vsi ljudje verjeli kot verujem jaz, da nebesa so mogoča le na tem svetu, bi se kmalu potrudili, da bi imeli nebesa. Dokler ljudje mislijo, da so le ptiči selilci, le začasni preizkušanci, bodo slabo delali in napredovali.' Keith seveda nima dovolj šol, zato ne Razume te stvari!" Sir Arthur Keith bo imel šole, o tem ni dvoma, kakor ni dvoma, da drugi nimajo šol. Ampak šola je tudi, kjer se kdo nauči pisati in čitati, pa bo kdo telžko kaj imel od pisanja in čitanja, ako tega znanja ne uporabi. Ko bi šole same zadostovale, bi ne bilo nobenega agnosticizma in nobene knjige, kakršna je "Living Philosophies", ker od teh dvaindvajset mož bo imel vsak svoje misli o namenu življenja, vsi skupaj pa bodo končno pri vseh velikih in visokih šolah pristali, da'nič ne vejo, kar je znak agnosticizma. Tudi pri visokih šolah je znanje lahko klaverno, agnostično pač, kar pomeni, da ni znanja, oziroma je znanje negativno. Sir Arthur Keith je negativen in pozitiven obenem, kar je zelo oportunistično, ker zadovolji na obe strani. Nebes ne pozna Sir Keith, pa pozna nebesa na zemlji, j Kaj hočete še več? Ustreženo :je hrepenenju človeškega srca. Kako, je pa zopet drugo vprašanje. In to je, da pišem. Nebesa na zemlji. Kako to ugaja. Nebesa ne bodo le želja, saj bi jih drugače Darrow podrl, ko trdi, da je vsaka želja prazna. Notranje prepričanje, hrepenenje, zavest so nebesa. In na zemlji nebesa, kjer smo zdaj. Kako to ugaja. Ampak . . . Sir Keith ima šole, pa ne pozna krščanskega naziranja, in trdim, da nima znanja kljub šolam, ker krščansko nazira-nje, da so nebesa, pa ne na zemlji, je in ostane resnica, in naj jo kdo tudi zavrže. Ni nebes na zemlji za kristjana, pa je le nekaj nebes tudi tu na zemlji, ko "ima pobožnost obljubo tega in onega življenja", in o tem priča jasno tudi praktično življenje, ako je kje iskreno in iživo in praktično krščansko življenje. Zelo omejena pa so ta zemeljska nebesa, in nikoli niso le v jedi in pijači in zabavi in uživanju. "Nebeško kraljestvo ni jed in pijača" je zapisano. Bistva teh zemeljskih nebes pa bo težko pojmil, ako kdo misli, da "so nebesa mogoča le na tem svetu", in bi bila glavno v izobilju jedi in pijače in zabave in uživanja, kakor pojmuje ta nebesa vsak materialist z a-gnostikom Keithom vred. To je bolj akademično razpravljanje in materialist bo rekel: bunk! Naletim pa na razpravo, kjer ni niti duha ne sluha o krščanskem naziranju življenja in — nebes. V Hollywoodu sem naletel na razpravo, in je na strani 52. miagažina "Motion Picture". Hollywood je Hollywood in dosti je tam raz- ne mizerije. Pa je tam le tudi v slučajih vsega, na kar je moral misliti Sir Keith, ko je pisal o "nebesih na tem svetu". Vsaj v nekih slučajih je tako. Pa se glasi v razpravi dobesedno: "They've had everything. The stars themselves say that they've had everything—and they ought to know. Everything. Love affairs and divorce. Money and fame an