186
Koliko je važno sadjarstvo za kmete.
Ne da se tajiti, da si dandanes res močno prizadevajo vsako stroko gospodarstva povzdigniti. Da bi zemljišča posestnikom  donašali  večih   čistih   dohodkov,
187
začeli so tudi sadjarstvo  kolikor mogoče pospeševati in širiti.
Imamo takih ljudi, ki pravijo, da bo kmalu preveč sadnega drevja ter da ne bode mogoče sadu v denar spravljati. To je prazen strah, kajti sadež drevesni postal je kupčijsko blago, za katero še zmerom povprašujejo, čeravno iz Amerike jako veliko sadja dovažajo v Evropo. Ni torej res, da bi uže preveč sadja pridelovali ali da bi se bilo bati preslabe cene, marveč svetovati je, da sadjarstvo še bolje razširimo, kajti nismo še v tej stroki gospodarstva dospeli do tiste dovršenosti, da bi rekli: sedaj umemo iz sadjarstva dobivati največi dobiček; kateri je mogoč, da smo uže vsakojako uporabili in uko-ristili sadje.
V celi Evropi so edini Francozi, ki znajo vsakojako sadje do dobrega porabljati; drugi narodi smo daleč za njimi, zlasti kar se dostaje sušila in pripravljanja Konserv itd. Tukaj je še veliko storiti in pridobiti. Kupčija s posušenim sadjem in konservami nam obeta še mnogo in lepih denarjev, ki jih sedaj pogrešamo, ker sadja na dosedanji način ne moremo tako lahko in daleč prodajati.
Izkušnje po posameznih deželah kažejo, da ne smemo sadja samo po ograjenih sadovnjakih ravnati, ampak da ga moramo raztegniti in sploh vzprejeti v veliko gospodarsko obdelovanje in oskrbovanje. Na ta način je lahko velike vsote denarjev iz sadjarstva dobivati. Gospodarski čisti dohodiri se tako lahko znatno pomnožujejo.
Zlasti je to svetovati grajščakom in sploh veleposestnikom. Ako se te stroke poprimejo na debelo, dobivali bodo iz svojih posestev veliko in lepega čistega dobička. To je tudi poglavitni namen tem vrsticam.
Pogosto se navaja za vzgled lepa dežela češka, kjer zlasti veleposestniki na debelo goje sadjarstvo. In res dobivajo dohodkov na tisoče goldinarjev samo po posameznih grajščinah. Niso ravno redki slučaji, da na posestvih 400 do 1000 hektarov velikih po 20.000 do 50.000 gold. dohodka na leto dobivajo samo od sadja. Nekatere pristave nekdaj niti vsakoletnih stroškov niso vzmagale, sedaj pa stržujejo za sadje toliko, da preo-staje še mnogo čistega dobička.
Opomniti pa je, da niti na Češkem sadjarstvo ni na vrhunci popolnosti, katero bi doseči mogli, tudi če se oziramo na velike posestnike, ki uže sedaj dobivajo od te stroke gospodarstva znatnih dohodkov. Tukaj se da še mnogo storiti, nekaj glede množine sadja, nekaj pa glede njegove boljše porabe. Ne bodem veliko zgrešil, ako rečem, da se dado ondi sedanji dohodki pomnožiti še za 40—50%.
Ce primerjamo stroške za prirejanje sadovnjakov, njih vzdrževanje in za gojenje sadovnega drevja k vsakoletnim dotičnim stroškom pri drugih gospodarskih strokah, moramo pač priznati, da vse govori za sadjarstvo. Mnogo reči mu daje prednost mimo vseh drugih namreč:   prvotni stroški so majhni,   vzdrževalni  stroški
vsako leto skoraj neznatni, kupcev vselej dovolj za sadje. Kaj podobnega ni najti pri nobeni drugi stroki gospodarstveni.
Res je sicer, da mora deset let čakati, predno mu mlada drevesa začno vrlo roditi, obresti od vloženega kapitala vračati. Toda pomisliti je, da potem tudi od leta do leta dajejo več dohodkov, kolikeršnih ne daje nobena druga gospodarstvena stroka.
Ugovarjajo sicer, da ljudem pri sadjarstvu mnogokrat tudi izpodleti, ter da prospeva le, če mu lega in podnebje ugajata, kar tudi o češki deželi v mnogem oziru velja. Vendar iste neugode zadevajo kmetovalca tudi v vseh drugih strokah ter ga silijo pridelovanje ravnati po bolj ali manj ugodnih razmerah kraja, lege in podnebja. To velja pa ne samo zastran sadjarstva, ampak tudi vsega kmetovanja. Tudi na Češkem niso vsi kraji tako ugodni kakor Polabje in Lobozička planjava. Dostikrat in po mnogih okolicah brijejo mrzli vetrovi, za rast imajo drevesa le malo časa v letu, svet je tesen, zemlja uboga, to pa celo po posestvih kneza Schwarzen-berga: a vendar so pridelki še obilni in lepi, ker drevje razumno goje. Uže 16 let opazujem dohodke iz sadjarstva ob raznih razmerah ter sem našel, da še po najneugodnejših legah za vloženi denar daje po 6°/0. — Sadjarstvo na debelo gojeno je za gospodarstvo še zaradi tega velike važnosti, ker sicer prazno in pusto zemljišče posestniku obrača v korist. Takšnih zemljišč ima marsikateri veleposestnik mnogo, na pr.: pašnike, brda, nasipe. Sadovnega drevja se da tudi mnogo še nasaditi, koder drugim pridelkom niso čisto nič na poti, na pr. ob cestah in stezah po posestvu.
Ugovarjajo nasprotniki na debelo gojenega sadjarstva, da sadovno drevje škoduje drugim kulturam s svojimi koreninami, katere daleč razprostira, s senco itd. Nekaj resnice je uže v tem, vendar ne toliko, kolikor si domišljujejo. Tudi se mnogo škode odvrne, če se odbirajo prave sorte, drevesom narejajo pravilne krone itd. Sploh pa je tudi tukaj treba računiti ter šisodo po drevesih narejeno primerjati k dohodkom, ki jih dajejo. In ni dvomiti,  da tehtnica  potegne na stran sadjarstva.
Zopet drugi pravijo, če sadovnega drevja pona-sadimo po vzarah med njivami in travniki, ovira to obdelovanje zemljišč in spravljanje pridelkov. Temu nasproti opomnim, da sem na kneza Schwarzenberga graj-ščini v Libejicah opazoval, kako so z drevjem obsajene njive prav dobro orali s parnim plugom. Drevje ni čisto nič oviralo oranja. Prvo torej je, kakšno drevje se nasadi in kako.
Naposled je še omeniti, kako s sadovnim drevjem obsajeno posestvo od leta do leta postaja več vredno, to pa ne samo zavoljo čedalje veče množine pridelanega sadu, ampak tudi zaradi lesa, katerega je zmerom več. Skoro od vseh naših sadovnih dreves les je drag, ker rabi mizarjem in rezbarjem.
Poudarjati nam je tudi, kako blagodejno vplivajo gosti sadovnjaki na podnebje. Tako so na Ogrskem veliko storili, da so okolice bolj zdrave,  to pa vsled mar-
188
ljivega zasajanja dreves. Odlikuje se tukaj nadvojvode Albrechta grajščina Bellve in ogrski Požun, zlasti ta-mošnji park Marienau. Po mejah rasto divja drevesa, pitoma pa bolj po zatišji in zavetji ter dajejo celi okolici in posestvu neprecenljivo vrednost.
Da širni sadovnjaki, gosto sadovno drevje okolice lepšajo, to je samo po sebi umevno, in bode vsak priznaval.
Kakor sedaj gospodarstvo kaže, sadjarstvo ni več igrača, ampak velevažna in koristna stroka gospodar-stvena, ki je vredna popolne pozornosti vsakega oskrbnika. Ako bodo te vrstice kaj pripomogle, da se sadjarstva na debelo poprimejo zlasti grajščaki, storjeno je veliko za napredek.