41. štev. Poštnina platna»gotovini. v Ljubljani, sobota 10. oktobra 1925. Pcm.«« ži»«m<, .-so Din. Let0 y
GLASILO NARODNO • SOCI1AUSTIČN	,^KE.
Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ====== I. nadstr. — Telefon: štev. 77.	=====
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvp 6 Din, za Inozemstvo 8 Din.
Inseratl se računajo po velikosti in so cene na razpolago
—	,	   v	Upravjt	-----
10. X. 1920-1925.
Ali j« mogočo, se !>o vprašal marsilfdo izmed nas, da je poteklo od takrat že pet lot? Pet dolgih let...
Srca naša so bila neposredno po tO. oktobru 1920 sveže okrvavljena. Narod je bridko čutil rano, ki mu je bila zadana z izgubo Koroške. O tem je pričalo plakanjc in stiskanje pesti od Zile do Jadrana. 0 tem so pričalo ulice naših mest. Mladi in stari, bogati in revni, Sokoli in Orli so stopili kakor en mož na plan in zahtevali, da sc naša vojska iz koroških tal ne umakne.
V	tistih žalostnih dneh si nihče ni upal misliti, da bo Jugoslavija prepustila Koroško svoji lastni usodi. Tisto Koroško, ki jo je narod tostran Karavank prav spoznal in vzljubil šele za časa plebescita, ko so se tjakaj prirejali izleti. Ali naj spominjamo na veličastni tabor v Žrelcu tik pred Celovcem? Na tabore v Borovljah, Sinčiv-vasi, Bačali itd? Ali naj spominjamo na hslct Glasbene Matice na Otoku ob Vrbskem jezeru? Ali na prizore ob priliki izleta koroške slovenske jlece, sedaj izpostavljene ponemčevanju, v prcstolico Slovenije?
Toda čas celi rane, kakor poje naš pesnik. Od I. 1020 gledamo Koroško samo še z naših planin. Kadar je Golica pobeljena z narcizanii, se vzbuja k življenju tudi divna Kožna dolina, podobna nebeškemu raju. Od Vrbe in Celovca sem se razprostira Vrbsko jezero. Tam na levo pod Beljakom se blešči Blaško jezero. In skozi celo zeleno deželo, posejano z belimi vasicami in cerkvicami v dolini in na gričkih, se vije Drava, sedaj podobna ogromni solzi Gregorčičeve Soče. Tam zadaj pa Strlo v nebo Visoke Ture % Velikim Klckonj, za katerim izginjajo poslednji solnčni žarki...
O Korotan! Po petih letih se zopet odpira naša rana. Pred oči nam stopajo oni dnevi, ko smo polni nad pričakovali končno odločitev. Oni dnevi, ko nas še niso ločile Karavanke.
Kmalu po usodepolnein 10. oktobru ni bilo več poleta v našik dušah. Pa kaj bi, ko nimamo več Korotana! Dokler je bolelo, smo še mislili na dejanja. Ko pa je tekom
petih let zastarela rana, smo pa postali nedelavni, apatični, obupani...
Zato, odpri se z nova rana in teči kri iz njo v velikih curkih, v potokih. Da bo bolelo in nas vzpodbujalo k dejanjem. Da postane naša volja jačja in trdnejša in da bomo čutili več odgovornosti do naroda onstran Karavank, ki je dal v težkih razmerah nad 15.000 kremenitih značajev, ki so s ponosom in polili ljubezni do jugoslovanske domovine oddali svoje glasovnice, bele in cele, na katerih je stalo zapisano ime »Jugoslavija«, pretrgali na dvoje pa zelene z napisom »Doutschostcroicli«. Do naroda, ki se je radi tega nacijonalnega dejanja izpostavil težkim preganjanjem, ki so sledila usodepolneniu dnevu.
Stojimo pred važnimi dogodki, ki zahtevajo celih mož z jako voljo in mirnimi živci, pripravljeni na žrtve. Nedvomno bo razvoj dogodkov dovedel do združitve Avstrije z Nemčijo, po čemer teži celi nemški narod. Prej, ko sc to zgodi, teinbolje za nas s stališča rešitve koroškoga vprašanja. Prvič, ker ni v našem interesu, da so Avstrija priklopi Nemčiji gospodarsko ojačena po prizadevanjih Zveze narodov, katera je tako naivna, da misli združitev preprečiti z gospodarskimi koncesijami, a jo bo s tem le zavlekla, a ne preprečila, in drugič, ker sc bo regulacija naše severne meje, ki se mora ob tej priliki izvesti, izvršila za nas gotovo mnogo ugodneje, dokler Nemčija ni postala članica Zveze tarodciv.
Ob tisti uri bo zapel koroškim Slovencem odrešilni zvon od Gospe svete, ako bo naša diplomacija in vojska prav ravnala in bo pripravljena na ta važni trenutek. Pripravljen pa mora biti na to ves narod, kajti vlada bo le takrat storila svojo narodno dolžnost, kadar bo to zahteval od nje narod. V to svrho je potrebna ustanovitev Narodnega sveta, da narod postopaenotno.
Zato ob prvi petletnici koroškega plebiscita ne gledamo brez nad v bodočnost. Razvijmo jugoslovanski prapor, prapor boja, dela in navdušenja, da bomo drugo petletnico praznovali že na Gosposvetskem polju.	# A. B.
Delavci in delavke Ljubljane in okolice!
Volitve v obrtno sodišče.
V	nedeljo, dne 18. oktobra t. 1. se vrše redne volitve prisednikov obrtnega sodišča in od vas je odvisno, koga bodete poslali, da vas zastopa v tej za delavstvo tako važni ustanovi. Naša strokovna organizacija se je že od ustanovitve te važne institucije sem	zavedala	važnosti	in potrebe in že
leta	smo pošiljali svoje	najboljše	tovariše
kot svoje zastopnike v to sodišče.
Tu pri teh volitvah, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 18. oktobra bo naša strokovna organizacija skupno z drugimi postavila svoje kandidatne liste, ker se zaveda, da se dan za dnem kršijo delavske pravice in da se morajo dan za dnem zatekali prizadeti delavci po zaščito pred obrtno sodišče. Dan za dnem so spori radi plače; radi	nastopa,	ali izstopa	iz službe;	radi nadaljevanja in	zagrešitve	delovnega	in učne-
ga raznuerja, radi dajatev in odškodninskih zahtev, ki izvira iz učnega ali delovnega razmerja, radi odtrgovanja delavskih plač in pogojene komercionalne kazni itd. itd. Naši zastopniki v obrlnem in prizivnem sodišču so se vedno zavedali svoje naloge in jo tudi vedno vestno izvrševali. Radi tega bodemo tudi tokrat postavili svoje kandidatne liste.
Mi smo že postavili kandidatne liste za V8e 4 skupine in sicer: za I. skupino, veliki obrati, za II. skupino, mali obrati; za III. sikiupino, trgovski obrati ter za IV. skupino, takozvani višji nastavljenci.
Volitve se vrše, kakor smo že omenili
v	nedeljo, dne 18. oktobra I. 1. na vseh voliščih od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoldan. Volilo se bo na več voliščih in sicer:
l. volišče, ki obsega občine Device Marijo v Polju, Dol, Dolsko, Dobrunje in Podgorico. — Volilni okraj je Devica Marija v Polju. (Kraj volitev je razviden na občinski deski.) — II. volišče: obsega občino Moste, Ježico in Črnuče. — Volilni okraj so Mo-sto. (Kraj je razviden z občinske deske.) —
III.	volišče obsega:	občine Brezovica, Do-
brovo, Log, Rudnik in Vič. — (Volilni kraj so Glinco občina	Vič	in je razviden iz občinske deske.) _	IV.	volišče	obsega	občine:
Šmartno, št. Vid	in Zgornjo	šiško.	— Volilni kraj je št.	Vid.	(Kraj	volitev	je raz-
viden iz občinske deske.)   V. volišče obsega občine: Medvode. _ Volilni kraj je
Preska. (Kraj volitev je razviden iz občinske deske.) — IV. volišče: obsega občine, Grosuplje, Lipljenje, Račno, Slivnico, št. Jurij in Šmarje. — Volilni kraj je Stranska vas, občina Grosuplje. (Kraj volitev je razviden iz občinske deske.) — Vil. volišče: obsega občine Iško loko, Iško vas, Pijavo gorico, Siudenec, Tomišelj, Vrblene in Že-liinlje. — Volilni kraj je lg. — (Kraj volitev je razviden iz občinske deske.) — Vlil. volišče: obseza ozemlje mesta Ljubljane. — Volilni kraj je Mestni dom v Ljubljani.
Vsak volilec mora osebno oddati glasovnico. Zalo vsi volilci in volilke na delo, da zmagajo naši kandidati in ne kandidati nam nasprotnih organizacij.
Ko boste dobili izkaznico in glasovnici, jih oddajte svojim zaupnikom, da vpišejo imena naših kandidatov.
Vsa podrobnejša pojasnila daje glavna volilna pisarna, ki se nahaja v tajništvu Narodno socijalne strokovne zveze Narodni dom, krjer so na vpogled tudi volilni imeniki.
Tovariši volilci in tovarišice volilke, v nedeljo vsi na volišče in zmaga bo naša!
Strokovni vestnik.
Skupščina delavske zbornice. V nedeljo, 4. t. m. se je vršila VI. redna skupščina Delavske zbornice za Slovenijo. Skupščini je predsedoval njen predsednik g. Melhijor čobal, poročal je njen tajnik g. Filip Uratnik. Na skupščini je bil sprejet proračun za 1. 192G in odobreni vsi dosedanji računski zaključki. Skupščina je sklenila naprositi ministrstvo za soc. politiko, da čipipreje razpiše volitve v zbornico. O skupščini več prihodnjič.
Kongres ujedinjenja strokovnih organizacij. Glavni Radnički Savez in del Neodvisnih strokovnih organizacij sklicujeta za 10., 11. 'n 12. t. m. kongres ujedinjenja v Beogradu. Ker se tega kongresa udeleži tudi naš zastopnik, poročamo o njem prihodnjič.
PrAmnO1 trboveljski, libojskl In 1 *	črnomaljski,
drva, koks, oglje, šlezljske brikete
do* Iliviia« LJUBLJANA, Kralja bavlja ))***• IJ® Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obroke.
Politični pregled.
Ključ politične situ^ije je kot vedno tudi lo pot v 'rokah ministrskega predsednika Nikole Pafciča. Pred ^prihodom Pašiča v Beograd ni misliti na razplet aktualnih političnih vprašanj, med katera spada tudi rekonstrukcija vlade, četudi s postoječo politično situacijo N. Pašič ni posebno zadovoljen ni misliti na to, da bi bilo stališče RR vlado omajano. Štefan Radič je izjavil beogradskim novinarjem, da vstopi v vlado kol podpredsednik.
Slovenska fronta. Klerikalno časopisje še naprej propagira ustanovitev slovenske fronte, V principu ideja slovenske fronte gotovo ni zgrešena. Seveda je pa slovenska fronta mogoča le v zaščito slovenskih gospodarskih in socijalnili interesov in sicer na la način, da bi se slovenske stranke zedinile za skupne akcije v gotovih vprašanjih. Nihče ne bi bil nasproten n. pr. skupni akciji slovenskih strank za pravično odmero davkov, ali akciji za specijelne socijalne zahteve delavstva. Nemogoča je pa slovenska fronta, ki bi bila vezana predvsem le na politične akcije SLS in bi bila ustanovljena samo zato, da bi gospod dr. Korošec prevzel absolutno oblast v Slove-nijr. Za tako klerikalno slovensko fronto gotovo ne bo našla SLS v Sloveniji nikogar, ker bi s lem ne bili varovani splošni slovenski interesi, ampak predvsem le interesi potapljajočega se političnega klerikalizma. SLS ne misli iskreno s klicem po slovenska fronti. Napredne stranke ne morejo vstopiti v službo SLS, ker bi s teni zatajile svoje programe in končale s svojo samostojnostjo.
Kaj vedo povedati o drugih? Klerikal-.no časopisje dnevno poroča, kako se ta ali ona stranka ponuja radikalom za vstop v vlado. To prazno govorenje se pa vrši samo zato, da SLS maskira svoje ponudbe. Kajti .ni je stranke, ki bi bolj žetela zasesti ministrska mesta kot ravno SLS. Vsa prizadevanja SLS pa so bila dosedaj brezuspešna. Posebno Štefan Radič noče ničesar slišali o tem, da bi delil oblast s klerikalci. Klerikalno časopisje bi bilo torej resnicoljub-nejše, če bi govorilo manj o drugih in več o svojih ponudbah za vstop v vlado.
Duhovščina se punta. Velik del politične moči se ima SLS zahvalili duhovščini, ki je dosedaj tudi brezpogojno sledila navodilom strankinega vodstva. Kakor je pa videti ravno iz .klerikalnega časopisja, je nastalo zadnje čase med slovensko duhovščino gibanje, ki zavzema oster afront proti vodstvu SLS. »Slovenec« hoče dokazati, da je lo gibanje izšlo iz kulturnobojnih teženj strank, ki so nasprotnega svetovnega nazira-nja od SLS. Dobro poučeni krogi pa nasprotno trde, da je gibanje med duhovščino nastalo brez kakšnilikoli tplivov. Duhovščina pričenja sama uvidevati, da je pogrešim politika SLS in ludi v škodo veri, če se še naprej deklarira SLS kot edino stranko, v kateri so lahko organizirani katoličani. — Da bi SLS pomirila duhovščino, sklicuje shode po dekanijah, katerih namen je, odvrniti duhovščino, da ne izstopi iz SLS. Koliko se bo trud SLS obnesel, pokaže najbližja bodočnost. Zaenkrat je pa gotovo že važno politično dejstvo, da med duhovščino vre in da se najmočnejši steber političnega klerikalizma opasno maje.
Nepotrebna delavska organizacija. Zveza slovenskega kmetskega ljudstva (SKS in 1ISS) ima namen organizirali tudi slovensko industrijsko delavstvo. O tej nameri obeh stanovskih kmetskih strank smo doslej molčali, kar se pa ne sme tolmačiti na ta način, da se strinjamo z ustanovitvijo nove delavske organizacije. Nasprotno. Prepričanja smo, da je nova organizacija popolnoma nepotrebna in da nima delavstvo kaj iskati v kmetski stanovski stranki. Tudi agitacija »Narodnega dnevnika* za SKS delavsko organizacijo je zgrešena. Če hoče kmetski stanovski pokret podpirati delavski stanovski pokret, potem naj SKS in IISS podpirata že obstoječe delavsike organizacije (katerih je več kot dovolj), ne pa da zanašala nov razdor med delavstvo.
Nepopustljivi. Najobčutljivejši so klerikalci takrat, kadar se govori o šolstvu. —
V	socijalnili in gospodarskih vprašanjih so vsaj v besedah dostopni najobširnejšim koncesijam in se prilagode magari — komunističnim načelom. Le v šolstvu so nepopustljivi in pri vsaki priliki groze s kulturnim bojem. Sedaj se n. pr. nikakor ne morejo spoprijazniti s tem, da je prosvetna uprava odločila, da ni dopustno, da bi država vzdrževala privatne strogo konfesijonalne šole in jih vsporedovala z javnimi občinskimi in državnimi šolami. Klerikalci vztrajajo na tem, da je država primorana vzdrževati
šole, kjer si vzgaja politični klerikalizem svoj naraščaj za_ cilje, ki gotovo niso v splošnen) državnem interesu. Nihče v drža-
vi	še ni nastopil proti verskemu pouku v šolali. Če klerikalci vpijejo, da je vera v nevarnosti — lažejo. S tem, če se odreče značaj javnosti samostanskim šolam, še ni rečeno, da je v občinskih in državnih šolah ukinjen verski pouk. Res je, da je ostalo vso pri starem in se še naprej celo dozorelo mladino v srednjih šolah oklepa v miselni krog veroučiteljev. Ukinjene so pa samostanske šole, oziroma država jim nc priznava javnosti in ne dovoljuje kreditov. Popolnoma prav! Če hočejo imeti klerikalci posebna vzgojevališča za svoj naraščaj, potem si naj jih sami vzdržujejo in naj ne zahtevajo, da bo enostranska samostanska vzgoja priznana kot jednakopravna z vzgojo v šolah, pri iklaterih odločuje vsa javnost potom državnih funkcijonarjev. Samostansko šolstvo se je preživelo že v srednjem veku. V današnji dobi je pa absolutna zahteva družbe, da ima na vzgojo otrok poleg starišev edini vpliv država.
Občinske volitve v Medžimurju. V osemnajstih medžimurskih občinah je bilo izvoljenih 272 občinskih odbornikov, med lemi 208 pristašev IISS, 3 samostojni demokrati in 1 pristaš klerikalne stranke.
Po drugih državah
Amerika kot upnik. Zedinjene države ameriške imajo terjali od drugih držav po svetu prakto 21 milijard dolarjev. Pri tem je vštet vojni dolg 12 milijard dolarjev, ki odpade na evropske države. Občinam Je Amerika posodila v Evropi okrog 2 milijardi dolarjev, d oči m so posojila v industrijske svrhe v primeri z ostalo ameriško terjatvijo naravnost malenkostna. Navzlic velikim posojilom nima Amerika posebnega finančnega vpliva na evropsko industrijo. Od svojih upnikov dobi Amerika letno 600 milijonov dolarjev. Sedaj je za Ameriko najvažnejši problem, ka|kia naj iztirja posojila. Z nekaterimi državami je Amerika že uravnala odplačevanje dolga.
Grški parlament je razpuščen. Dan volitev se bo kasneje določil.
Angleška delavska stranka je zborovala v Liverpoolu. Na kongresu se je vršila srdita borba med BocijalisVično in komunistično idejo. V vprašanju osemurnega delavnika je bilo sklenjeno, da se posreduje v vseh evropskih državah, da osemurnik ne bo u|lilinjen. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki naglašuje absolutno pravo samoodločbe narodov britskega imperija in Egipta.
Čičerin je odpotoval iz Varšave v Berlin, kjer se bo sestal s Hindenburgom in drugimi nemškimi vplivnimi politiki. V Berlinu je čičerin podal listom važne izjave, kjer je predvsem povdarjal sovražnost angleške ekonomske politike proti sovjetom. Sovjetska Rusija je imela najboljši namen, živeti v najboljših odnošajih z / Anglijo. — Rusija ni provocirala Anglije in naša edina bojazen je, da tudi Nemčija ne zaide na pota angleške politike.
Konference v; 'Locarnu se udeležuje Nemčija in Zvezne države. Na dnevnem redu je rajnski garancijski pakt. Prisotnost delegatov iz Češkoslovaške in Poljske dokazuje, da se bodo reševala tudi vprašanja ostalih nemških mej. Po ugodnem zaključku konference bi Nemčija vstopila v Zvezo narodov.
Kabinet Cankov ostane. Iz Bolgarske prihajajo poročila, da je inozemstvo pogreš-no kombiniralo, da je Cankov režim pred padcem. O spremembi režima v Bolgariji nihče ne govori in je zaenkrat gotovo, da ostane Cankov na svojem mestu. — Sobranje se sestane 28. oktobra.
Zveza z Grčijo. Zunanji minister dr. Ninčič je podal izjave iz katerih sledi, da je sporazumno z grškim zunajim ministrom Rendisom določeno, da se razgovori med obema državama v najkrajšem času obnove. Dosežen je sporazum glede železniške proge Solun-Gjevgjelija.
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
t I T \ .
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trg
Mladinski vestnik.
»Bratstvo Zagorje« je proslavilo v nedeljo dne 28. septembra t. 1. v prostorih gosp. Dolinšek 40 letnico Pulpanovega rojstva. — Proslava je bila zelo dobro obiskana. Dvorana je bila dekorirana s Pulpanovo sliko in zelenjem. Proslavo je otvoril brat predsednik s kratkim nagovorom. Slavnostni govor je imel brat Drolc, potem je recitiral nekaj Pulpanovih pesmi br. Hočevar. Na proslavi je tudi prvič nastopil naš novi tamburaški zbor pod vodstvom br. Hočevarja. Po predavanju se je razvila prosta domača zabava, na kateri je tamburaški zbor zelo dobro igral, čeravno je bil komaj ustanovljen. S tem je zopet dokazalo Bratstvo Zagorje, da stalno napreduje v ideji, ki jo je razširjal br. Pulpan.
»Bratstvo Zagorje« je zopet letos priredilo svoje letno vinsko trgatev, ki je nepričakovano krasno uspela. Vsi prostori kavarne Mtiller so bili nabito polni in mnogi gosti niso dobili več prostora. Največja zahvala gre društvenim tamburašem pod vodstvom br. Hočevarja. Nadalje tudi županu in županji ler ostalim furtkicijonarjem prireditve, ki so vsi dobro izvedli svojo vlogo. Odbor izreka tem potom najlepšo zahvalo vsein, posebno pa obiskovalcem naše prireditve. — Odbor.
Proslavo obletnice koroškega plebiscita proslavi izobraževalno 'društvo »Bratstvo« skupno z ostalimi narodnimi društvi. Pozivamo tem potom vse člane društva, stranko in zvezo, da se proslave zagotovo udeleže.
TEDENSKE
VESTI.
Slovenske občine za Koroško.
Na dan obletnice Koroškega plebiscita so vse slovenske občine poslale vloge te-le vsebine:
Gospodu dr. Momčilu Ninčiču, ministru za zunanje zadeve v Beogradu.
Občinski zastop naše občine je soglasno sklenil predložiti Vam, gospod minister, sledečo resolucijo:
Vznemirjeni vsled stalno naraščajočega gibanja za priključitev Avstrije k Nemčiji prosimo kr. vlado, da posveti največjo paž-njo temu vprašanju. Pomaknitev mej Velike Nemčije na Karavank® ni samo resno ogrožanje naše države, temveč tudi svetovnega miru, ker pomeni nov nalet velenem-štva proti jugu in vzhodu in povrnitev nemške države k predvojnim imperialističnim ciljem.
Vsled tega je na novo odprlo vprašanje ujedinjenja koroških Slovencev z narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere* je opravičeno j|ne samo iz obče priznanih etničnih načel, nego je tudi najboljše jamstvo za varnost naše države -in stalnost miru.
Pričakujemo torej, da bo kr- vlada vporabila vsa sredstva za osvobojenje Koroške. Če se priključi Avstrija k Nemčiji, mora biti Korotan naš.
—	Zaposlovanje inozemskih delavcev. Inšpekcija dela v Ljubljani objavlja uradno sledeče: Na temelju Zakona o Zaščiti Delavcev in /Pravilnika o Zaposlovanju Inozemskih Delavcev je ministrstvo socijalne politike mnogim inozemcem odbilo prošnjo za zaposlenje, oziroma ni podaljšalo že izdanih dovoljenj. V smislu ministrskega re-šenja z dne 30. septembra 1925 >0« br. 822
IV.	se vsi taki negativni odloki preklicujejo v kolikor zadevajo isti inozemce, Goi so bili zaposleni v tuzemskih službah že pred 14. junijem 1922. Za vse navedene, inozemce morajo njihovi delodajalci, če še reflek-tirajo nanje, čimpreje vložiti nove prošnje za zaposlevanje. Isto velja za vse inozemske delavce, katerih prošnje so bile rešene pod pogojem, da si pridobijo naše državljanstvo. Tudi za te so dolžni delodajalci vložiti čimpreje ponovne prošnje za zaposlenje, ne glede na datum, ko izteče rok dovolila. Za vse ostale, t. j. za inozemce, ki so bili v tuzemstvu zaposleni po 14. juniju 1922 veljajo še v naprej v polnem obsegu predpisi § 103. Zakona o Zaščiti Delavcev in Pravil-
Stran 2.
»NOVA PRAVDA«
Štev. 41.
STOEVVER-REKORD pisalni stroj in STOEVVER šivalni stroj
  i ■■= v vseh opremah si oglej pri LUD. BARAGA, Ljublana, šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr., vrata 10. ==========^^
nika o Zaposlovanju Inozemskih Delavcev ter se v tein pogledu dosedanja praksa ne izpremeni.
— Protestni shod želcziiičarjev-uradni-kov III. kategorije se je vršil 2. t. m. v Ljubljani in je obravnaval projekt nove pragmatike, po kateri bi to osobje zgubilo svoj uradniški značaj. Ta protest je bil pač na mestu in je le želeti, da bi imel tudi svoj uspeh. Dolžnost poslancev je, da to akcijo z vso silo pqdpro.
— Nov šolski zakon na vidiku. — Sedanji minister prosvete g. Vukičevič pripravlja nov šolski zakon, ki bo menda v kratkjem predložen parlamentu.
— Nova uredba o prevozu potnikov in blaga po naših železnicah je objavljena v »Uradnem listu« št. 92 za ljubljansko in mariborsko oblast. — Uredba je važna ln je zato potrebno, da se občinstvo z njo seznani.
— tiazpis službe. — Pri pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani je razpisana služba uradnika, Id inora biti strokovnjak v bančnih in drugih denarnih poslih. Prošnje s spričevali o usposobljenosti ter o dosedanjem službovanju morajo biti vložene do 20. t. m. pri ravnateljstvu tega zavoda. — Eventuelna pojasnila dobe prosilci pri načelniku naše strokovne organizacije.
— NSSZ.
— Predrag tobak. — »Slovenski Narod« je nedavno prinesel pohvalo našim upravnim oblastem, češ da so one sedaj pričele pozitivno pobijati draginjo. — Cene našim tobačnim izdelkom pa dokazujejo ravno nasprotno. Ne samo, da se tobak ni prav nič pocenil, ampak se še na umeten način draži. Sedaj so uvedli zopet nove cigarete, na katerih bo samo drug napis, tobak pa ostane isti, kakor ga poznamo doslej. Pa bo cena ti kron za komad. —- Tobak se mora tu tudi poceniti.
— Nov disciplinarni red je izdal prosvetni minister za dijake srednjih šol ter je zelo oster, pa za sedanje razmere primeren,. Stariše opozarjamo, da se z njim seznanijo, da ne bo presenečenj.
— Pardonirajmo gospodarska podjetja. Neki ljubljanski list je nedavno obelodanil vest, da je neka gospodarska organizacija pretečeno leto zgubila 30 milijonov dinarjev. Ne glede na to, da je to skoro neverjetno, moramo take vesti obsojati. Gospodarska podjetja ne vlačimo v politično borbol
— Konec avstrijskega pustolovca. — V
policijskem zaporu na Dunaju je umrl pred kratkim neki Henrik Schlesinger, bivši stotnik avstrijske armade, katerega so aretirali zaradi pustolovščin, ki jih je imel na vesti iz povojne dobe. Možakar si je znal pridobiti ogromno premoženje ter je živel v ve likem razkošju. Ko so prišli na sled njegovim manipulacijam, so ga aretirali. Vsled razbui-jenja ga je zadela kap. Pred vstopom v avstrijsko armado si je napravil v Parizu slovito karijero ropanja. Kot tak je postal cvet avstrijske vojske. Škoda, da je napravil tako hitro konec. Pred sodiščem bi se bile najbrž zvedele zanimive stvari iz gnile avstrjske dobe.
— Bogata letina sliv v naši državi. Kakor presojajo strokovnjaki in kolikor so na razpolgao uradni podatki znaša pridelek suhih sliv v naši državi do 7000 vagonov. Največja je produkcija v Bosni in Srbiji. Do-sedaj je prodanih v inozemstvo kakih 2000 vagonov. — Je to pač velikanski pridelek. Zato se moramo naravnost čuditi, da so imele sveže slive na trgu tako visoko ceno.
— Bratomor. Blizu Čateža pri Brežicah je pred nekaj dnevi ubil iz sovraštva bral brata. Umor je izvršil morilec na bestijalen način. Najprvo je reveža obstrelil v nekem gozdu iz zasede. Ko se je ta še krvaveč pii-vlekel do doma ter se tam zgrudil, ga Je morilec še napadel z nekim batom ter mu popolnoma razbil glavo.
— Nova železniška proga. Preko Ivanj-planine v Bosni, kjer je deloval »Gospodin Franjo« v starih avstrijskih časih kot inženir in ki nam jo slika v svoji povesti, se je pričela graditi železniška proga.
— Dva cestarja se sprejmeta v službo pri gradbeni direkciji v Celju za celjsko okrožje. — Več v »Uradnem listu« od 30. septembra.
— Štrajk v Donawitzu. Že 14 dni traja stavita železne industrije v tem pomembnem kraju, ki zalaga sploh vso avstrijsko industrijo z železom. Kakor pa izgleda je stavka zadela družbo veliko težje, kakor se je mislilo. Sedaj preti nevarnost, da preneha ogenj v topilnicah in da peči zamrznejo. Zato pa so se otajala trda srca teh kapitalistov ter že prosjačijo za uvidevnost delavstva, češ, če se to zgodi, potem je tudi delavstvo sebe udarilo za dolge mesece, ker bi se potem z reparaturami izgubilo mnogo časa. Uvedli so tudi pogajanja, ki so določila 'razsodišče, katero bo zadevo za enkrat rešilo.
  Velikanska brezposelnost v Avstriji.
— Avstrijski vladi povzroča brezposelnost največje skrbi, ker z zaposlitvijo delavstva v severnih ameriških državah ni nič. lam gre ljudem itak tudi trda. Sedaj- mslijo na izselitev delavstva v Rusijo in Južno Ameriko, kamor bi moralo oditi 50.000—100.000 delavcev.
— Katastrofa na inorju. Pretečeno soboto ponoči je zadela finsko eskadro, ki se je nahajala na morju v bližini Botniškega zaliva, velika katastrofa. Pojavil se je nenadoma strahovit orkan, ki je spremenil morje v velikanske vodene gore, ter razgnal brodovje daleč vsaksebi, tako da je bila vsaka ladja sama sebi prepuščena in pomoč druga drugi izključena. Poveljnik ladje, ki je uvidel nevarnost, je oddal takoj brezžičnim potom povelje, naj se skuša vsaka ladja rešiti, kakor pač more. Vihar je potopil en torpedni čoln z vso posadko vred. Ostale ladje so močno poškodovane.
— Strašen zločin v Poruhrju. Pri Miil-lieimu. je 24 letni sin s kladvom pobil očeta. mu izbil eno oko in razbil tilniik. Na tleh ležečemu očetu je nato drugi 15 letni še s kuhinjskim nožem prerezal vrat. To strašno dejanje sta fanta izvršila zaradi tega, ker je oče enega sina pokaral radi tatvine lončkov za cvetlice.
— Vse dame z očali, to je najnovejša moda v Franciji, zlasti v Parizu. V letošnjem poletju so namreč nosile dame očala v morskih kopališčih. To jim je menda tako prijalo, da so obdržale očala tudi po seziji in so se pojavila z njimi tudi doma. No in sedaj je vse znorelo. Vse nosi velika raznobarvna očala, obrobljena s temno rogovino ali celulozo — stekla pa so navadna, ker drugače bi nič ne videle. — »Upamo,« da dobimo to modo tudi kmalu k nam!?
— Progresivna paraliza — ozdravljival V Trstu se je nedavno vršil zdravniški kongres, ki se je posebno pečal s progresivno paralizo, če nastopi kot posledica sifilisa. Po dosedanjih izkušnjah se je smatralo vsakega takega pacijenta zapisanega smrti. Na kongresu pa se je ugotovilo, da je tudi ta bolezen ozdravljiva in če to ne, pa je stanje bolnikovo mogoče zboljšati. Dr. Pa-štrovicli, šef umobolnice v Trstu je dokazal svoje uspehe z metodo ubrizgavanja človeške krvi na materiji obolelih ljudi. 23 odstotkov teh poskusov je doneslo uspeh popolnega ozdravljenja paralitikov, 23 odstotkov pa veliko zboljšanje, tako da sp ljudje zamogli zapustiti umobolnico.
— Štrajk v Indiji. V ogromni bombažni industriji v Indiji je izbruhnila velika stavka, ker so industrijalci hoteli delavcem znižati plače. V stavki je na tisoče delavcev.
— Kriza v rudniških revirjih v Šleziji. Razna lastništva rudnikov so odpovedala 30.000 rudarjem službo v znak protesta proti sklepu državnega razsodišča v ministrstvu, da naj se zvišajo mezde delavstvu za
odstotkov.
Ljubljana.
•j Dr. Ivan Šušteršič. V Sredo dne 7. oktobra ob 10. uri zvečer je v Ljubljani umrl dr. Ivan Šušteršič. Bolehal je celo leto in ga je pred tedni zadela 'kap. Z dr. Šušteršičem legla v grob ena izmed najmar-kantnejših slovenskih političnih osebnosti. Odlikovala ga je izredna nadarjenost in or-ganizatorna zmožnost. Dr. Ivan Šušteršič je lil rojen 29. maja 1803. V avstrijski državni zbor je bil prvič izvoljen leta 1896 in je svoj poslanski mandat izvrševal do prevrata. Kot bivši voditelj SLS in deželni glavar kranjski je bil Šušteršič steber klerikalnega gibanja med Slovenci. Avstro-filska politika dr. Šušteršiča je bila v nepremostljivem nasprotstvu z nacijonalnim pokretorn, katerega cilj je bil zrušitev Avstrije in ustanovitev jugoslovanske države. Vsled pogrešile politične koncepcije je bil dr. Šušteršič izbrisan iz vodilnih vrst slovenskega naroda.
— Koroški dan v Mostah! Manifest, odbor priredi pod pokroviteljstvom Jugo-slovenske Matice v soboto dne 10. oktobra ,1925 točno ob 19. uri v šolski telovadnici manifestacijsko zborovanje v spomin 5 letnice nesrečnega Koroškega plebiscita. Sodeluje Slov. pevsko društvo Moste. — Vsi brez razlike strank in stanu, udeležite se tega obče narodnega zborovanja.
— Pot za kolesarje v šiško! — Tako slabe in blatne ceste menda ni nikjer v našem mestu, kakor je državna cesta od tira južne železnice na Bleivveisovi cesti preko Spodnje šiške do meje v Zg. šiško. In po tem blatu se trudijo kolesarji, ki morajo zbog svoje oddaljenosti po 2 krat in 4 krat s kolesi v mesto. — Zelja teh ljudi in zlasti šiškarjev je, da bi se ob tej cesti napravila še pot za kolesarje. To bi mestna občina vzporedno z gradbeno direkcijo v
jjubljani pač lalifco dosegla. — Zato pro-
imol
Celje.
— Jubilej g. Bervarja v Celju. — 1. ok-obra je praznoval organist g. Bervar v Ce-ju dvojni jubilej: 40letnico svojega poklica n 30 letnico službovanja v Celju. — Jubi-antu želimo še mnogo srečnih let!
Wajinsfveni morilec deklet.
(Nadaljevanj«,)
Kali se približa Billu.
»Moj mož — Howard?«
»Sta inrtva! Ne tugujte za lopovom, milostiva gospa, ker ni bil vreden, da tudi le eno solzo potočite za njim!«
Brat začne tolažiti svojo sestro, ki iz-nenadeua vsled vesti o smrti svojega moža bridko plaka.
»Morete se mirno vrniti v hišo svojega pokojnega moža«, nadaljuje Bill, »saj je sedaj vaša last, in tudi gospoda Milesa nedolžnost je sedaj ugotovilo sodišče.«
Mladi mož se obrne k Billu.
»Ali res ni mogoče, da bi se mogel rsebno zahvaliti zagonetnemu možu? Saj je neizrečno mnogo storil za naju!«
»Moj gospodar ne mara nobene zahvale.
Pač pa bi mu zelo ustregli, če ne govorite o tem, da se nahaja v Liverpoolu. Čaka še na nekoga, s katerim ima poravnati račun ter se bo radi tega še par dni zadrževal tukaj.«
»Povejte vašemu tajiustvenemu gospodarju,« izpregovori Fredy Miles, »da ne bom niti jaz niti moja sestra tudi le besedice črhnil o tem, kar sva tukaj doživela In naj vaš gospodar ostane še toliko let, da za vedno v Liverpoolu, midva ga nikdar ne zdava, kajneda Kati?«
Mlada gospa pritrdi le z nagibom svoje očarljive glave, trdno odločena, da pod vsakim pogojem ohrani skrivnost zase.
»Počakajte še do večera tukaj«, reče Bill, »da z vrnitvijo v hišo ne vzbudite nobene pozornosti. Staro služkinjo v hiši bom še tekom dneva pripravil na vašo današnjo vrnitev.«	j
Bill se še prikloni, potem pa hitro odide. Kati se vrže na prsa svojemu bratu.
»Kak mož! — Oh, Fredy, kako grozen človek je in vendar mu morava biti vekomaj hvaležna!«
»Da, Kati, za vse se imava zahvaliti edinole njemu.
Do groba se hočeva s hvaležnostjo spominjati Jaka — maščevalca.«
KOLINSKA CIKORIJA*
Maščevalčeva nevesta.
S hitrimi koraki se je približala jesen ter zavila londonsko velemesto v gosto meglo, iz katere skoro neprestano škrope drobne deževne kapljice po tlakovanih cestah. Megla je včasih tako gosta, da skoro ni poznati mimoidočih niti v najbližji okolici.
Tako žalostno in obupno sliko, kot jo nudi London na zunaj ob nastopivši megli, združeni z neprestanim deževjem, nam kaže tudi notranjščina Morrisove hiše v starem delu mesta.
Tamkaj leži v spalnici bedno bitje, če-gar angeljsko lepo dekliško obličje Je zavito v blazine, preko katerih valove zlato-rumeni lasje skoro do tal. V tej sobi leži namreč že dolge mesece Ellena Morris, nevesta strašnega morilca deklet.
Ob njeni postelji čujeta menjaje se hišni oskrbnik Sampson in njegova žena, poštama, častitljiva oseba. Oba ljubita in skrbita za Elleno kot za lastnega otroka.
Vrla dvojica je prebila težke dni, dni, v katerih je zgubila upanje, da ostane mlada deklica pri življenju, ter še težje noči, v katerih je v svoji mrzlični besnosti vse mogoče fantazirala. Take noči so bile za njo doba groznega strahu in bridke bolesti. Dolgo časa je trajalo, da je odpornost njenega mladostnega telesa dobila premoč nad strašnimi posledicami zastrupljenja. In Sampson se je tedaj, ko mu je nekega dne zdravnik izjavil, da se bo Elleni zdravje — četudi le polagoma vrnilo, zjokal od veselja in hvaležnosti.
Kljub temu pa ga navdaja bojazen pred dnem, ko se povrne Elleni zavest, dobro vedoč, da se mora revica tedaj spomniti vse preteklosti, kar mbre imeti zanjo zopet nepredvidljive posledice.
Nekega poznega večera sedi postarni mož zopet pri postelji svoje mlade gospodarice. Otožnega srca opazuje njeno krasno, toda kot vosek bledo obličje, ki počiva v mehkih blazinah in katero kljub dolgotrajni bolezni ni več zgubilo na svoji očarljivosti. Le barva njenih lic je obledela.
»Tu leži sedaj, brez moči kot dete, tako ljubka, tako angeljsko lepa. In ona je bila zaročenka — uh — ne maram niti misliti na to. Kar groza me je, če se le zmislim lanj. Ne, ne, kdo neki bi si bil mislil kaj takega? Gospod Morris, mladi gospod, ki mi je tako priiasiel k srcu — grozno — strašno!«
Sampson podpre z rokama svojo glavo, polno vedno novih misli. Za svojo osebo je uverjen, da se njegov prejšnji gospodar za sedaj še ne vrne domov. Saj se mora vendar bati, da ga lahko vsak hip aretirajo. Gospa Morris je tudi že umrla — Elleno smatra itak mrtvim, uverjen, da je iz obupa šla za materjo. Morda si je grozni človek celo sam končal svoje življenje?
Oskrbnik se oddahne, ko mu pride ta misel na um, in vendar mu je tako tesno pri srcu. Vedno znova mu uhajajo misli k lepemu, ponosnemu možu, sinu škotskega * plemiča, katerega je izza njegovih detinskih
let poznal, varoval in živel od tedaj pri njem.
Solze se vlijejo staremu možu preko nagubančenih lic. Njegov gospod, njegov ljubljeni gospod, kaj le je postalo iz njega?
Tih, komaj slišen glas iz bolniške postelje ga zbudi iz njegovega razmišljevanja. Starec se močno prestraši, ko vidi, da upira gospodična Ellena svoje krasne modre oči nirno in nepremično vanj.
»Milostiva gospodična,« jeclja Sampson, takoj pokličem svojo ženo«.
S tresočo roko mu da Ellena znak, da nuj ostane sam pri njej.
»Ne, ne,« izpregovori Ellena črez nekaj časa počasi, »ostanite — ostanite — tukaj — jaz bi rada z vami govorila.«
Pri teh besedah oblije oskrbnika mrzel
pot.
»Milostiva gospodična, vi se morate varovati. Zdravnik je odredil brezpogojen mir.«
»Govoriti hočem z vami, prosim vas, odgovorite mi na moja vprašanja!«
Oskrbnik je naravnost obupan radi nje-le odločnosti, toda si ne more pomagati iz zagate; ne preostane mu drugega, da se mora udati volji bolnice.
»Ali sem bila dolgo časa bolna?«
»Bog varuj, milostiva gospodična je le nekaj dni ležala v postelji.«
Mlada deklica z nekam čudnimi pogledi motri svoji shujšani, okosteneli ročici.«
»Dobri Sampson, vem, da skušate vse toriti, da bi preteklo ostalo pozabljeno, toda vaša skrb in trud sta zaman. Kajti tako jasno, kot bi se bilo šele pred nekaj urami zgodilo, imam doživljaje tistega strašnega dne pred očmi. Kje je — on?« .
Stari mož zmaje osivelo glavo.
»Milostiva gospodična, jaz nevem.«
»Povejte mi golo resnico, Sampson, si-■er je to moja smrt. Ali ni prišel nič več emkaj, odkar sem — hotela — slediti — nateri — v — smrt?«
Oskrbnik je sedaj naravno v smrtnem trahu za gospodično. Tedaj pa že dvigne Silen proseče svoji majhni, prozorni roki.
»Ljubi Sampson, povejte mi vse. Hočem — moram vse slišati.«
Potne srage stopijo staremu možu iz trahu na čelo.
»Da, milostiva gospodična, bil je tukaj!« eče prestrašeno.
Ellena zatisne za nekaj sekund oči, udje i prično nemirno drgetati.
»Kedaj?«
»Takoj ponesreči. Oh, milostiva gospo-lična, prosim m rotim' vas, da se vendar •arujete — naravnost smrten strah me nav-laja!«
»Torej vendar!« šepne Ellena. »Kaj je ’ekel?«
»Smatral vas je mrtvim, milostiva go-podična. In jaz — jaz — sem se zahvalil logu, ko je grozni mož skočil skozi okno, ikno. da uide policiji.«
»Skozi okno?« vzklikne deklica prestra- j šeno. »Ali se je ranil — poškodoval?«
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Preierno-vega spomenika za vodo.
lfolcenejii nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega In rujavega platna* Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje ln za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
»Ne, ne, milostiva gospodična, takemu lestvoru pomagajo temne nevidne moči. \>bral se je in odšel, kot bi se nič ne bilo iripetilo.«
Ellena sedaj zatisne oči.
»In sicer ni nikdo spraševil po nam?« vpraša čez nekaj časa.
»Ne, milostiva gospodična. In le pomirite se, moj nekdanji gospodar ni več v Londonu. Uh, še vedno me je groza, če se spomnim, ko je zakričal, da bo odslej šele postal kar najbolj strašen maščevalec, ki hoče cel svet uničiti. Jaz mu skoro verjamem.«
Ellena se hoče dvigniti, vendar ji moči ega ne dopuste.
»Sampson, on me ne sme več videti.«
»Ne, pod nobenim pogojem. V to hišo mu ne dovolim vstopiti, in če je tudi desetkrat njegova last.«
»Oh ne! Čim bom le mogla vstati, hočem takoj oditi iz tega poslopja, kjer me je groza, odtod hočem čimpreje. Toda vi in vaša žena morata iti z mano, vi zvesta duša morate ostati vedno pri meni!«
»Ah, iskrena vam hvala, milostiva gospodična,« izpregovori Sampson ganjeno. »Tukaj ne bi bil jx>d nobenim pogojem ostal. Toda kam hočete oditi — na Škotsko, v tem letnem času?«
(Dalje prih.)
Tamlml odsek ..Bralstva" i Piani
priredi
v nedeljo, dne 11. oktobra „prl Mraku" na Rimski cesti
vinsko trgatev
s sodelovanjem celokupnega tam-buraškega zbora pod osebnim vodstvom zborovodje br. Milerja.
Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 3 Din.
Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih godal.
Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
II
ti Liljani. Marijin h o itev. 8
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
Vse pisalne, risalne In šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini
Nirosloo Biuic
Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Žarnice
Tungsram
so najboUSe!
Pozor, krojai, šivilja, nešivilja
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom preizkušenega po vsakem modelu ga dobli na željo, ekspresno po poiti v KROJNI ŠOLI, koncesljoniranl od ministrstva za trgovino In obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače, livlje In neSI vlije.
5H5HEH5Z1S
Modni baržunastl klobuki kakor tudi fild v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri Minki Horvat, modlstkl, LJUBLJANA, Stari trg 21.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
£2J5ZiSZlSZJ&>
najboljši ilonlnl stroji
so edino
Josip Petelinca
znamke,
..Gritiner m juner"
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu PraSornovaga spomenika za vodo.