Poštnina plačana v gotovini. '"Tg^TTTSS? UIJJMBM Maribor, petek 31. decembra 1937 Štev. 297. Leto XI. (Alffll.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 Kam za Silvestrovo Kavarna „Rotovž“ udobno silvestrovanje! Dekoracija Veselo razpoloženje Silvester v kavami „Jadran“ bo budil: Gostovanje treh apaških muzikantov iz svet. razstave. Plava Venns pleše najnovejše plese. Za smeli bodo skrbeli v skečih Josip Povhe, Milan Košič, Božo Dekoracija, godba. — Rezervirajte mize? Telefon 20-99 ve Sirnem tsSifa" nad „Yremi ribniki*• vabi na veselo silvestrovanje! Volna naooved 60 ameriškim veli m iiilonanem WASHINGTON, 31. decembra. Državni tajnik za notranje zadeve je imel oster govOr, naperjen proti 60 ameriškim družinam velikih ameriških milijonarjev. Naloga nove ustavne dobe bo, prisiliti te milijonarske družine, da se pokorijo ameriški ustavi. Le dvoje je mogoče: Ali da se ta stvar dopušča dalje, ali pa da nastopi 120 milijonov državljanov USA energično za svobodo in demokracijo. UnoBi T&tuk i?&&&& — M&iti š&d&t mm vfafk: %mqmsl Kam za Silvestrovo Kaj da naš Ježe? Pridi nocoj, boš videl! Restavracija »NOVI SVET« Jurčičeva ul. ## GostiSna Kosič Kamilica bo imela tudi veselo silvestrovanje. Dobra domača kapljica. Topla in mrzla jedila. 7770 Gostilna Merdaus Veselo silvestrovanje. ‘ Povečani go-.. s tuniški prostori. Koncert, pevski 'rVbOT Kbbancev«. 7772 v zimi Jahko občuduješ na Silvestrovo v hotelu MARIBORSKI DVQR“ kjer te nocoj čaka bogat Silvestrov blagoslov in blesteč prehod v leto 1938. Mimogrede vas bo točno o polnoči rahlo in nežno pobožal po nogah silvestrski sijajno pitani prašiček. . 7783 KAIRO, 31. decembra. Spor med kraljem Farukom in voditeljem vafdovcev Nahas pašo se je zaključil z nenadno odstavitvijo uporne vlade. Ta odstavitev zelo nalikuje prevratu. Kralj Faruk je namreč izdal dekret, s katerim se odstranjuje vlada Nahas paše brez ozira na to, da ima v parlamentu večino. Kralj je poveril sestavo vlade šefu liberalne stranke Mahmudu paši, ki se mu je posrečilo sestaviti novo vlado z zastopniki vseh opozicijskih strank. Prvi ukrep novega predsednika vlade je bil razpus-t »plavili strajc« po vsem Egiptu. (Izčrpen članek o borbah med kralje Farukom m njegovimi ministri smo objavili v včerajšnji številki. Op. ur.) BOO kitajskih „ted ŠANGHAJ, 31. decembra. Kakor se d oz nav a je. maršal Cangkajšek odredil, da se okoli mesta Hankau zgradi 800 »trdnjavic smrti« iz jekla in železobeto- na, ki bodo opremljene s protiletalskimi topovi, strojnicami in metalci min. Po neki kitajski vesti se je osmi kitajski armadi priključila tudi ženska armada. Silvesterski čudež v Orientu! Hočeš uživati pomladansko noč sredi zime? Hočeš zaživeti v sijaju dobrot in lepote? Hočeš razveseliti se v bitki s serpentinami ter se do razposajene razigranosti zazibati v novo leto 1938? Vsi, ki si tega zaželite, pridite nocoj v kavarno ORIJENT Tam boste doživeli veliki čudež! 7782 Btiiauske lete k PMestim v taa&udtmu h¥ JERUZALEM, 31. decembra. Večji od-1 slučaju zaostritve napetosti, ki je na-, delki britanske vojske so odšli iz Pale- stala radi strmoglavljenja vlade Nahas stine v Egipt, da skrbijo za red in mir v | paše. CkmutBedem vedi jtask hukisttsiva LONDON, 31. decembra. Zunanji minister Eden jo odpotoval za nekaj časa v južno Francijo. Za časa njegove od- © trama Obračuni so mnogovrstni: gospodar- ski, politični, moralni, veliki, majhni... A največji, najsplošnejši obračun je ob koncu leta. Poedinec, majhen ali velik gospodar, zaključi letno poslovanje, prav tako premerijo in stehtajo svoje uspehe, politiki, narodni gospodarji, državniki, in kakoršenkoli je že njihov uspeh, vedno se sama od sebe cepi njihova misel v dve smeri: nazaj, v izvršena dejstva in naprej, v načrte. Kakšen je letošnji obračun? Ce se še enkrat vrnemo v svet in utrdimo poslednji vtis, bo naša sodba o svetovnem položaju slej ko prej ista in enaka oni premrlega cigančka za kovinsko mrežo, ki toži, da je »zunaj« mraz. Že itak dovolj premražene nas v dojmu, da ■ni tani zunaj vse v redu, strese. Z velikim prizadevanjem se skuša nekaj potla čiti m se izogniti nečemu strašnemu, ki grozi izza visokih skladov orožja, iz vidnih in nevidnih postavk moremo dozirati, da niso ti skladi dovolj veliki in jc treba vknjižiti postavki »propast in smrt« nadaljnje žrtve. To leto smo polzeli ob skrajnem robu miru ali bolj točno izraženo; bili smo nekrvavo vojno, ki je morila iu preskušala gospodarske moči nasprotnikov. Mir in čvrsto oboroževanje, je bila vse loto parola miroljubnih. In moramo reči, da je ta previdnost v tej psihozi edino uspešna vse dotlej, dokler čuvajo to tehtnico previdnosti pod žarki demokracije, ki sicer ni še pojmovno izklistalizirana, a si jo človeštvo tako želi in sluti, da morejo edino njeni elementi. zravnati napetosti in pomiriti narode in socialne plasti. Sreča, nam pravi obračun, da mora nasprotni tabor z ideologijo bojevitosti in nervozne težnje po osvajanju s tem računati iu upoštevati gospodarsko silo miroljubnih kot z dejstvom, ki ima mogočno in končno besedo. Med tema taborama — demokracijo in fašizmom — se je to leto zaključila selekcija z nekrvavim in krvavim spopadom — Španija, Kitajska —. Ta selekcija nam vliva nado, da se bodo božične poslanice državnikov, brez ozira na to, če so iskrene ali ne, vsaj delno uresničile. Napetosti in navzkrižja ne morejo trajati večno. Končno jim le mora slediti sprava, ki jo narekujeta pamet, notranje prilike poedinih držav iu narodi. Preokreti in prevrati kakor 11. pr. v Roni n ni ji in Rajhu, ne morejo motiti. I11 obračun celotnega »poslovanja« pod domačim krovom? Ta nas nedvomno za- sotnosti vodi posle zunanjega ministra predsednik vlade Champerlain. nima v večji meri, ker neposredno veže našo usodo. Prav v tem obračunu srno dolžni govoriti resnico brez prikrivanj in olepšanj, V h • f .< - l/h i -H i > i <1 _ A 'j a; 'v % n ■ Bife pri kolodvoru je najcenejši v Mariboru l c v* * ~ a X k . cii .«<«1 ji,; a Ji lj. b i 1' * x i A , J . i I d ' 1' f : A 2 14/ 1 ,, .j./ d. In zato se ob koncu leta ponavlja refren iz prejšnjih let: Kedaj bomo deležni večjega kosa kruha, ki nam gre po božjih in človeških postavah in kakor ga objestno, a krivično grizejo oni, ki ne grade naše skupne strehe in niso seme iz te zemlje? Drugo glavno vprašanje: h.J. ' ,, in ji k«, In ob tem se oglašajo dalekovidne, jasnovidne, modre glave, iskreni, širokogrudni ljubitelji svojega rodu: Kultura? Koliko svoie lastne kulture smo zgradili, odkar imamo svoj krov? Kar zdravo razumevanje z dobro voljo in visokimi ideali zida. zakrknjenost in samoljubje podirata. Ali ste oglušelj, oslepeli in otopeli, da ne slutite, kod in kako moremo sklesati bodočnost troimenemu narodu samo ene krvi? Bratje, se mar plašite? O, ne! Strah vas je svoje lastne sence, svoje tesnobe in skritih želja! Dvanajsta ura je; izpovejte se, obračunajte s svojo plesnivo kulturo in ogrejte se na prvem soncu naše vedno večje jugoslovenske in slovanske kulture! Nočemo objavljati obračuna o našem političnem življenju, ki je razviden iz gornjih izvajanj. Devetdeset odstotkov zmračenih čel si želi, da bi se strast in sovraštvo čim prej .umaknila zdravemu umevanju, objektivnemu in konstruktivnemu delu v prid napredku narodne in državne zajednice. Kljub črnim pegam in našem obračunu pa nas navdaja dobra volja, podprta bolj z zdravo slutnjo kakor konkretnimi dokazi, volja s prepričanjem, da bodo vsi temni elementi v svojem razdiralnem delu prej ali slej onemogočeni in se bodo narodne sile strnile v skupno snovanje za materijalni in moralni razmah naše narodne in državne celote. SALAMANCA, 31. decembra. Iz Francovega glavnega štaba poročajo o veliki frankovski protiofenzivi pri Teruellu. Ta ofenziva je naperjena v tri smeri. Na severu je odpor barcelonskih čet popustil. Gospod TumpeJ in narodna javnost Poročilo o zadnji razpravi, ki se .ie vršila na tožbo, s katero je tožil g. Tuni-pej nekatere tovariše železničarje jn ki je končala z njegovim brezpogojnim umikom, ter naknadna izjava njegovega pravnega zastopnika g. dr. Pichlerja v »Slovencu« z dne 18. dec. 1937 pod naslovom »Portret mariborskega nacijon.il-nega tribuna« mi daje povod, da kot nekdanji predsednik mariborske podružnice UJNŽ in B podam sledečo izjavo: Medsebojno borbo v narodnih železničarskih vrstah je povzročil g. Tumpej kot predsednik podružnice leta 1934, ko je brez upravičenih razlogov dal izključiti iz UJNŽ in B nekaj tovarišev radi tega, ker se niso strinjali z njegovimi diktatorskimi metodami. Posledica tega netovariškega čina je bila, da je občni zbor podružnice ob navzočnosti 1400 članov obsodil njegovo početje in da je bil na podlagi tega od oblastne uprave v Ljubljani v oktobru istega leta izključen iz organizacije UJNŽ in B. Kot bivši neomajni vodja mariborskih narodnih železničarjev in njih gospodarskih ustamov ter viden političen tribun g. Tumpej tega zasluženega poraza ni mogel preboleti in je pričel z ožjim krogom svojih osebnih pristašev v in izven Maribora gonjo proti povzročiteljem njegovega padca. Pričele so obtožbe in tožbe, ki jih v osveženje spomina nekoliko navajam: proces radi prodaje železni- čarjev bivši SLS stranki za 20.000 Din. Obtoženec mu je to dokazal. Kot predsednik podružnice je pobiral za božičnico razne darove in denarna sredstva. Obdržal si je nekaj denarja, ki ga ni izroči] v omenjene svrhe. Šele na odvetnikov pritisk je vrnil vsoto Din 2151.50. Proces proti petim našim tovarišem, ki se je pred kratkim zaključil itd. Ker sem bil na občnem zboru leta 1934, ki je izrekel g. Tumpeju nezaupnico, izvoljen jaz za predsednika podružnice, se je začel zaletavati tudi v mene ter mi grozil s tožbo, zahtevajoč od mene častno izjavo glede neke moje izpovedi v sokolskih vrstah. Te častne izjave seveda nikoli ni dobil, a tudi tolžbe ni vložil. Skušal se je sicer maščevati nad menoj na drug način, a tudi to mu ni uspelo. Zadnja tožba, katero je vložil proti nekaterim našim tovarišem, bi ga naj pred javnostjo oprala in pokazala kot neoma-deževanega nacionalista in ga ponovno usposobila za nacionalnega voditelja. Razprava, ki se je vršila dne 29. dec. 1937 in končala z njegovim brezpogojnim umikom, pa je dokazala baš nasprotno. V tej tožbi je gospod Tumpej tožil omenjene tovariše, da so ga dolžili, da ie kot Jungsdriitz slikal pokojnega kralja Petra na vislicah s kredo po vagonih s pristavkom »Zacherlin fiir Serbien«, da švabčari, da je zmerjal slovenske vojake z Windischer Hund itd. Obtoženci so za svoje trditve nastopili dokaz resnice in ponudili celo vrsto prič. Razprava je bila večkrat silno burna, posebno ko so priče, bivši Tumpejevi tovariši, izpovedovali, kako jih je g. Tumpej zmerjal z Windischer Hund in Windischer Trottei itd. Višek procesa je bilo pričevanje bivše poštarice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, rojstnem kraju g. Tum-peja, da je g. Tumpej že po preobratu odnesel iz poštnega poslopja slovensko zastavo in v družbi drugih fantov pri tem klical »Dol s Srbi«. Na prigovarjanje g, sodnika k poravnavi je končno g. Tumpej brezpogojno umaknil svojo tožbo. Ob toženci so dobili po večletnem procesu končno svoje zadoščenje. Mislim, da je z gornjimi dejstvi dovolimo ovržena trditev njegovega zastopnika g. dr. Pichlerja, »da ni resnica, da bi celokupna javnost bila mnenja, da se g. Tumpej ne sme več pojaviti na politični pozornici, temveč .ie resnica, da imajo tako mnenje le njegovi politični nasprotniki«. Pač pa sem mnenja, da morajo ne le Tumpejevi politični nasprotniki, temveč vsi, ki dajo kaj na poštenost in čast, brisati g. Tumpeja iz kakeršne koli javne pozomice. Sicer pa bi bilo zanimivo izvedeti, katere grupe niso njegovi politični nasprotniki. Z odličnim spoštovanjem: Lukačič Avgust, svoječasni predsednik UJNŽ in B, podružnice Maribor. Prerokovanja v letu 1938 Prerokovanji iz Pariza — Vojne gotovo ne bo Stalin bo umrS nasilne smrti? — ,.Veliki monarh", ki bo združil pol Evrope — Po! Japonske bo ziezio v morje Ko se približuje konec leta. se pojavijo razni »preroki« s svojimi prerokovanji. Prerokovanja za naslednje leto so pa zelo pesimistična. To ni niti čudno. Letošnje leto ie bilo tako burno, da smo stali vsako minuto pred novo svetovno vojno. Ker pa doslej še ni prišlo do pomirjanja, ker so še sedaj napetosti med poedinimi strujami v raznih državah in med posameznimi državami zelo velike, lahko preroki mirne duše govore, da naslednje leto ne bo ravno srečno. Posebno zanimivi sta dve »prerokovanji« iz Pariza, ki sc v mnogih posameznostih spopol-njujeta. Eno je od znanega okultista, astrologa, dramaturga in romanopisca Gabr‘ela Trarieuxa d’Egmonda, drugo pa od neke astrologinje, ki noče, da bi se razvedelo njeno ime. Trarieux pravi: »Naslednje leto bo nekako srednje, vendar bolj neugodno kakor pa dobro in ne bo prineslo posebno važnih dogodkov. Do vojne gotovo ne bo prišlo, vendar pa se bo propast meščanskega in srednjega stanu pospešila. Francoska finančna kriza se bo •ojačila. Leon Blutn bo znova prevzel vlado in se nekaj časa obdržal na njej, mnogo pa ne bo storil. Mussolini, Hitler, Roosevelt in Franco bodo še bolj utrdili svoj položaj, Stalin pa bo umrl nasilne smrti. Po vladi Leona Bluma bo prišla diktatura, mogoče s skrajne desnice, verjetno pa je tudi z levice. Sedanji politični voditelji ne bodo bodo odkrili nov planet in novo z'ezdo, stalnico nenavadne velikosti, To nas torej čaka po napovedih pariškega preroka in prerokinje. Priznati mo- ramo da sta precej smela in da prihod-njost slikata s temnimi barvami. V ostalem pa bomo videli. Morebiti bodo zmote; če bodo le v imenih, nič hudega ... Tucat mariborskih novoletnih ieiia I. Da bi bilo skozi vse leto 1938 gledališče pri vseh predstavah nabito polno. — Upravnik dr. Brenčič. II. Da bi čim preje z vsemi svojimi arhivskimi in muzejskimi ropotijami zlezel v mariborski grad. — Franjo Baš. 111. Da bi se v šolah uvedel obvezen smučarski pouk. — P ro d a j a 1 ci. di 1 c. IV. Da bi nam uredila mestna občina zimski Monte Carlo v prijetni, toplo zakurjeni dvorani. — Vp oko jene i in obiskovalci letnega Monte Carla v mestnem parku. V. Da bi nobeden kavalir ne smel nositi svoji izvoljenki, niti šopkov, niti kovče-gov. — Mariborski nosači. Darujte za azilni sklad PTLI V soboto, dne 8. januarja 1958 //. SOKOLSKI PLES Narodne noše dobrodošle - Union • Vstopnina Din 15*> vi. Da bi vsak Mariborčan hotel in mogel i 1938 v Pariz, Dunaj ali drugam. — P u t n i k. VII. Da bi hotel »Graf.< pogorel in da bi s a zgradila nova palača. — Vsi sedanji in bodoči »gostje«. VIII. Da bi nam Delavski azil vendarle enkrat odprl svoja vrata. — Brezposelni, brezstanovanjci. IX. Da bi postal deležen silvestrskega prašička v gledališču, če tega ne pa vsaj zajčka ali goskice. — J u rč F r n i k u 1 a. Da 'bi se mi nobena rima ne ponesrečila, ker se mi jih je v starem letu cela kopica. — Pohorski poet. XI. Da bi zapadlo toliko snega, da bi se ne stajal vse leto in da bi se za snežnimi kupi lahko skrival pred svojimi upniki. — Poldo Dolgorebro. XII. Da bi se vino pocenilo in da bi moja tašča definitivno pozabila moj — naslov. — Janez Gorje. zastopani v tej vladi. Zelo verjetno je, da bo komunistični vodja Thores imel enako usodo kakor Danton. Naj bo kakor bo: republikanski režim v Franciji ne bo doživel leta 1941. pa tudi diktatura, ki mu bo sledila, bo samo prehodna, da prepusti mesto končni državni obliki... Kar se zadnjega tiče, se krije Trarieu-xovo prerokovanje s prerokovanjem astrologa Jeana Fervara, ki je prerokoval, da bodo 1944. leta vzpostavili v Franciji kraljestvo. Ni pa omenil, ali bo postal kralj vojvoda Guise ali kateri Bonapart. Kakor vidimo Trarieux ne gleda ravno preveč črno. To je prepustil svoji preroški tovarišici, neimenovani astrologinji. To je zelo znana dama pariške družbe. ki se je že proslavila s svojim nedavnim prerokovanjem. Ona je namreč prerokovala, da bo propadlo francosko letalo »Lieutenant Pariš« na svoji poti preko oceana. To se pravzaprav ni zgodilo, pač pa je zato propadel ameriški hidropian »Anteres« prav takrat, ko je letel preko oceana »Lieutenant Pariš«. S liidroplanom je poginila tudi posadka. Francoska prerokinja se je zmotila torej samo v imenu, tega ii pa tudi ne smemo šteti v zlo... O prihodnjem letu pravi, da bo cel niz smrtnih slučajev, deloma radi bolezni, deloma radi umorov. Padali bodo tudi politični voditelji in ministri. Smrtni slučaji, ld bodo spremljali revolucije, se bodo ponavljali v vedno večjem številu vse do leta 1944. Sedaj se bo pojavil »velik monarh«, ki bo združil pol Evrope pod svojim žezlom. Vladal pa bo samo leto dni, vendar pa bo še pred smrtjo določil svojega Leto 1938. bo polno neprestanih strašnih prirod ni h katastrof. Tako bo pričel bruhati Vezuv. Japoncem je prerokinja določila še strašnejšo usodo. Velik del Japonske se ho pogreznil v morje. Na vseh morjih se bodo pojavili novi otoki, posebno pa v mehiškem zalivu. V neposredni bližini Pariza bo počila zemlja na dveh krajih in pojavila sc bosta dva vulkana, ki pa ne bo-, lovzročiln velike Škode. IV M1 sc 0 tem in onem S 60 leti postala moški in spet ženska V nekem znanstvenem društvu v San Frančišku je poročal zdravnik dr. Max-well o svojevrstnem pojavu pri neki ženski. Ta »sna, ki je sedaj stara 60 let, in ki je že 30 let poročena, je nenadoma opazila, da se ji spreminja organizem. Pri zdravniškem pregledu se ie ugotovilo, da so se pri njej pojavil znaki moškosti. Podvrgla se je operaciji in je dobila zopet vse znake ženskosti, Zakaj žena kupuje? V Ameriki so razpisali anketo o tem vprašanju in dobili kot deset glavnih vzrokov te odgovore: 1. Ker je videla kupovati druge žene; 2. ker ji je priporočila prijateljica; 3. ker je to reklamna prodaja; 4. ker misli, da bo sebe olepšala; 5. ker misli, da bo s kupčijo razveselila zaročenca ali moža; 6. ker bo s tem zbudila zavist drugi žena; 7. ker je blago videla v izložbi; 8. ker je razprodaja; 9. ker je o blagu čitala v časopisih ali ga videla v reklami v kinu; 10. ker je to stvar želela imeti. ■v Ce se psi upijanijo... Pri ljudeh ni to nič nenavadnega, zlasti v vinorodnih krajih, kjer marsikdo! in nemalokrat pregloboko pogleda v kozarec. Da bi se ga pa psi tako »imasrkaili«, da izgubijo vsak »smisel« za »dostojnost« doma in na cesti, o tem le redko kedaj slišimo. In vendar ni tudi to nemogoče, saj se je pred nedavnim pripetil v Koda-nju edinstven primer vsesplošne alko-holizacije vsega tamkajšnjega pasjega roda, ki je povzročil tolikšno zmedo in pravo revolucijo ter nered po vseh mestnih ulicah, da so jih morali mestni stražniki poloviti in jih spraviti v posebno po-boljševailnico, iz katere so jih izpustili šele tedaj, ko so se psi popolnoma iztrez-nili. Iz gradu Holsterbro so vozili v mesto na vozovih večjo količino mleka, ruma in piva. Ker je bila cesta vlažna, so vozovi zdrčali po neki strmi ulici in se prevrnili z vsemi steklenicami vred. Steklenice so popadale na tla in se razbile. Po cesti se je razlilo mleko, rum in pivo. je v Kod a ni u izredno mnogo psov, na mestu nezgode ogromno število psov, ki so polito cesto na mah polizali in očistili. Pol u*e kasneje je odmevalo po mestnih ulicah glasno lajanje psov. Neka teri so bili tako omamljeni, da so obležaii kar sredi ceste in po trotoarjih. Policija je vprizorila pravcati lov na »pijane pse, ki tudi v zaporih niso prenehali s svojevrstnim »petjem«, ki je pa po nekaj urah utihnilo. Naslednjega dne so se psi »iz-trezniili« in so prišli njihovi gospodarji po-nie ter jih odvedli po prestanem »mačku« domov. Na svetu 2,116,000.000 ljudi! Francoski centralni statistični urad je objavil te dni število prebivalcev na zemlji po najnovejših štetjih. Vsega je na zemlji 2„116,000.000 ljudi. Četrtina teh. namreč 516,000.000 tvori angleško cesarstvo. Na Kitajskem je 437,000.000 ljudi. Na tretjem mestu je Sovjetska Rusija s 171,000.000, nato so Združene države s 144,000.000, Francija 9 kolonijami ima 111,000.000 a Japonska 99,000.000. Takoj za’ Japonci je Nemčija 68,000.000 in Italija z 51,000.000 prebivalcev. Največ prebiv. ima Azija, namreč 1„162,000.000, Evropa jih ima K- manj, 526,000.000, Severna in Južna Amerika 261,000.000 in Afrika 151,000.000. Najmanj prebivalcev ima Avstralija, ki ima samo 11,000.000 ljudi. _______ Profesorska. Profesor: »Kak hrup je to, človek niti črtati ne more.« Služkinja: »Pomislite, gospod profe- sor, mali Ivko je padel s peči ter si zlomil nogo.« Profesor: »A tako! Reci deci. da jaz I ne trpim tega. Ako ne znajo tiše padati 't* prerokinja Francozinja.) Astronomi jki imajo dobro razvit vonj, se je zbralo i s peči, jim to kratkomalo prepovem!« Kuhano at; pečeno meso v omaki. Razbeli osem dek masti. Na masti prepraži eno drobno zrezano čebulo, dodaj dva do tri korenčke, en peteršilj in malo zelene (vse drobno zrezano). Ko se je zelenjava malo podušila, dodaj še malo timjana, lovorjev list, šest celili poprov, dva zrnja brinja in eno žbico. To vse skupaj duši do, mehkega. Nato pretlači skoz; sito. Pretlačeni sok zlij nazaj v kozo, prilij malo vode, da dobiš primerno gosto omako. Če imaš, dodaj še žlico soka od pečenke, dve žlici kisa, osminko litra kisle smetane, po okusu osoli, in ko prevre, položi noter meso in naj vse skupaj vre pol ure, da se meso dobro pregreje. Zraven daš makarone in solato. Zrezki iz ohrovta, štiri velike glavice ohrovta očisti,, operi in skuhaj v slani vodi. Kuhanega.očedi, polij z mrzle vodo, dobro očedi in nato sesekljaj. Tri delce sirovega masla segrej, prepraži eno drobno znezano čebulo, malo zelenega peteršilja in štiri poparjene in sesekljane jurčke. Osoli, dodaj ohrovt in vse skupaj do mehkega duši, da se zgosti. Nato oblikuj male hlebčke, jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah, nato jih ocvri na. vroči masti. Daš s solato na mizo. Juha iz možganov. Telečje možgane operi, popari, poreži vse kožice in jih drobno zreži. V kozi razbeli mast in prepraži možgane z malo drobno sesekljane čebule in zelenega peteršilja. Ko so možgani' postali rumenkasti, posuj nanje tri •žlice moke in vse skupaj malo praži, da tudi moka malo porumeni. Nato osoli in zalij s poldrugim litrom vode, dodaj še malo popra in žlico ali dve kisle smetane. Vse skupaj naj vre kake četrt ure. če je juha preveč gosta, jo še malo zalij z vodo. Zraven daš opečene žemlje. Kuhano in pečeno meso v omaki. Ko je meso za juho že skoro kuhano, vzemi meso na krožnik in ko se malo shladi, ga pretakni s slanino, potem ga še na-drgni malo s soljo, poprom, sesekljano kumino, sesekljanimi kapri in strokom česna. Vse to skupaj zmešaj in nadrgni meso. Meso povaljaj v moki, položi v kozo in polij z razbeljeno mastjo, dodaj žlico paradižnikove mezge in peci kakor navadno, pečenko. Med pečenjem pridno polivaj in obračaj, da se po vseh plateh lepo zapeče. Pečeno meso zreži na lepe kose in zloži v skledo, sok pa pretlači po mesu. Zraven daš dušen riž ali kruhove cmoke. Pri otrocih, ki škilijo, je pogosto vzrok ta, ker je njih zibelka postavljena tako pri oknu, da pada svetloba na otroka samo po ene plati. Otroška navada je. da zelo radi gledajo v svetlo. Ker pa otroku P.kcfa luč samo z ene plati, se očesne mišice neenako nategujejo in zaradi tega otrok začne škiliti. Torej treba postaviti zibelko ali posteljico v pravilno svetlobo Rjo spraviš iz jekla ali železa s krpo namočeno v petrolej. Seveda, če ni rja že preveč izjedla jeklenega ali železnega predmeta. Kadar snažimo obleko z bencinom, ostane kaj rad okrog osnaženega madeža svetel rob od bencina. Ako prideneš bencinu nekoliko soli, se to ne bo zgodilo. Če kis postane moten. To se pri kisu rado zgodi. Temu odpomoreš, če doliješ na liter kisa dve čajni žlički mleka. V nekaj dneh se vsa gošča usede na dno. nato pa kis lahko previdno odliješ. Če se ti to pri prvem poizkusu ne posreči, pa ponovimo prilij mleka. Uporaba posušenih zelišč. Razna suha zelišča, ki jih uporabljamo kot pridatke za juho, moramo pred uporabo namočiti v mrzli vodi. Vodi dodamo sok ene limone. Tako namočena zelišča (peteršilj, korenček, zelena)- so veliko boljša. Korenček ima zlasti kot prikuha prirejen boljši okus, ki se ne razlikuje dosti od presnega. Čevlji v snegu. Za sneg je čevlje naj-liolje mazati z ribjim oljem za usnje, ki ga dobiš v trgovinah s čevlji. Za podplate je pa dobro laneno olje ali pa firneš. Seveda moraš namazati podplate, kadar so sulri. Da se mast, odnosno olje. dobro vleze v usnje, deni čevlje prej malo na topel kraj in tudi olje je boljše, če je malo segreto. Kako izboljšaš zrak v bolniški sobi, zlasti pozimi, ko ue moreš imeti ves dan okna odprtega. Na poldrugi liter tople vode primešaj žlico brinovega olja. V tej tiimSmkeikjMiške Movice Mariborčane so skoro 25 milijonov dinarjev pretvorili v dim V smislu pravkar sestavljene statistike so Mariborčani leta 1937 pokadili raznih cigaret, cigar, tobaka in tobačnih izdelkov v skupni vrednosti 24,359.789 'dinarjev, napram 24,168.713.50 Din v 1. 1936. Zanimive so številke, koliko so Mariborčani v posameznih mesecih izdali za cigarete, cigare, tobak in za tobačne izdelke. Meseca januarja 1937 ie šlo v zrak za 1.840.741 Din (lani Din 1,839.330.50), meseca februarja 1,754.145) (lani 1,841.552.50), meseca marca Din 1.977.878.50 (1,918.712.50), aprila Din 1.967.740.50 (lani 2,001.576.50). maja Din 2.095.414.50 (lani 2,040.789.50), meseca junija 2,079 840 (lani 2,091.561.50), julija 2.165.367.50 (2,132.069.50), meseca avg. 2.183.602.50 (lani 2,186.288). septembra 2,022.434 (2,016.734), oktobra 2,114.114 (2,107.102.50), novembra 2,008.512 (lani 1,913 677) meseca decembra pa 2.150.000 Din (lani 2,079.319.50 dinarjev). Planinska situacija. V noči na petek je po vsem Pohorju zapadlo 10 do 12 cm novega pršiča. Temperatura na Pohorju znaša od — 9 do — 16. Smuka je povsod idealna. Iz magdalenskega predmestja. Silvestrovanje! Cela gruča ljudi je stala pred lepakom Sokola I. in čitala, da gremo vsi na silvestrovanje k Sokolu I. Še enkrat va-m lahko povemo, da igra jazz. izborna postrežba, slaščice pa takšne, da bo veselje. Komur bo naklonjena sreča, dobi prašička. Le pridite k nam in nikamor drugam kakor k Sokolu I. v V. okraj. Zdravo! Razstavna knj>ga o slovenskem žurna-lizmu je še na razpolago. Podprimo naše novinarje. Razstavna knjiga se dobi za cen > din 30 (trideset) pri ljubljanski sekciji JNU. Krojaški mojster Rud; Verdoidk odpotuje za 2 meseca v krojno šolo v Hano-ver, Nemčija. Do povratka bo vodil delavnico g. Zadravec, Opozarjamo vse ©dinice, katerih člani služijo vojaški kadrski rok, naj jih takoj prijavijo župi za vojaški tečaj, ki se prične 10. januarja 1938. v Beogradu. — Načelstvo. se bo končalo 1. januarja 1938. Prihod novega leta bomo pričakovali ob pestrem programu in veselj zabavi v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v Bureševi trgovini Din 10, pri večerni blagajni Din 12.— Hatodm Petek, 31. decembra, ob 21. uri: »Rdeči nageljni«. Silvestrska predstava. Sobota, l. januarja, ob 15. uri: »Cvrček za pečjo«. Ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Nedelja, 2. januarja, ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. ni. Tem potom se starši in otroci javno zahvaljujemo šefu g. Muutneriu za velikodušno obdaritev. Želimo gospodu šefu in njegovi družini srečno in veselo Novo leto! Narodna odbrana Studenci priredi Silvestrovo 31. t. m. v gostilni Robinšek (preje Spurej), začetek ob 19. uri. Izbran spored, čisti dobiček je namenjen obmejnim otrokom. Odbor. Gostilna Krempl želi svojim cenjenim gostom obilo srečo v novem letu-ter vabi na fureš in pojedino divjačine, ribiziovo vino. Vaš otročiček bo vesel tm&zna Drobni in nežni otroški zobje so preslabi, da bi mogli odgrizniti košček navadne čokolade. Ali naj zalo ostane otrok brez dobre prehrane? Dajte mu nove čokolade „Slrato“, ki je vsled malih luknjic, ki jih ima v sebi, lažje prebavljiva, mehka in krhka! „Strato“ čokolada nudi večji in trajnejši užitek. Dobite jo v vsaki boljši trgovini. G°spod Povhe poje na Silvestrovem večeru v Narodnem domu arije, kuplete in druge burke. Zato nocoj vsi v Narodni dom! Predprodaja vstopnic v Bureševi trgovini Din 10.—, pri večerni blagajni Din 12. josefine Backer v Mariboru! Plesala bo na Silvestrovem večeru Sokola matice v Narodnem domu. Pokazala nam bo svoje najnovejše domisleke plesne umetnosti. Naj nihče ne zamudi te redke pri- Sokola - matice'v Narodnem domu Sil /estrov večer Začetek ob V0. uri. Ples - Spored NA DATUM 8. I. 1938 NIKAR NE POZABITE, NA PLES SOKOLOV V UNION POHITITE! NAŠA KOLA NA SOKOLSKEM PLESU. Tudi v plesni spored letošnjega Sokolskega plesa, ki se vrši v soboto dne 8. januarja v Unionski dvorani, bodo na ■ splošno željk) uvrščeni naši priljubljeni in slikoviti narodni ples:, razna kola. Da bi se tudi širši javnosti nudila možnost, da si osveži svOje znanje oziroma, da se nauči plesati naša kola, priredi meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru v četrtek dne 6. januarja ob 17. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma tečaj za narodna kola, ki ga vodi župna načelnica Stana Makučeva. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za narodna kola. — Vstop prost. Silvestrov večer, Sokola Maribor II. bo pri br. Renčelju na Pobrežju. Pridite. DVE LETI BO TRAJALO silvestrovanje Sokola MaribOr-matice iu sicer se bo začelo 31. decembra ob 8. uri zvečer in vodi zmoči brisačo ali kakšno drugo primerno krpo. Krpo nato obesi na stol, in sicer tako, da visi četrt brisače v vodo (vodo daj v primerno skledo), pomešano z brinjevim oljem. Brisača se sicer proti vrhu suši, a spodaj vsrkava vlago. S tem izhlapeva in čisti zrak v sobi. S tem pa ni rečeno, da potem sobe sploh ni treba zračiti. Zmrznjen krompir. Večkrat se tej ali oni gospodinji pripeti, da ji v kleti ali shrambi zmrzrne krompir. Tega krompirja ni treiba takoj zavreči, ker se še da uporabiti. Zmrznjen krompir se vloži za 24 ur v mrzlo vodo. Naslednjega dne ga olupimo in ga damo kuhat, toda že takoj v vročo vodo Neugodni osladni okus izgine in krompirju se skoro ne pozna, da je bil zmrznjen. like. Predprodaja vstopnic v Bureševi trgovini Din 10.—. pri večerni blagajnik) 12.—. Brivn'ca odprta vso noč in to izjemoma nocoj v Narodnem domu na Silvestrovem večeru Sokola Maribor-matice, kjer bo sloviti brivski mojster bril norca in obenem praktično pokazal, kako se brije v množini. Predprodaja vstopnic za to ekshibicijo je že otvorjena v Bureševi trgovini po Din 10.—, pri večerni blagajni po Din 12.—. Ostanki cirkusa Fumagali, kateri so po dolgem tavanju po Pohorju, Koban-skem in drugem inozemstvu, najavili Gostilna Weber želi cenjenim gostom veselo novo leto in vabi na pojedino jetrnih klobas. Romanje iz lavantinske škofije na evharistični svetovni kongres v Budimpešti. Putnik nam sporoča: V času od 25. do 30. maja 1938. se prireja romanje s posebnim brzovlakom na XXXIV. Evharistični svetovni kongres v Budimpešti. Poseben vlak bo odhajal iz Maribora preko Pragerskega, Ptuja, Ormoža, Čakovca, Kotoriibe, mimo Blatnega jezera v Budimpešto. Vlak bo odhajal iz Maribora dne 25. maja zgodaj zjutraj, po prihodu koroškega in ljubljanskega vlaka, tako da bodo imeli tudi udeleženci s teh prog ugodno zvezo s posebnim vlakom. Za priključek na ta posebni romarski brzojavlak v Mariboru ,na Pragerskem, v Ptuju. Ormožu in Čakovcu ježe odobrena polovična vožnja. V to svrho bodo morali udeleženci na svoji izhodni postaji kupiti celo vozno karto do ene od navedenih priključnih postaj in razen tega železniško legitimacijo K-13, na kateri mora vodstvo potovanja obvezno potrditi udeležbo. Vozna karta za odhod in potriena železniška legitimacija veljata za brezplačen povratek od priključne postaie do izhodne postaje. Vozna cena, ne glede na postajo vstopa v posebni vlak. znaša Din 190.— za osebo. Udeležencem ki nimajo lastnega potnega lista, je omogočeno potovanje na podlagi svoj obisk in nastop na Silvestrovem j kolektivnega potnega lista, za kar pla- večem Sokola v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v Bureševi trgovini Din 10.—, pri večerni blagajni Din 12.—. Prevzem gradbenega podjetja. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem s 1. januarjem 1938 prevzel gradbeno podjetje tvrdke Friedriger &. Czeike v Mariboru, Koroščeva ul. št. 37. Potrudil se bom izvršiti, poverjena mi dela po realnih cena, solidno in strokovno brezhibno, ter prosim za cenjeno naklonjenost. Požauko Josip, graditelj. Izvrstno domačo hrano dobite v menzi Orožnova 11. Poskusite! Dr. Bogo Ska!icky specialist za ženske bolezni in porodništvo ordinira: Stolna 1. Tel. 22-34. Tajništvo mariborske sekcije Automo-bilskega kluba nam je sporočilo, da so radi visokega snega in sneženih zametov vse državne in banovinske ceste v Gorskem kotaru in v Liki neprehodne za avtomobilski promet. Radi tega je av.o-mobilski promet iz Vrbovškega, Ogulina, Otočaca, Plitvičkih jezer, Bihača v za-padni smeri proti Hrvaškem Primorju od nosno v južnem praven proti Dalmaciji do nadaljnjega nemogoč. čajo, skupno s stroški za madžarski vizum, Din 50.— za osebo. Za popolno oskrbo romarjev v Budimpešti je vse presikrblieno. Cena za prenočišče in celotno prehrano za ves čas bivanja v Budimpešti znaša v meščanskih hotelih Din 520.—. v penzionatih in šolskih internatih Din 400.—, v šolah pa Din 240,-in Din 160.— za osebo. Prireditelji romarskega potovanja so interesentom omogočili tudi obročno plačevanje in sicer v naiveč 4 obrokih, plačljivih v mesecih januarju, februarju, marcu in aprilu. Za j ugos lov. udeležence kongresa je v Budimpešti določena posebna cerkev, kjer bodo službe božje in pridige v domačem jeziku. Tudi v tehničnem oziru bo to romarsko potovanje skrbno pripravljeno ter je brezhiben potek zajamčen. Vodstvo vlaka je poverjeno izkus-nim spremljevalcem. Vse ostale izčrpne informacije glede romanja s posebnim vlakom raa Evharistični kongres v Budimpešti bodo razvidne iz posebnega prospekta, ki je že v tisku. Prijave bodo sprejemali vsi župnijski uradi kakor tudi poslovalnice Tujskoprometne Zveze Put-nika v Mariboru. Celju. Ptuju. Gornji Bož*čnica v mariborski tekstilni tovar-Radgoni, Šent H ju in Dravogradu, kjer Uma Union kino. »Fanny Elssier«, krasni velefflm plesa in glasbe. Lilian Haryey. Wflly Birgel. bodo na razpolago tudi prospekti in prijavnice. Prijave se bodo sprejemale najkasneje do 1. aprila, vsakomur pa se priporoča čim prejšnja prijava, ker je število udeležencev omejeno. Po dosedanjih pripravah sodeč bo XXXIV. Evharistični svetovni kongres v Budimpešti po svojem sijaju in veličanstvu do sedaj ena največjih manifestacij krščanstva in evha ristične ideje. Budimpešta, krasno velemesto ob Donavi, bo nudila ravno v maju, v polnem cvetju in zelenju, najlepši okvir za ta imposanten shod krščanskih vernikov iz vsega sveta. — Evharistični odbor za lavantinsko škofijo; Tujsko-prometna Zveza za bivšo Mariborsko oblast, glavno zastopstvo »PUTNIKA«, Maribor. Prihodnji izlet v Graz z modernim in kurjenim avtokarom »Putnika« bo v četrtek, dne 13. januarja 1938. Vožnja in vizum le Din 100.— za osebo. Zasigu-rajte si mesta, prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor - Celje - Ptuj. Prihodnja številka »Večernlka« izide radi praznikov v ponedeljek 3. januarja 1938 ob običajni uri., Gambrinova dvorana, na novo re-novirana. Izborna pekrska vina. — Tscheligi-je.vo pivo - iz sodčka. Prvovrstna domača hrana. — Abonma, kosilo in večerja Din 12.— in se dostavi tudi na dom. 5. JANUARJA 1938 rm f 7. akademski ples v UNIONU. ADAMIČEV JAZZ IZ LJUBLJANE Nočno lekarniško službo imata od jutri naprej Vidmarjeva •lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Kralja Petra trgu. Srečno Novo teto želi Alojz Kočijaš, tapetništvo in šivanje odej. Maribor, Slovenska ul. 24. Srečno Novo leto želi svojim gostom gostilna Zorko, Pekre, telefon 20-34. Centenini odjemalcem srečno :n veselo novo leto želi čevljarska popra vljalnica Viktor Recek, Vetrinjska 18. Srečno in uspešno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Mariborska tovarna metel in ščetk. Brata I. (i. Zupančič, Maribor, Pobreška c. 20. Vpokojenci pozor! Mariborska pošta sporoča, da ‘bodo jutri na Novega leta dan dostavljali pismonoše pokojnine. Ponovno opozarjamo radijske imejitelje na ilustrirano radijsko revijo »Naš Val«, ki izhaja redno na 40 straneh in se lahko mirno primerja z najboljšo inozemsko radijsko, revijo. »Naš Val« vsebuje poleg strokovnih radijskih člankov tudi novele, poročila o gledališčih, notice iz filmskega sveta m druge zanimivosti. Naročite se z novim letom na našo revijo »Naš Vi}l« pri upravi v Ljubljani, Knafljeva 5. Mesečna naročnina 12 Din. Iz sodne službe. Za vodjo zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Mariboru je napredoval Matej Meznarič. Za pisarniškega uradnika v 6. pol, skup. je napredoval Miha Visočnik, višje ofieial pri okrožnem sodišču v Mariboru. Za višja pisarniška oficiala v 7. pol, skup. pa sta napredovala oficiala Viktor Nemec v M. Soboti in Metod Strgar v Slov. Bistrici. Današnji tržni dan bi lahko označili kot »mlečni tržni dan«. Običajni dotok prodajalcev zelenjave, perutnine in druge drobnarije, ki jih potrebujejo naše skrbne gospodinje, je danes radi mraiza izostal. Najštevilneje so bili zastopani prodajalci mleka, smetane in jajc, ki so zasedli prvo vrsto stojnic, vzdolž magistratnega poslopja, vse tja do Tschelligija. Mleko po 2 Din za liter, jajca pa »dve za deset«. Zelja, radiča, peteršiljčka in korenja prav malo, cene v isti višini kakor v predbožičnih dneh. Perutnine tudi ,ni bilo na pretek, samo par prodajalcev je pripeljalo na trg nekaj košar .kokoši ter jih ponujalo od 15—25 Din za komad. Kokoške po 30- 35 din, medtem ko so purani »zdrknili« na 50 din. Malo prodajalcev in še manj kupcev. Takšna je 'bila današnja zadnja letošnja tržna situacija v znamenju mraza in praznih stojnic. | Srečno leto 1938 želita vsem naročni-! kom, inserentoni, čitateljem ter prijate* | Ijetn »Večernika« uredništvo in uprava. i Dunajska vremenska napoved za jutri 1. januarja in nedeljo 2. januarja. Novo naletavanje snega v severnih Alpah b< utegnilo preiti tudi v južne predele. V dolinah ublažitev mraza, živahni severo zapadni vetrovi, Pričakovati je popuščanje temperature. Na vrhovnih snežni ma-teži s trajajočim mrazom. Hime-n! V zadnjem času so se v Maribora poročili: Franc Koropec, mizar in Jožefina Repnik, šivilja, oba iz Studencev. — Karel Lipnik, ključavničar drž. ž.. Koroška cesta 75. in Terezija Lesjak, knjigo v. delavka, dr. Turnerjeva ul. 9. — Dobriia Matej, trg. sotrudnik. Focho-va 23, in Čerin Marjetka, zasebna uradn., Puškinova 3; Šober Al., tov. barvar in Ratajc Ljudmila, šivilja, oba Studenci; Šeruga Fr., mizarski poni., in Jagrovič M., hči posest, oba Tezno: Žunko Jožef, pomožni delavec, Hoče. in First Rozalija, predilka, Linhartova 12. Živko .1., elekt.. Delavska 8, in Babič Antonija, prodajalka, Delavska 51; Glas Ivan, pekovski m.. Jt&sute vesti RESTAVRACIJA — ^ SILVESTROVANJE C Zamorec’ ^355T52SS3T5CI Vsem sokolskim društvom. V četrtek dne 6. januarja ob 17. uri se bodo v gornji mali dvorani Narodnega doma predvajala in vežbala sledeča kola: Kraljevsko kolo, Zubčanka. Devojačko kolo, Vranjanka, »Iz banje ide« in Sremsko kolo. Članom in članicam se s tem nudi najlepša priložnost, da se vežbajo oziroma da naučijo te slikovite narodne plese. Opozarjamo članstvo, da bodo kola tudi v letošnjem sporedu sokolskega plesa, ki se vrši v soboto dne 8. januarja v Unionski dvorani. — Meddruštveni odbor sokolskih društev v Mariboru. DOBRA VINA ]N KUHINJA 781: in Štraus Marija, bivši šivilja, oba Pobrežje; Hoicman Franc, tov. strojni ključa v., Beigraijska 24. in Potočnik Vikt., zas. ur., Tezno; Petovar Frid., ključav. pom., Rogoza, in Gomzi Ant., sluz., Studenci. — Zemljič Dragomil in Ivanka Unger. Pon-gračič Martin in Šepic Rozina, Juršič K. in Marinič Al., Lah Ludovik in Taštier Ana, Frnješ Mihael in Medved Marija. — Antolek-Orešek Drago, pom. car. posred. in Giostro Marija, zaseb., Aleksandrova cesta 6. Obilo sreče! Iz železniške službe. Premeščeni so prometnik Janez Repe iz Št. Janža na Dol. k Sv. Lovrencu na Drav. poliu, nadzornik proge Emerik Drofenik s postaje Brezno-Ribnica v Borovnico in prometnik Josip Zupančič od Sv. Lovrenca na Drav. poliu na postaji) Uršno selo - Topliče. 80 letnico rojstva obhaja te dni ga. Karolina Ziherjeva. vdpva po znanem narodnem delavcu in nadučitelju v Vur-bergu. Ta redki in lepi življenjski jubilej obhaja vzorna narodnjakinja v krogu svo jih ljubljenih otrok in sicer sina Franja, predsednika okrožnega sodišča v Mariboru, ter hčerk Milke, Pavle, Anice in Zore. Vsepovsod priljubljeni, dobrosrčni in plemeniti ženi želimo, da bi do skrajnih meja človeškega življenja v miru in zadovoljstvu preživela jesen svojega življenja. Ljudska univerza v Mariboru nadaljuje s svojim delom v petek 7. januarja in sicer z glasbenim večerom »Francoska klasična in romantična glasba«. Priredi ga g. prof. Škerjanc iz Ljubljane, ki bo tudi predval. V petek 14.' januarja pa bo prvi češki literarni večer velikih čeških pisateljev Hora in Novy. Novo leto v mariborskem gledališču obeta letos biti posebno zanimivo in zabavno. Vabljivo je že s|o-vo od starega leta z Rasfoergerjcvirni »Rdečimi nageljni«, a za marsikoga so še prav posebno privlačne za gospodinjstvo koristne tri nagrade (zajca, goska, prašiček). Novo leto popoldne bo posebno dobrodošlo mladini kakor tudi okoličanom: ponovi se namreč čim dalje bolj priljubljena božična pravljica »Cvrček za pečjo«. Zvečer pa pride na vrsto letošnji šlager »P«d to goro zeleno«, ki se na ljubo okoličanom ponovi tudi v nedeljo popoldne. V nedeljo zvečer pa zopet »vzcvetejo« Rasber-gerjevi »Rdeči nageljni«, ob znižanih cenah. Upraviteljstvo ljudske šole v Krčevini pri Mariboru se najtopleje zahvaljuje vsem plemenitim dobrotnikom in dobrot nicam, ki so s svojimi prispevki pripomogli, da je obdarovanih s čevlji, oblačilnimi in drugimi potrebščinami o priliki letošnje božičnice 214 revnih učencev in učenk. Prispevali so v gotovini: 1200 Din: kraj. šol. odbor. Po 1000 din: Ida Sticklerjcva in upravna občina Košaki. £00 din: Ivan Perz, 500 din: Adalbert Gusel. Po 200 din: tov. Mirim, veleoipek. Fr. Denvuschek, M. Paltauf, Iv. Jurman. Po 150 din: Kreditna, zadruga drž. usluž. Po 100 din: kr. ban. uprava, Fr. Girstma-yer, Posojilnica v Mariboru, dr. Fr. Hojnik. dr. Fr. Lipold, A. Dervvuschek. Lojzka Janžekovičeva, senator dr. Ploj, tvrdka Pinter in Lenard. po 50 din: tv. Bata-Borovo, Ljudska samopomoč, Celjska pos„ podr. Maribor, H. Grach, M. Heric, M. dr. Marinova. A. Reiserjeva, V. Lichtenwalinerjeva, notar I. Ašič. Po 30 din: I. Wagnerjeva, Iv. Janžekovič. Po 20 din: Fr. Ehrlich, A. Kutin. P. Koko-schineggova, neimenovana 10 din. Skupaj 6930 din. V blagu so -darovan: kr. ban. uprava, Ciril-Metodova družba, zlasti podružnica v Mariboru, bar. Twicki, Herman Wogerer. dr. Glančnik, Ehrlich, Hetzl, Kos in tvrdke: Jos. Pirich, Viljem Freund, M. Ro smer, Doctor in drug, Zlatorog in L. Franz. Na avtobusni progi Maribor - Slov. Bistrica se od 8. januarja 1938 dalje ukinejo ob torkih večerne vožnje iz Slov. Bistrice ob 19.30 s prihodom v Maribor ob 20.20 in vožnja iz Maribora ob 23.30 uri s prihodom v Slov. Bistrico ob 0.15 uri, tako, da v torek dne 4. januarja 1938 avtobus ob teni času še vozi, v torek dne 11. januarja 1938 pa te vožnje ne bo. Vse ostale dosedanje vožnje med dnevom se vršijo tudi nadalje, kakor dosedaj, večerna vožnja se vrši samo ob sobotah in nedeljah. Ni res. Sodnik: »Vi ste bili že prej večkrat kaznovani radi tatvine!« Tat: »To pa ni res, gospod sodnik! Dokler nisem kradel, nisem bil nikdar kaznovan!« Volitve senatorjev bodo dne 6. februarja. Izpraznjenih bo 23 mandatov, in sicer pretežno v savski in donavski banovini. dočim bo v dravski banovini izpraznjeno samo mesto dr. Miroslava Ploja. Koncem leta pa poteče tudi funkcijska doba 15 senatorjem, ki so bili prve dni leta 1932 poklicani v senat s kraljevim ukazom. Sprememba uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. V smislu nove uredbe se denarni zavodi lahko do konca leta 1938 sporazumejo s svojimi bivšimi dolžniki glede plačila dolga. General Miler v Leningradu? Pred me seci je kakor znano, izginil iz Pariza general • Miler, vojaški poveljnik ruskih emigrantov. Varšavski listi poročajo sedaj, da se nahaja general Miler v Leningradu. kamor ga je spravil general Skob-lin. o katerem se je izkazalo, da .ie bil že delj časa v boljševiški vohunski službi. — Posebna železniška straža se je ustanovila na predlog prometnega ministrstva v smislu posebne zadevne uredbe. Organi železniške straže bodo imeli svoje predpisane izkaznice. Huiiume Mežke ».Jugoslovenski biseri«. Božična in novoletna številka je izšla v odlični opremi in tisku. Podrobnejše poročilo v prihodnji številki. Novi lokalni potniški vlak na progi Maribor-Poljčane bi bilo potrebno uvesti. da se prihrani delavstvu in okrog 400 otrokom, ki pohajajo v mariborske šole. nepotrebno postajanje in zmrzovanje ter čakanje. Ta novi lokalni potniški vlak naj bi odhajal iz Poljčan ob 6.50. pri katerem bi imela ptujska garnitura zvezo s Poljčanami. Uvedel pa naj bi se tudi novi lokalni brzi vlak z odhodom ob 12.50. s katerim bi - bilo omogočeno pravočasno, vračanje zlasti dijakom. To je želja vsega našega okoliša. Houke iz Jkomdet&t Najmlajša podružnica CMD pri Sv. Treh Kraljih nad MarenbergOm je tudi letos priredila krasno božičnico in obdarila deco enorazrednice pri Sv. Treh Kraljih. Poleg šolske dece se je zbralo v šoli mnogo staršev. Učitelj Kolar V i i-k o je uvodoma pozdravil šol. uprav. g. Tomažiča iz Marenberga, poročnika g. Bomo š t ar j a ter ostale; nakar ja v lepem govoru obrazložil trud podružnice CMD ter glavne centrale za obmejne božičnice. G. Kolar Vinko iz Maribora je tri tedne pobiral darove po Mariboru in okolici. Nato je spregovoril šol. upravitelj Tomažič. Obdarjenih je bilo 40 otrok, med katere je bilo razdeljenih darov za 6000 din. Deca je bila oblečena od nog do glave in bo sedaj lahko hodila v šolo tudi ob slabih zimskih dnevih. Ne pozabi naročnine! Kriza oovsod: Tudi pri rojstvih in porokah, le smrt le ne pozna Kaj pravi statistika o življenju in smrti 1957 v Mariboru Zdi se, da je v letu 1937 segla kriza v vsa področja človeškega življenja, le smrt je bila slej ko prej v konjunkturi. O tem nas prepričujejo tudi pravkar zaključeni podatki o gibanju rojstev, smrti in porok v letu 1937. v naši obmejni prestolnici. Te številke so poučne predvsem radi tega, ker nam kažejo, da so v letu 1937. rojstva in poroke napram letu 1936. nazadovale, dočim se je število smrtnih slučajev dvignilo. V Mariboru se je namreč rodilo v letu, od katerega se nocoj poslavljamo, skupno 1172 novorojenčkov, to ie za 85 manj napram letu 1936, ko smo imeli v Mariboru 1257 novorojenčkov. Kriza je zasekala svoje sledove tudi v zakonsko življenje. Dočim smo imeli leta 1936. v Mariboru skupno 625 porok, jih beleži le- tošnje leto 594, to je 31 manj. Ni pa kriza segla v področje smrti, ki je leta 1937. pokosila v Mariboru 893 človeških življenj, to je za 10 več napram letu 1936. Podatki, na katere se opiramo pri tej statistiki, se tičejo stolne, magdalenske' in frančiškanske župnije, ne nanašajo se pa na pravoslavno, starokatoliško in protestantsko cerkveno občino, kjer zadevna statistika še ni končana, kar pa ne more bistveno vplivati na dokončno sliko o Ijud skem gibanju v Mariboru. Podrobna statistika v posameznih župnijah nudi sledečo sliko: V stolni »gosposki« župniji je zagleda- lo v letu 1937. luč sveta skupno 679 novorojenčkov (lani 912), v »delavski mag-dalenski župniji 359 novorojenčkov (lani 259), v napol »kmečki«, napol »gosposki : frančiškanski župniji 134 (lani 86). Smrt je pokosila leta 1937. v stolni župniji 204 osebe (lani 203), v magdalenski župniji 602 (lani 563), v frančiškanski pa 87 (lani 115). Visoki prirastek novorojenčkov v stolni župniji gre na račun porodnišnice, ki spada pod stolno župnijo, visoko število mrtvecev v magdalenski župniji pa na račun splošne bolnišnice, ki spada v magdalensko župnijo. V novo življenje »zakonskega jarma« je zlezlo v letu 1937. v stolni župniji 107 parčkov (lani 205), v magdalenski župniji 316 (lani 253), v frančiškanski župniji pa 171 (lani 107). §km ju svet Stavke v USA. Iz raznih krajev Združenih drža-v prihajajo poročila o novih stavkah. V okolici Saint Louis je pričelo stavkati par sto telegrafskih m telefonskih uslužbencev in so zasedli svoja delovna mesta. V Detroitu je pričelo stavkati 300 ■delavcev v tovarni za medene izdelke, kateri so zasedli tovarno. Tudi v državi Michigan se je ustavilo delo v nekaterih tovarnah, deloma tudi zaradi tega, ker nekatere tovarne nimajo surovin zaradi ustanovitve dela v drugih tovarnah. Zvišanje mezd v SSSR. Vlada SSSR je izdala naredbo, katera je stopila v veljavo 1. decembra t. 1., s katero se zvišujejo delavske mezde in uradniške plače v industrijskih in dopravnih podjetjih. Te plače in mezde se zvišujejo mesečno tako, da je minimalna mezda 115 rubljev mesečno brez premij in drugih dodatkov. Z ozirom na to se je povečal mezdni fond za mesec december za 100 milijonov rubljev. Dva milijona novih brezposelnih v Ameriki. Komisar za socialno pomoč Združenih držav 'ameriških Hopkins je objavil v listih poročilo, iz katerega je razvidno, da je od septembra t. 1. naraslo število brezposelnih v USA za dva milijona. Do februarja pa je pričakovati, da bo število brezposelnih v Združenih državah ameriških naraslo za nov milijon ljudi. Doslej je nova gospodarska depresija zadela naslednje industrije: jekleno, tekstilno, avtomobilsko, rudarsko in čevljarsko. Hopkins trdi, da 'bo v novem letu največ trpela gradbena industrija. Pokojninsko zavarovanje novinarjev. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je sprejel zastopnike beograjske sekcije Jugoslo-venskega novinarskega združenja in jim je glede pokojninskega zavarovanja novinarjev dal naslednje pojasnilo: Na osnovi čl. 86. finančnega zakona za leto 1937-38 ie minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja uslž bencem. ki ie bila objavljena v »Službenih Novinah« 20. novembra 1937 in po kateri se pokojninsko zavarovanje u s lu ž bencev v snu-lii določb izpopolnjena teksta zakona o pokojninskem zavarovanju uslužbencev z dne 12. decembra 1933, razširi na vse uslužbence, ki so dolžni zavarovati se v smislu § 1., 2. in 3. tega zakona in na vse ostale kraje kraljevino Jugoslavije, kjer Obveznosti' za tako zavarovanje še ni bilo. To do-kojninsko zavarovanje pa ne obsega tudi novinarjev kot javnih delavcev, v srni slu 8 1. uredbe o ureditvi odnosov med novinarji in lastniki listov, ker ie na osnovi § 84. finančnega zakona za leto 1937-38 minister za socialno politiko in narodno zdravje pooblaščen s posebno uredbo-urediti odnose med novinarji :n Svetovna politika v uredniških sobah Novinarji, ki ustvarjaj© zgodovis?© — Največp ..sntervjuvež" — Slepa nov^raarka, ki s šarmantnim nasmeškom ruši trdnjave molka — Sivolasa gospodična Tabcciis »Garvin za sodelovanje Londona in Berlina« — »Gayda na poti skozi italijanske položaje v Sredozemskem morju« — »Ga. Tabouis o odnošajih med Rimom in Parizem ...« Dan za dnem srečujemo ta imena v komentarjih svetovnega tiska o najaktualnejših dogodkih. To niso imena ministrov in državnikov in vendar je njihovo mišljenje odločilno za nadaljnje obnašanje njihovih vlad. Tucat velikih novinarjev formira javno mišljenje sveta, oni sede prav za prav za redakcijskimi mizami, vendar dobe njihove besede svetovni pomen. J. L. Garvin je že nekaj desetletij po-tokaz angleški politiki. On je glavni' urednik in uvodničar tednika »Observer«, ki se ima zahvaliti za svojo visoko naklado samo tistim stopetdesetim vrsticam, ki jih vsak teden napiše Garvin. Garvin je po rodu Irec. Da je irski narod končno izvojeval svojo neodvisnost, se mora ne na zadnje zahvaliti tudi temu hrabremu borcu peresa: J. L. Garvinu. Lloyda Georga je privedlo na oblast goreče oboževanje Garvina, a njegova anatema ga je tudi upropastila. Garvin je videl, kako s-s rušijo mino g i kabineti. Mnoge konference in razgovore o paktih je komentiral. J. L. Garvin je bil svetovalec in prerok. On je preklinjal in slavil. Vedno pa se je slišal njegov glas. Mnogi izmed člankov tega moža, ki živi tiho in za sebe v nekem predmestju Londona, je; pokazal nove poti usodi Evrope, tega ’■ dela sveta, ki ga pozna Garvin bolje kakor kdorkoli in ki ga nikdar ni videl z, lastnimi očmi, ker mrzi potovanje. Zato pa je pravi svetovni potnik drugi prominentni angleški novinar Ward Priče. Njegov potni list se mora vsake tri mesece obnoviti. On rabi toliko pečatov za dovoljenje bivanja v raznih državah, da zadoščata tisti tridesetdve strani samo za četrt leta. Ward Priče je največji »intervjuvist«. Dela za Rothermerov tisk in tako je na primer svet v njegovem časopisu čital prvo Hitlerjevo izjavo po zasedbi renskega področja. Ward Price-a je poveril duce kot prvemu svojo od-j ločitev v italijansko-abesinskem sporu. Ward Priče je govoril z vsemi velikimi državniki našega časa. Po njem so vsi govorili svetovni javnosti. Gotovo pa še bolj znan kot Ward Priče je Francoz Jules Sauerw&in. Medtem, ko je slava angleškega novinarja še pri-lično mlada, ima Sauerwein za seboj dolgo karijero. Kot zunanji poročevalec »Matina« je prijatelj številnih predvojnih in povojnih državnikov. Bil je Briandov zaupnik. On je še danes dober Titulescu-ov prijatelj. Sauenveinova »specialiteta« lastniki listov, kakor tudi zavarovanje za ,je bna vedno Nemčija, država; katere je kot prva obiskala negostoljubne otoke pri rtu Horn. Avstracija, Južna Amerika, stepa, pragozd in puščava niso bile več skrivnosti za Titayano in ko se je vrnila v Evropo, in so njeni prijatelji že mislili, da je izgubljena, se je posvetila politiki. Njej ni smel, niti ni mogel nihče odbiti intervjuva. Tam, kjer so se morali mnogi možje umakniti z vljudnim opravičilom, je Titayana z edinim šarmantnim nasmeškom zavzela trdnjave molka. Geinevieve Tabouis je danes najbolj čitana zunanjepolitična informatorica. Slabotna, vitka žena v temnih, nekriče-čih oblekah izve več o pisarniških skrivnostih kakor vsi njeni moški tovariši. V začetku so se zdele njene informacije neverjetne, vendar pa so se končno pokazale kot pravilne, tako vest o načrtu Hoare-Laval, vest o vsebini razgovora med Hitlerjem in Halifaxom, in o Musso- €lam Ak&cBemii® sis^msšš Ist umetnosti v Liubliani linijevem izstopu iz Društva narodov. Mnogo, kar so izprva demantirali, je prišlo izpod peresa te popolne dame, ki je dobro verzirana tudi na področju zgodovinskih, že davno pozabljenih političnih kombinacij. Pertinax v »Echo de Pariš«, Gallus v »Intransigeantu« sta psevdonima dveh francoskih uvodničarjev, ki jih citira ves svetovni tisk. Gayda v »Giorriale d’ Ita-lia«, Kircher in Sieburg v »Frankfurter Zeitung«. J. L. Gardiner v »Timesu«, Vermon Barlett v »Nev/ Ghronicleu«, Walter Lippman v »Herald Tribuni« — to je nekaj drugih novinarjev, katerih mišljenje se komentira v vseh delih sveta in se upošteva na najvišjih odgovornih mestih, ko se je treba odločiti v politiki. Sijajen stil, politična dalekovidnost, a pred vsem dober sluh obeležavajo te može. primer starosti in onemoglosti. Dokler bo v veljavi določba 2. točke § 84. finančnega zakona za leto 1937-38, se na novinarje ne more razširiti obvezno zavarovanje v smislu uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja uslužbencev, ki je bila izdana na osnovi pooblastila v § 86. finančnega zakona. ■jmummm-i] i ——— ——■■■■■»—> PMeeki NajhoSJšs šoferski pozdrav8. Srečujem na ovojem unevnem potu učence, ki so mic do pred kratkim pozdravljali z glasnim in važločnim: Klanjam se! Zadnje tedne so ta pozdrav zamenjali z: Dober dan! Vse v redu. odgovoril sem jim primerno: Bog daj! A prav zadnje dni pa srečam iste dečke, ki so me pa zdaj pozdravili le z odvzdi-gom klobuka brez slehernih pozdravnih besed. Molčim. Srečam jih drugi dan in doživim isto. Ustavim dva in vprašam. zakaj pozdravljajo molče. In kaj mi odgovorita? »Učitelji zahtevajo pozdrav: dober dan! Katehet in dve uei-teliici pa. da vsakogar pozdravljamo: hvaljen Jezus! Da se nobenemu ne zamerimo. pozdravljamo rajši tiho.« Ali ga deca pogrunta! V tej mešanici je znašla sama najboljše pozdravljanje, če že res mora biti enotno! — Popotnik. zik kot Alzačan zelo dobro pozna. Danes je solastnik in najprominentnejši :e-porter francoskega milijonskega lista »Pariš Soir«. Dve ženi se borita v FrancT s Sauer-\veiiiOm za svoje internacionalno ime. To je krasna Titayana in sivolasa gospodična Tabouis. Titayana je pisala pesmi, ki niso našle kupcev, in lažje zabeljene romane kot na primdr »Pot okoli mojemu ljubavnika«, — ki pa so ji prinesli dosti denarja. Ta denar je uporabila l’i-tayana za ustvaritev svojega velikega sna. »Poti okoli ljubavnika« je sledila pot okoli sveta. Titayana je odšla za več let iz Pariza. Ta osamljena žena se je predrznih. da gre s filmsko kamero in pisalnim stroiem v srce Kitajske. Ona je Narodna ©dbrana v IJublian' razpuščena Včeraj ob 9.30 je prišel v prostore Narodne odbrane v palači Grafike na Masarykovi cesti v Ljubljani policijski komisar ’ '' ' • ' 1 ' i..ir~nkiS: . . i da so z cdlokam kraljeve branske uprave v Ljubljani oblastni odbor in vse krajevne organizacije Narodne odbrane v ljubljanski oblasti razpuščene, njih prostori se pa zapečatijo. Policija je pregledala vso imovino in napravila seznam. DR, R. ZUPANČIČ OTON ŽUPANČIČ UK. U. KKLa lUui\iv 'SB U.V...... ' Kontrola mer. Občina Gornja Radgona razglaša, da se vrši na sedežu občine Gornja Radgona kontrola sodov in mer v .| DR. M. KOS Slika dr. R. Nahtigala je na strani 11. Pijanec na smrtni postelji. »No, zdaj se pa še sprijazni s svojim prvem četrtletju in sicer dne 10. in 11. ja- m; j večjim sovražnikom!« tolaži duhovnik nuarja, 7, in 8. februarja in 7. in 8. marca ' umirajočega pijanca. »Prav *ad duhovni 193S. °^c> pa m’ prinesite no kozarec vode!« Mariborski »V e č e r n i k« Jutra sssml MBMHBMBHBBBBBMBBMBBBBBHMBMPMMBMRBMBHMH Srečno In veselo Novo leto žele vsem svojim cenenim odjemalcem in gostom naslednje tvrdke: im MARIJA HRAST slaščičarna Maribor Stolna ulica 12 IVANKA ZUPANČIČ trgovska agentura Maribor Slomškov trg 16 JERNEJ FIDLER mesar in prekajevalec Glavni trg, stojnica — Podružnica Gosposka, vogel Gregorčičeve GOSTILNA VINTGAR Furlan Maribor Tržaška cesta 1 $ « :4 MARTfNZ & STRAUSS Maribor © RADO T1PEL PODRAVSKA TISKARNA D. Z O. Z. Maribor Kratia Petra trg 9 JURfJ KOKOL konfekcija i* Maribor Glavni trg 24 MARIBOR GREGORČIČEVA UL. 6 A. REČNIK elektrotehnično podjetje Maribor Pobreška cesta 6 r ii $ I r i* KLEINDIENST & POSCH Uvoz nemških izdelkov najboljše kakovosti Maribor Aleksandrova c. 44 Dolček & Marini manufaktura Maribor Gosposka ulicfl Karol Robausa nasl. KAROL RAKUŠA parna pekarna Maribor Koroška c. 24. Tel. 22-44. V; I i ¥ it ■ 4- I ŠTERBAL MARTIN tapetnik in torbar Maribor, Meljska c. 2, Trg svobode 6 FRANC FILIPIČ pečar Maribor Ubalč Hassimbeni mestni staubemfc in staubeno podjetje Hlaribor Urtna ulica 12 FRANC PERGLER tovarna avtokaroserij Maribor M linska 44 EiGL - LEBEN damski frizerski satan Mlinska ulica 31 Maribor Gosposka ul. 28 Herman Omelko ¥ 'f it I i 'it i ju M Maribor trgovina z mešanim blagom in južnim sadjem Cankarjeva ulica 30 Maribor Ivan Zivic gradbeno podjetje Telefon 22-77 Smetanova 33 Veletrgovina s sirovinami, prevoz tovora irt avtotaksa IVAN SLUGA Maribor Telefon 22-72 Tržaška c. 22 BCPEDIT" mednarodna, špedicija, družba z o. z. Maribor Cankarjeva ulica 26 ( Maribor 1 i A. Podliessnig veletrgovina s papirjem Telefon 24-48 Pavel Heričko lončar in izdelovatelj peči Badlova 7 Maribor Tattenbachova ulica 6 Maribor Iucm Pečar droge, kemikalije, parfumerija, fotomanufaktura Gosposka ulica 11 Franc UJeiler specialna parfumerija Maribor Gosposka ulica 29 ? it V I St- ili i \ Franc Kormaiin nasl. KAROL RAGG Maribor Gosposka ulica 3 A. JAKAC čevljarna ) Maribor Slovenska ulica 24 ¥ ‘I i’ I i 'k 'i i »ELEGANCE« damsko in moško modno krojaštvo Vek. Terzer Maribor Meljska cesta 2 MIRKO FELDIN manufaktura — perilo 'd! i)! Maribor Aleksandrova cesta 13 Parna pekarna JOSIP ČEBOKLI Maribor Glavni trg 9 k MATEVŽ ŠTAUBER strugarski mojster HANL FRANC sobo-, črkoslikarstvo in pleskarstvo ANTE ZORIČ -Jadranska klet« Maribor Orožnova ulica 4 Maribor Inž. arh. JELENEC & inž. ŠLAJMER Gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. z o. z. MARIBOR * VRAZOVA UL. 11 TELEFON 22-12 JO/. TSCHELIGI PIVOVARNA IN ŽGANJARNA MARIBOR ERNEST in ANA BIRTIČ restavracija »Pri klavnici« IVAN LAH špecerija, kolonijale in delikatese IVAN LEGAT Prva specijalna popravljalnica in trgovina pisarniških strojev Maribor, Vetrinjska 30. Tel. int. 24-34 ANTON POŽAR cvetličarna Pobrežje Nasipna 1 Maribor, Gosposka 36, Ban. palača T ¥ I f k i i i LJUDEVIT VLAHOVIČ mesar in gostilničar Maribor A'leksandrova c. 40 »CVETLIČNI DOM« Ivan Jemec Maribor R. PRATTES eiektro-mehanična delavnica i I 'I J i i Maribor Aleksandrova c. 33 ALBERT VICEL trgovina s kuhinjsko opremo s "■srnam ' •,r"-rrOT8W5f®*?-»xy^’'. • ^anraai.*:. ‘ws Srečno in vese/o Novo /efo žele vsem svojim cenjenim odšemaleem in gostom naslednje tvrdke: ms SCHMID HILDA likalnica in pralnica •i. Maribor k‘.______________ iif Slovenska ulica 15 EMAN ILICH slaščičarna Aleksandr. 40 Maribor Slovenska 5 MARIJA SIEBER trgovina z rokavicami Maribor Glavni trg 14 HOTEL »MERAN« JULIUS CRIPPA trgovina z delikatesami in vinom J Maiibor Slovenska ulica 3 i- « !! BRANKO SUČEVIČ parfumerija TRANSPORT MEDNARODNI PREVOZI MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 57 FERDO KUHAR tapetnik in dekorater Maribor Vetrinjska ulica 26 Maribor Slovenska uli£a 8 CARINJENJE TELEFON 23-50 VSKLADIŠČENJE ODPREMA JOS. TICHY IN DRUG elektrotehniško podjetje trgovina elektroblaga in svetilk Maribor Slovenska 16 •1 ;|i ■m TEREZIJA PAULIČ jostilna »Pri glavni pošti« »SVILA« specialna trgovina Maribor Stolna ulica i $_ ■'« t - it it u 'I FELIKS ŠKRABI. manufaktuma trgovina /01. BENKO Maribor PRODAJALNA TOVARNE MESNIH IZDELKOV Gosposka ulica 34 K \ $ FRANJO GERT J svečarna in medicama $ Maribor Gosposka ulica 11 Maribor Gosposka ulica 13 f: SREČKO PIHLAR manufakturna trgovina Maribor Gosposka ulica 5 MURSKA SOBOTA MARIBOR HOTEL »ZAMOREC« Pavla Jančar Maribor FRANC C V E R L 1 N krojaštvo in konfekcijska trgovina Maribor Gosposka ulica 32 v. I i ■ R Maribor Fr. Bernh^fHov sin: Imejiteli G U S T A V B E R N HA R D zaloga stekla in porcelana Aleksandrova cesta 17 Pugel & Rossmann veletrgovina z vinom Maribor Trg svobode Kavarna Orient Franc Majcen Maribor Palača Pokojninskega zavoda H. ZEMLJIC hotel in restavracija »Orel« Maribor Anton Tavčar tovarna mesnih izdelkov Maribor Jurčičeva ulica 3 t* I f I 8 Maribor FRANC FILIPIČ mesarija Betnavska cesta Parna pekarna Scherbaum Maribor Telefon 29-60 Grajski trg 6 i JUSTIN GUSTINČIČ mehanična delavnica in trgovina, trgovina s starimi stroji Maribor Tattenbachova ul. 14 i* ‘j MARIJA KAGER ■j: trg. špecerije, galanterije, kuh. po- sode in porcelana v- Maribor »___________:— Državna cesta 24 Maribor I t f! i. t ! I i' $ #|v I I $ Maribor F. SCHOBER Magdalenska parna pekarna Kralja Petra trg 2 ALBERT ECCARIUS urar in optik Maribor Slomškov trg 5 JOSIP KAGER izdeluje dragulje in zlatnino Miklošičeva ulica 4 t! LEO BABIČ izdelovanje vsakovrstnih čevljev W. WITLATCZIL pekarna »ELEGANCE« damski salon klobukov Maribor Grajski trg 8 Maribor Aleksandrova cesta 13 VILKO BLATNIK TRGOVINA ČEVLJEV MARIBOR GOSPOSKA UL. 1 Knjigarna Učiteljske tiskarne Podružnica (Tlaribor Banouinska hranilnica Tyršeua ulica 2 MAKS USSAR kleparstvo in inštalater LOJZE LISJAK restavracija »Union« IVO STAUDINGER pohištveno in stavbeno mizarstvo J* Maribor Mlinska 17 V. VOŠINEK trgovina z usnjem Maribor Koroška cesta 13 -k DRAGOTIN ČUTIČ-VDOVA t)! puškar in trgovina s strelivom t,! Maribor Slovenska ulica 18 ANTON PAŠ modna trgovina Maribor Slovenska ulica 4 'Nn — nič, kaj bi naj delal?! Zena je bila bolna — tudi otroke je bilo treba oskrbeti.« -Saj, saj, toda ob čem ste živeli?!« Štefan je skomignil z rameni ter se dobrodušno nasmejal. »Bog nam ni dal poginiti — dobri ljudje so preskrbeli...« »Da. saj so oče predali vse polje, so praviii mati,« se o gl? si najstarejša deklica. Iva je prezirljivo premerila moža — dalje ni povpraševala. A ko je zvečer segel po jopiču, iioteč oditi, kakor navadno v krčmo, mu zastavi žena pot. Iz tega je nastal prvi prepir v zakonu. Iva i”i hotela odjenjati, — Štefan pa tudi ni bil novinec. Vedel je, da prva zmaga aii poraz odloči vso njegovo bodočo usodo. Ušel je v krčmo ter se bolj iz strahu kakor radi zmage napil in sc vrnil pozno ponoči domov. Iva ni lenarila. V tem, ko . je bil mož v krčmi, se je pogovorila s sosedami o svojem možu. Sosede so ji živo naslikale. kakšen je Štefan. Iva je spoznala, da je i>jen mož izreden lenuh in malomar-.než. Toda novo ji je bilo to, da si je pred svatbo Izposodil od Žida Ozefa na [hišo sto kron. To je bilo zanjo huda rana, toda Iva ni bila ena izmed tistih, ki bi se ustrašila vsake malenkosti. Prvo injeno delo je bilo, da je še to noč preiskala premičnino svojega moža. Našla je v žepu nekoliko nad dvajset kron — tak zaklad, da ie Iva pozabila od veselja cdkod je. Zgodaj se je prebudil Štefan radi prijetnega vonja česnove juhe. Toda Iva je bila, kakor da se ni zgodilo ničesar, in to je samo povečalo njegov mir. Vendar ni ostal dolgo časa miren. Včeraj je še imel v žepu dvaindvajset kron, sedaj pa ima komaj nekaj'vinarjev. Vedel je. da jih je v krčmi še imel, kaj s« je pa pozneje zgodilo-, se ni več spominjal. Sreča je bila samo, da žena ni vedela zanje! S to izgubo so se, kakor bi presekal, končali Štefanovi medeni tedni. Kakor da so se zbrale vse nesreče, je prav tedaj tudi pošla zaloga, ki jo je Iva pripeljala z doma. Iva ga je še ta dan prosila denarja za moko in zabelo. Štefan se je prestrašil. Kaj, ako je žena slutila, da le imei denar in če sedaj izve, da ga je izgubil. Da bi pregnal vihar, ji reče. da še ima nekoliko vinarjev, ki pa bodo še prav prišli, sedaj pa naj skuha krompirja. Iva ga je ubogala, skuhala je krompir in ga prihranila še za drugi dan. Otroci so osupnili nad novim redom. Tudi Štefanu. ki se je privadil na redno, toplo hrano, je pričelo kruliti v želodcu. Samo Ivi je bilo vseeno. Da, pričela je še nekaj novega: po jedi je začela peti zalivalo za nasičenje z božjimi darovi, (Dalje.) za spomenik blago-ookojnega viteškega kralja Aleksandra / Zedini-> telja v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotovški trg 1, soba št. 6 a i&dteje žeše$smtte vesti Na§ms oaia le nroiiil kralju Faruku s državnem udarom izdajajo Židom nikakšnega vizuma za i strogo zastražena, da se prepreči prehod Bolgarijo. Romunsko-bolgarska meja je I Židov v Bolgarijo. KAIRO, 31. decembra. Ves Egipt je pod vtisom paiačne revolucije, ki jo je izvršil mladi kralj Faruk z odstranitvijo via-de Nahas paše. .Konflikt med kraljem in Nahas pašo je nastal radi raznih tolmačenj določb ustave glede prerogative krone. Nahas paša je namreč grozil kralju, da bo izvršil državni udar s pomočjo »modrih srajc«. Nova vlada je takoj raz- pustila »modre srajce«, ki so predstavlja- li po italijanskem vzorcu gardo stranke vafdovcev. Z velikanskim zanimanjem se pričakuje nadaljnji tok dogodkov. Velikega pomena je. da se ie kralj odločil za ta korak po razgovoru z angleškim poslanikom, Kralj Faruk je bil vzgojen v Angliji in da mnogo na mnenje angleških svetovalcev. Žide bodo iz Romunife izgnali BUKAREŠTA, 31. decembra. Židje bodo kot nezaželjeni tujci izgnani iz Romunije, njihovo premoženje bodo konfescirali v prid državne blagajne. Danes so bili izročeni odpustitveni dekreti vsem židovskim profesorjem, učiteljem, upravnim | uradnikom, sodnikom itd. Izšel bo zakon, | ki bo Židom onemogočil opravljanje odvetniških poslov. Drugi zakon pa bo anuliral trgovinske koncesije Židom, Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada dala svojim konzulom v Romuniji navodilo, da ne Simm^amke &mm Naš obmejni krnet fe v stiski! V va- jSiem c. listu ste pred nekaj dnevi objavili članek, v katerem razpravlja pisec 0 prodaji obmejnih posestev v obmejnem pasu in o komisiji, ki omejuje svobodno prodajo teh posestev. Ker odredba ni popolna, pomeni ista zlasti za one, ki so primorani svoje posestvo prodati, težak udarec. Po ukinitvi kmečke zaščite je naš kmet prišel v stisko glede odplačila prvega obroka Pab-u. Odplačevanje obrokov gre težko cd rok, ker primanjkuje povsod in tako tudi pri kmetu, 1 razpoložljive gotovine. Med našimi kme-| ti žal nimamo denarno tako močnih, ki j bi bili v stanju, odkupiti to ali ono posestvo, ki je na prodaj. Stiska je tolika, da je pač naš kmet primoran prodati posestvo vsakomur, pa naj pride od kjerkoli. Uresničitev brezobrestnega poso*- jila za kmete kakor tudi zakon o zaščiti eksistenčnega minima kakor je to slučaj še danes na ozemlju bivše Srbije, bi zlasti naši obmejni kmetovalci toplo pozdravili. Že pred dvema ietoma so imela naša županstva topogledne plebiscite, a do danes tii šc rešitve in odločitve. Socialno gospodarska nujnost kliče po izvedbi teli zakonov. Kmet apelira na merodajne činitelje. da mu v tej stiski pomagajo. Zakaj? Pepček: »Manček. zakaj pa imaš ti usi?« Flancek: -Zato, kel jih iNoe ni pozabil vzeti seboj v balko.« Glasno. A., ki mu je B. hotel nekaj tiho povedati na uho. da bi drugi pivci ne slišali: »Glasno povej, saj jaz ne bom pravil okoli!« IX. I. 1229/37-7 Dreibenf oklic Dne 21. februarja 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 11 • dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Bresternica, vi. št. 127 cenilna vrednost: 36.43G.— Din vrednost pritiklin: 680.— Din, kateri znesek je že vštet v cenilno vrednost zemljišča najmanjši ponudek: 24.292.— Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jin ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki jc nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodili« v Mariboru, dne 16. decembra 1937. 7765 Trgovci poior 1 Opremljen TRGOVSKI LOKAL v cen-trumu trga Slov. K njice na križišču Cest z velikimi skladišči oddam takoj v najem. Pripravno za trgovce ,z deželnimi pridelki. 78!G A. KRIŽNIČ, pos. Slov. Konjice. pri naših snseren-kll&ujfte ter oglašujte Moderen narodni sprejemnik je poceni OKTODNi SUPER kvalitetni sprejemnik — za majhen denar! »PHILIPS V6“ hV6“ je 4 + 1 elektronski oktodni super, v ceni vsega nekolii. stotakov dinarjev dražji od 2 H- 1 sprejemnika. Primerjajte njegovo reprodukcijo, selektivnost in manipuliranje z 2 -j- 1 sprejemnikom, da se uverite o prednostih tega sprejemnika Nesežni obroki odplačevanja po dm140a- POJASNILA DAJEJO VSI PHILIPS-TRGOVCI PHILIPS RADIO Glavno zastopstvo: E. PETELN, dipl. optik, Maribor, Grajski trg 7. 7272 M a.r i b o r s. k' i »V e č e r n i.Tč« 'J u t r a Stran 13. Hišni gospodaril in ffl&mmFšiki! Imate stanovan/e. ki bi ga radi dali v najem ali morda sobo, ki bi jo radi dali v oodna - 1 jem? Brž dobite in te r e s en te s pomočjo ..Veierftikoveg a** malega oglasnika, ki ga . v mestu in okolici povsod Utajo ter uvažujejo Obrtniki! Nudite delo ? Iščete kupca ? Potom malih oglasov v "Vecemiku” si lahko tako' v omagate, saj je «* Veternik** kod edini obmejni slovenski dnevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen. Mali oglasi fiazno GOSTILNA BARIČ, TEZNO. Silvestrov večer, domače koline. Cenjenim gostom želim srečno in veselo Novo leto! 7806 JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 v TRAJNI KODRI 40 Din. garantirani, in druga postrežba najceneje. Srečno novo leto! Frizerski salon Seme. Studenci. 7810 JOS. TICHY IN DRUG Kotices elektrotehnnično do djetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovtfm-skih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga no kon-kurečnih cenah SPOROČAM, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja hčerka Mariia Drožan. Peter Drožan Zg. Dol 33, p. Sv. Jakob v Slov. gor. 7824 RESTAVRACIJA A. SENICA SILVESTROVANJE Cenjene goste bomo postregli z najboljšo kapljico: priznanim ljutomerčanom in rdečim burgundcem. Za prigrizek bomo nudili okusne jetrne klobase, domače krofe in razne specijalitete. 7839 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. MADRACE NAJBOLJŠE ROČNO PRE- -jc-sSi sli „ 4 j' i :=T>^ i!= SPREJMEM DIJAKA Poseben vhod. Luč prosta. Lovec. Glavni trn 4. 7854 Sobo išle Gospod išče za takoj v bližini »Mariborskega dvora« SONČNO SOBICO Naslov v upravi. 7715 Pouk Samoprodaja: 9 mi vendarle najboljši Maribor, Vetrinjska u!.30, tul. jut. 24-54 Podružnica: Ljubljana, PrBŠ8r-0¥a Ul.44. tel iill. 26-36 kavče. odeje, zavese. zoic. kakor SITE PUH ODEJE, volnene in vati rune odeje (od sploh vse tapetniške izdelke ; 70 din naprej), pernice, zglav 10 nike, •'.....— dobavlja najuEudne.ic Ferdo Kuhar, tapetnik. Vetrinjska ulica 26. LEPA SPALNICA in tudi KMEČKA SOBA ceneno na prodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva POTOČNIK. Vinarska ulica. izgotovljeno posteljno perilo, koce, posteljno platno, 5Sb/1 garantirano goste inlete, če-j liano perje od 25 din naprej, (i5i7 | unl* od 160 din naprej, polpuh I beli 110 Din, moderne tkanine za .zavese po solidnih cenah. Specijaina trgovina — izdelovanje posteljnih odej A. Štuhec. Stolna ul. S. 78l9 POKROMANJE. PON1KLO-VAN.IE wsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«. Maribor. Trstenjakova ž. 7160 Glavna zaloga KRANJSKIH KLOBAS tvrdke K. Jarc Ljubljana. Josip Šinigoj, delikatesna trgovina, Maribor. Aleksandrova cesta 18. 7188 KOLESA. GRAMOFONE. ŠIVALNE STROJE. VOZIČKE popravlja dobro in hitro po kuiantnih cenah znana tvrdka Justin GUSTINČIČ. Tatten-bachova 14. Shramba k°les čez zimo 71S9 Vsem cenjenim strankam želim srečno novo leto. ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. FRANJO STAJNKO mouno kro.iaštvo za dame in gospode. Maribor Tržaška cesta 3. 7851 Posest ODDAM HIŠO z gospodarskim poslopjem ali Arridii/c ! samo stanovanje Studenci. OTROŠKE i Kralja Matjaža 38. KRATEK KLAVIR dobro ohranjen, poceni naprodaj. Gosposka 40. vrata 5 _____________7785___________ Poceni prodam novi ŠIVALNI STROJ »ANKER« Studenci, Radvanjska i 50. 7S32 ŠIVALNI STROJ velik, krojaški. »Singer«, takoj naprodaj. Einspielerjeva ul. 26. ' 7834 MOTORNO KOLO radioaparat kakor peč (Eiill-ofeii) proda, pocenit i.nfijsauUv Draksler. Veriniska ul. JI-3838 DVE SOBI veliko in malo. oddani. Zg. Radvanjska 97. 7841 Oddam takoj opremljeno, čisto SOBO s posebn ni vhodom. Naslov v upravi lista. 7852 Stanotfame SOBO IN KUHINJO oddam. Jadranska 40. Por brežje, 7759 GOSPODA . sprejmem . na stanovanje, evsntuelno s hrano. Ruška c. 3. Marin. 7809 •»»♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»»♦»♦♦♦♦»♦♦»♦»»»»fr Trgovci 1 Svoje blago priporočate najuspešneje m najučinkoviteje v Večer/liku", saj je m družine v Mariboru in bližnji okolici, ki ne bi čitala ..Veternika**. SOBO IN KUHINJO oddam. Koroška cesta 76. 7818 SOBO IN KUHINJO oddam. Vrecl-Rotbva 15, Nova vas. 7820' DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Krekova 18, Mlakar. 7836 GOSPODA sprejmem na hrano in stano-vnje.a Zidovska 14-1. vrata 8 7853 NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA po lahki, hitri metodi. Uspeli zajamčen. Trubarjeva 4, pritličje, desno. Telefon 24-24. 7608 Posojilo POSOJILO Din 15.000 iščem proti vknjižbi na enonadstropno hišo v mestu. Ponudbe prosim na upravo pod »Zajamčena varnost«. . 7831 V našem TRGOVINO z mej. blagom dam takoj v najem z zelo ugodnimi pogoji. Pobrežje, Aleksandrova 99 7"817 Službo dobi SLUŽKINJO za kuho in vsa hišna dela i_šče tričlanska uradniška družina v bližini Maribora. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista. 7768 Službo išče KUHARICA išče zaposleni:. Potočnik, Pri ■staniška ul. 7. 7786 GOSPODIČNA z večletno prakso pri otrocih zmožna vseh pisarniški)! del. prosi primerne službe. Ponudbe na upravo pod značko »Vestna«. 7788 MLAD DIMNIKARSKI POMOČNIK išče službo kurjača v tovarni ali katerokoli službo. Naslov pove uprava lista. 7S29 UPRAVITELJSTVO HIŠE ali kaj sličnega iščem. Ponudbe prosim na upravo pod 'DavJiii uslužbenec«. 7830 S. \ delikatesnem oddelki Lah Maribor, Glavni trg 19 n a j a' e č j a izbira vseli •sveže kranjske klobase, klenioah. ' vrst delikates, dnevno Najfinejša vina v sle- Lokal LOKAL s stanovanjem Din 250,— oddam takoj. Studenci. Kralja Petra c. 72. 7843 Sobo odda 7754 : ------ HIŠA s 1.100 ur ograjenim vrtom proti odplačevanju naprodaj. Vprašati v ponedeljek pri Štrausu, Ptujska cesta 59 7812 LEPE ZAVESE od tvrdke »Obnova«. Obnovite poceni Vaš dom. F. Novak, Jurčičeva 6. 7564 Novozgradba. soba. kuhinja, vrt .13.000. — Krasna 7 stanovanjska novozsjradba Din 210.000. — D&bičkanosno vi-če hočete res dobro vino piti. ■ nogradno posestvo. 30 ora-morate v gostilno lov od teh 10 oralov vino- »PREŠERNOVA KLET« j grada novi nosad. poceni na priti. Trafenik v Gosposki j obroke. — Srečna novo leto ulici. 7618! vsem nošim cenjenim stran- SMUČARJI pn7ADi I kam želi posredovalnica »Ra- LEPO, PRAZNO SOBO s posebnim vhodom v centru oddani. Gregorčičeva ul. 14, liotzl. 7748 OPREMLJENO SOBO oddam. Sodna 32-11 levo. 7787 POZOR! Ces vse dosedanje smučarske kroje se vam nudi naj- j bolj praktičen edinole pri! Ivanu Rojsu, krojaču za da-! me in gospode. Zg. Tržaška cesta 4 Želim svojim ceni odjemalcem veselo Nov o leto ter se š; v nadalje priporočam za obilen obisk. 7752 SILVESTROV VEČER priredi kolesarsko društvo Studenci z veliko cair.ua hi pojedino domačih klobas v gostilni Mras Studenci Vstop prost. 7753 NA 'VESELO SILVESTROVANJ;- in pojedino domačih klob . in perutnine vas vabi gosr! ua Kekec. 7773 i rid« Hosnoska 28. 7845 Anton 31. STEKLENICE mineralne vode kupuje Linzner. Mcliska cesta 7755 ppotfam ČI s T O K R V N A J .4 ZB E Č A R K A (Daekel) z rodovnikom sc Proda. Pišite na: Marija Pri-storiik. Poljčane, 7693 KUHINJSKA OPREMA K.deina. po jako nizki ceni iDrodai. Na vpogled pri ples ■ arskemu moistru Mirtiči1 udviku. Slovenska ul. 31. mi SOBO čedno, solnčno, z dobro oskrbo oddanv. Maistrova 14-11. 7797 Oddam lepo OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom s i. >a-nuariem. Mlinska ul. 21-i. 7'805 OPREMLJENO SOBO oddani boljšemu gospodu. Meljska 41-1. vrata 5. 7808 j j Lepo solnčno, opretnlierio SOBO v vili oddam takoj. Tbtnšiče- ; j va 23, zraven sanatorija. j 7811 Oddani takoj OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom. Maistro-| va ul 18. ■ 1. Hadstr..; vrata C>.-' 78! 4 i Kupujemo Prodamo po nafvi$|i dnevni ceni vsakovrstne. tekstilno odpadke, cunje, krojaške odpadke, dalje staro železo, litino, baker, medenino, svinec, cink, cin itd. Iščemo zanesljive in izvežbane nakupovalec! pod (astno ceno raznovrstne rabljene stroje, novoželezo, traverze itd. ezisca, razno Cunje za čiščenje strojev, čistilna volna vedno na zalogi, tovorni prevozi, selitve z avtomobili ali konjsko uprego se promptno in poceni prevzamejo. Državni naslovljenci imajo poseben popust! 7769 Dva elegantna taksi-avtomohiia vedno na razpolago, kličite telefonsko številko 22-72» veieirgovlna s surovinami, prevoz tovora in avtotaksi Tržaška c. 22 Telefon št. 22-72 , — ---- Sluaa Ivan - Maribor. Zahvala \ sem, ki sle nas ob izgubi našega predobrega papana, gospoda K&r-sa Pav.sj« tolažili, vencev, ooslovili od; 11 'ej. me v boleru in ob počastili njegov spomin, mu poklonili toliko lepega cvetja in ier gu spremili na zadnji poti in se s pesmijo in častno stražo ega. izrekamo svojo globoko in iskreno zahvalo. Po.sc-zahval ju jemo še \ sem_ oniiji, ki so l jubemu papanu lajšali bole njegovi zadnji uri. Odlična, sotnčna SOBA prostim vhodom pri park.i se odda takoj. Naslov v upravi lista. 7821 ari tir ?r. (tile papanu p liri. M. decembra 1937. bijoča rodbina Pavšič in oslalo sorodstvo. e- Gostilnicam! Silvester Veselo Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Simon Vertnik Vam posreduje resnični doživljal, bodisi da Doslušate komorno glasbo, sinfonični koncert, opero, ODereto ali igro. 100% no naraven zvok. Remek-delo nemške /adio-industnje. Največja brezhibnost v delovanju. Popolno izenačenje fadinga. Minimalna uporaba toka. Sprejem prekooceanskih postaj na kratkem valu. Vsi sestavni deli stalno v zalogi. Zamenjamo Vam kes stan, današnjim zahtevam ne odgovarjajoči aDarat za novega, proti primernemu odplačilu. prvi valjčni mlin in zamenjevalnica Svetovno znana znamka ! Prodaja na obroke Speci] alna delavnica zaradiotehniko Naznanjamo, da je naš dragi stric, gospod Mate Tomovič slaščičar po težki bolezni danes preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 1. januarja 1938 ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na mestno pokopališče. „ Maribor, dne 30. decembra 1937. 7822 , Žalujoča rodbina Tomovič. Palača Pokojninskega zavoda mehanična delavnica, lastna ponikloval-nica in zavod za emajliranje Maribor. Tattenbachova ulica 7833 Tu v kotu vzel sem msera t v katerem se bo dalo brat ^ ŽELEZO STARO JAZ KUPUJEM PO DOBRI CENI GA PLAČUJEM! ^H Poglejte v kote tam med šaro imate i Vi — železo staro? Na voz vse skupaj naložite in moji tvrdki ga pošljite! Persianer, sever, in južni skunks, srebrni oposum, bizam itd. v veliki izbiri in strokovni izdelavi plaščev, jopic ter ovratnikov po najnovejšib krojih dobite po solidnih cenah pri P. S £ M K O, krznarju Maribor. Gosposka ulica 37 USNJE vseh vrst kupite za ostre zimske dneve ugodneje pri tvrdki Lepo angleško, češko in nemško sukno dobite poceni ori Kovin a ste krste Maribor, Vetrinjska ulica 15 kupite najboljše pri izdelovatelju, ker tam so za 50% cenejše kot drugod Oglašujte v ..Veterniku Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5%, Srečno in veselo zeli vsem cenjenim odjemalcem Stran 15 ■RpiffKft!CT*n Želimo vsem. srečno Novo leto 1938 Weka Stanovanjske potrebščine MARIBOR Ba fUesMU senik 7823 svileno perilo, nogavice, rokavice, umetni nakit plesne cvetlice C.BODIFELDTMaR,BO" Gosposka ul. Maribor ■ Kralja Petra trg J j Bencin PetroSei Stroina, dlinderska in avtomobilska oiia. vse vrste tehničnih masti in kolomaz dobite vedno, tudi ponoči! M Bencin na črpalki Veselo in srečno Novo leto želi tvrdka M OTO RO IL NARIBOR 7621 IX I 4500/37 Dražbeni oklic Dne 21. februarja 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Razvanje, vi. št. 527 cenilna vrednost: Din 4.995.— najmanjši ponudek: Din 3.330.— Pravice, katere bi lic pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru. 7825 dne 20. decembra 1937. ZAHVALA Ob težki izgubi nepozabnega soproga in očeta Antona Emaršiča restavraterja v Mariboru se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s svojim sočustvovanjem lajšali zadnje trenotke njegovega življenja ter mu dali tako častno spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebno čutimo ‘ dolžnost, da se zahvalimo primariju internega oddelki splošne bolnišnice gospodu dr. Stanc Lutmanu ter gospodu dr. F. Pavliču, ki. sta sc toliko časa trudila, da mu omilita trpljenje, prečastiti duhovščini frančiškanske župnije, Glasbenemu društvu železničarjev ter pevskima zboroma pekovskih mojstrov in pomočnikov, kakor tudi šolskemu upravitelju gospodu Al, Vavdi za ginljive tolažilne besede ob grobu blagopokojnika. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvctja. V Mariboru, dne 23. decembra 1937. 7807 Marija Emeršič in hčerka Brigita. Kupuj svoje potrebščine pri naših inserentih! Centrala: MARIBOR'B*“i* “ °”“ Gosposke - Slovenske uMte RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naloiba denarja, ker jamči *a vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m » »so JP svojo davino motjo — - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajole posle to in o in kulantn o Sprejema Podružnica: CELJE jJtnSitZierskZ^afHmiZ** Stran 16. —i■ i nu n Himna lis domače is vabi gostilničarka y@ui Marica akviziter!?. za prodajo knjig s 25 % provizijo. Naslov v upravi. Koncert {godba slovenjegoriških jodiarjev). Halo vsi prijatelji Slovenskih goric pridite na silvestrovanje k Anici Purgaj Glavni tre? št. 5 V E R l T AS, pogrezljivi Din 2000'—, ne pogrezljiv Din 1700’— z 20-letno garancijo v trgovini šivalnih strojev. USSAR, Trubarjeva ulica 9, Maribor 723 Gostilna otok ,VIS Sodna 16 Danes veselo silvestrovanje. Morske ribe, odo j ček na ražnju, pitani purani in piščanci pripravljeni na različne načine. Cene nizke. Vino dalmatinsko, viško in domača prvovrstna. Vsem cenj. gostom želimo srečno Novo leto! M A. Lozic i puloverji palčniki nogavice čepice šali spodnje perilo za velike in male H prinaša E. Mdefeldt _ Maribor, Gosposka4-6 m i! Za večerno družbo vam izborno služijo ti elegantni in lepi diftin čeveljčki. Dil-tin je materijah ki popolnoma nadomešča semis in antilop poleg tega jo pa zelo trajen. Poskusite en parček. Za ples so ti Čevlji zelo elegantni. Zaponka preko rista, lepa čruo-bela kombinacija daje vašim nogam posebno eleganco. Z njimi boste imeli dvojno zadovoljstvo pri plesu. Beli, elegantni atlas čevlji za ples. Vsaka dama mora imeti k svoji toaleti čeveljčke iste barve kakor je njena obleka. S gpecijelno barvo barvamo te čeveljčke: rdeče, roza, zeleno, plavo, rumeno itd. Elegantni damski čeveljčki iz finega laku s solidnim okrasom. Vaše noge bodo v teh čeveljčkih izgledale zelo elegantno. m Naš ponos so elegantni na rorn šivani lakasti čevlji za gospode. Ti čevlji so i smokingu in fraku najprimernejši, porabljaš jih lahko povsod in tudi za ‘les. Izdelava je prvovrstna, soliden tras in jamčimo za njihovo eleganco. mmmmmmmmammmmammmmmmmmmammš — ——anmBrf m rb