Leto LXXIII, st. 73 PoltnlM pltfaM » f«fo»tBl «- DU P«tgebBfcf bu betaUL Uredništvo In uprava: Ljubljana Kopitarjova (. Telefon 23-61-23 64. Mesečna naročnina S°1 lir. — Cek rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.391 sa Inaerate. Izključno za •topetvo za oglase Is Italije ln inozemstva: DPI 8. A- Mileno. Rokopisov ne vračamo. IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE Preis - Cena L 2 SLOVENEC MAR t C • 1945 31 SOBOTA Ungeheuere Menschen- u. Materialverluste der Sowjets wahrend des mehr als 10wochi-gen Kampfes in Ostpreussen Schwere Kampfe an der ungarisehen Reichsgrenze — Gotenhaien und Danzig iielen in die Hand des Gegners — Amerikanisehe Panzerspitzen bei Bad Wildungen und Brilon — Der Gegner westlich Gclnhausen aui-geiangen — Schvvere Kampfe im Odenwald und am unteren Neckar DNB. Aus dem Fiihrerhauptquarlier, 30. Miirz 1945. Das Obcrkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Sudlich des Plattensees wurde der Feind, der seine Angriffe vvieder aufnahui, im Raum von N a g y b a j o m aufgefangen. Wahrend unsere Verbande die Bolschevvisten zvvischen dem Pluttcnsee und der Rnub nach mehre-ren Kilomctern Bodengewinn zum Stehen brachteu, konnten die Sowjels mit starkeren Kriifleii den Fluss bei Sar-v a r iibcrschrittcn und iinsere Truppen iiber S t e i 11 a m a 11 g e r und G ii n s auf die Reichsgrenzc zuriickdriicken. Nordlich der Donau wurden Ein-briiche zvvischen N e u h fi u s I und Ncutrii abgeriegelt. Beiderseits L o s -lan und ini Rnuui sudlich Leob-schiitz, wo der Feind seine Angriffe mit unverminderter Starke fortsclzt, verhiuderlen unsere Truppen durch zuhlreiche Gegenangriffe grosscren Ge-lundegevvinu der Bolschevvisten. Siidlich Neisse und am S ii d r i n g der Fc-stung Glogau seheiterten vvicdcrholtc Angriffe. Die tapfere Besatzung von Kustrin leistete den mit iiberlegenen Kraften nngreifenden Sovvjets hcldenmutigen VViderstnnd. Im Gegenangriff vernich-tete sie nordlich des Bahnhofes A 1 t -stadt eine feindliche Kampfgruppe. lm Bereich der Danziger Bucht dauern auf der Wcstcrplalte und in der \Veichselniederung dic harten Kiiinpfe an. Nach erbitterten lliiuser-kampfcn und griindlicher Zcrstorung der llafenanlagen fielen Gotenhafen und Danzig in die Hand des Gegners. In Ostpreussen hat die 4. Ar-moe nnter dem Oberbefehl des Generals der Infanterie Friedrich Wilhelm Miiller iiber 10 VVochen lang dem un-unterbrochenen Anstrum der feindlichen tjbc.rmacht stnnd gehalten und starke Krafte des Gegners gebunden. Truppcntcilc aller Waffcnguttungcn, Versorgungstruppeii und Stiibe schlu-gen sich in vorderster Linie unter ihren vorbildlich kiimpfendcn Offizieren mit beispiclhafter Tapferkeit. Dicsem ent-schlossenen Kampfgeist ist cs zu dan-ken, dass dic Front der Armee an kei-ner Stelle durchbrochcn wurdc und der Feind jeden Meter ostpreussischen Bo-dens nur unter schvversten Verlusten an Menschen und Material erkiimpfen konnte. Die Bolschevvisten verloren durch den ziihen Widerstand der Armee in der Zeit vom 12. Januar bis 28. Marz 2557 Panzer, 2734 Gcschiitzc aller Art, 304 Grnnatvverfer, 82 Flugzeuge, 1172 Maschinengevvehre uud mehrere Tau-send Gefangene. Unsere kurland- kampfer schlu-gen nordvvestlich Dob len stiirkere Angriffe der Sovvjets ab und vernich-telen in mchrtiigigeii Kiimpfen dic Masse einer iistlicli der Windau eingebro-cheneu Kriiftcgruppe. Am N i e d e r r Ii e i n verhinderten unsere Truppen im Abschnitt von K m -meric h feindliche Lmfassungsversu-che und die Ausvvcitiing des Rhein-briickenkopfes nach \Vesten, unter Ab-schuss von zahlreichcn Panzern. Ostlich der S t r u s s c Borke n-Dorsteu gcliing es dem Gegner seinen Angriffs-keil bis Stadtlohn und iiber D U I -m e n vorzutreiben. Am Nordrand des Industriegebietcs, iistlicli Dorstcn und Glad beck, konnte der Feind geriugfiigig Boden gevvinnen. Auch hier vvurde eine griisscre Anzahl nuierikn-niseher Panzer vernichtet. Zvvischen R u h r , H h e i n und S i e g hat sich die Lage vcranclcrt. Cbersetz-versuehe zvvischen Diisseldorf und Leverkusen seheiterten. Auch ortliche Versuche der Ameriknncr, die mittlere Sieg uach Norden zu iiber-sehreiten, vvurden zerschlagen. Siidlich Sicgcn und an den Ostauslaiifern des U o t li a a r g e b i r g e s hat sich der feindliche Druck verstiirkt. Aus "dem Raum Marburg sind amerikanisehe Pnnzcrabteilungcn weit nach Norden und Nordosten vorgeslos-sen nnd haben mit ihren Spitzen B a <1 W i I d u n g e n und Brilon im Snu-crland errcicht Beiderseits des Vogel s b e r g driickt der Feind nach Osten. Im unteren K i n z i g - Tal fin-gen unsere Sperrverbiinde uen Gegner vvestlich Gclnhausen auf. Auch hier vvurden zahlreiche Panzer vernichtet. Bei Seligeustadt konnten die Amerikaner ihren Main-Briickenkopf geringfiigig erweitcrn, vvurden jedorh siiddstlirh Aschaffenburg im Gegenangriff auf den Fluss zuriickgevvor-fen. lm O den vr al d wird vor allem ostlich der Strasse Micheistndt-Eber-buch und am unteren Neckar gekampft. In Westkroatien hat dic Hef-tigkeit der Kampfe um B i h a č nach-gclasscn. Ein schvviichcrcr britiseher Bombcr-verband griff gestern einige Orde im mitteldeutschen Raum an. Auch in der Nacht vvar dic Feindtatigkeit iiber dem Rcichsgcbiet gering. Vojaško poročilo o položaju Ogromne sovjet. izgube v ljudeh in gradivu v več kot IGtedenskem boju v vzhod. Prusiji Težki boji na madžarsko-nemški meji — Gotenhafen in Danzig ▼ sovražnih rokah — Ameriške oklepniške osti pri Bad Wildungenu in Brilonu — Nasprotnik prestrežen zapadno Geinhausena — Težki boji v Odenvvaldu ter ob spodnjem Neckarju Fiilirorjev glavni stan, 30. S. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jav-Ija: Južno od Blatnega jezora smo sovražnika, ki jo zopet pričel napadati, prestregli na področju N a g y b a j o -111 a. Medtem ko so naši oddelki zaustavili boljševike po več kilometrskem napredovanju med Blatnim jezerom in Rabo, so Sovjeti z močnejšimi silami prekoračili reko pri S a r v a r j u ter potisnili naše čete nazaj preko S t e i -namangerja in G ii n s a na mejo Reicha. Severno od Donavo smo zajezili vdore med Novimi Z a m k y in N i t r o. Na obeh straneh Loslaua ter na področju južno od Leobschiitza, kjer je nadaljeval sovražnik z nezmanjšano inočjo s svojimi napadi, so našo čete s številnimi protinapadi preprečile večjo boljševiško napredovanje. Južno od Neisse •er ob južnem obroču trdnjave Glogau so se izjalovili ponovni napadi. Hrabra posadka K ii s t r i n a se jo junaško upirala z nadmočnimi silami napadaiočim Sovjetom. S protinapadom jo uničila severno od kolodvora Altstadt neko sovražno bojno skupino. Na področju Gdanskega zaliva se nadaljujejo trdi boji na \Vesterplntte ter v nižini ob Visli. Po ogorčenih bojih in temeljiti razrušitvi luških naprav sta prišla Gotenhafen in Danzig v nasprotne roke. V vzhodni Prusiji je četrta armada pod vrhovnim poveljstvom pehotnega generala Friedricha VVilhcIma Miil-lerja preko 10 tednov vzdržala neprestani naval sovražne nadmoči ter vezala močne nasprotne sile. Deli čet vseh vrst orožja, oskrbovalno čete in štabi so sc borili v prednjih črtah pod vodstvom zgledno se borečih častnikov z brezpri-merno hrabrostjo. Zaradi tega odločnega bojnega duha ni bilo bojišče armado na nobenem mestu predrto ter je mogel sovražnik lo z najtežjimi izgubami na ljudeh in gradivu zavzeti vsak meter vzliodnoprnske zemlje. Boijševiki Berlin, 30. 3. DNB. K položaju na zahodnem bojišču piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: Hoji na zahodnem bojišču so vedno silovitejši, položaj so le nadalje poostril. Bitka, ki divja žo ti dni, je na različnih odsekih drugačna. Medlem k.i spominjajo dogodki ob spodnjem Renu bolj na petkrat ponovljeno veleolenzivo na področju Aachena, izgleda, da namerava Eisenhower med Siego in Lahnom ter na področju Maina ponoviti oklepniSko bilke, kot so bile v Franciji lota 1014. Gotovi prvi uspehi govorijo za uspeli tega načrta in očividno so upali, da bo nemško vodstvo izgubilo živce. Namesto tega pa je sovražna propaganda izgubila ves razum in njeun poročila o uspehih so stotine kilometrov pred sovražnimi oklepniškimi oslini. Ponovitvi eksperimenta iz Francije se zoperstovljnjo trije od tamkajšnjih pogojev različni momenti na nemški zemlji: 1. Civilno prebivalstvo ne bo podpiralo nasprotnika, marveč vidi v napadalcu sovražnika. 2. Na izgubljenih podtoČjih ne stopajo oh stran Atnerikanfem Maki ji. 3. Na vsakem novem !>ojtiem odseku se zoperslavijo sovražnikovemu napredovanju nove krajevne edinice ljudske vojske. Tudi v ostalem se pomiku vojska korakoma do nemških rezerv, s čimer so prevozne težkoče rešene same od sebe, medlem ko rastejo sovražni problemi oskrbe kvadratično z oddaljenostjo od izhodiščne baze. Da ie lahko sovražnik občutno pomaknil bojišče proti vzhodu, je storil le zaradi svoje nadmoči v ljudeh in Kladivi,. Temu pa zoperstavlja nemško voi-stvo umetnost improvizacije ter nad moč nemškega posameznega borca. Vzpostavitev ravnotežja bo torej zahtevala nekoliko časa, prav tako kot se je to pokazalo na vzhodnem bojišču po sovjetskem prodoru do Odrt. Prvi tovrstni znaki so že vidijo. Angleži, ki so dospeli do črte Knierich—Bochold, Borken — llamliorn, niso mogli v neskončnost 7. dosedanjo uporal>o sil in z dosedanjimi žrtvami nadaljevati s temi napadi. Doslej so prodrli šele 35 km. To pa no |>o-menja, da se ne bodo hoji v naslednjih dneh še stopnjevali. Tudi z nemške strani še niso poslali v Ik>i vseh rezerv. To 1k> storjeno šele, ko bo nemško vodstvo spoznalo poslednjo nasprotnikove strateške načrte. Na bojišču oli \Vesterwaldu so nemški oddelki ob Siegi zaustavili ameriške premike. Sunek proti vzhodu je izveden na ozkem prostoru ter izključno 7. oklep, niki. Glavnina pehote je šo daleč zadaj. Tukaj so napredovali približno 100 km vzhodno od Rena. NajranlHvejšn točka je področje Mnrburgn in Giessena, posebno ker je bil izveden tudi iz Kannua v severni smeri nek sunek, ki je dospel do Grtinbergn. Nasprotno pa pomenj.i uničenje ameriških oklepniških osti v štirikotniku oh Mainu. uničenje več so-vražnih skupin ter izgraditev zapornih postojank med Kaminom in Aschaffen-burgoni prvi občuten nemški protiudarec Razvoj v severnem Odenwaldu zasluži vso porornosL nasprotno na se zaenkrat ne splača govoriti ."> francoskih poskusih za prekoračenje gornjega Itena. »Zgodovina kot učiteljica« Dr. Gobbels v najnovejšem članku v »Das Reich« so izgubili vslod žilavega odpora armade v času od 12. januarja do 215. marca 2.557 oklepnikov, 2.734 topov vseh vrst, 304 metalce granat, 82 letal, 1.172 strojnic ter več tisoč ujetnikov. Naši kurland ski borci so odbili severnozahodno od Doblena močnejšo sovjetske napade ter uničili v večdnevnih bojih glavnino neke skupine, ki je vdrla vzhodno od W i n d a u a. Ob spodnjem Renu so preprečile naše čotc na odseku pri Emmerichu sovražne obkoljevalne poskuse ter razširjenje mostišča ob Renu proti zahodu, pri čemer so uničilo številne oklepnike. Vzhodno od cesto B o r k e n-D o t s t e n so je posrečilo nasprotniku prodreti do S t a d 11 o h n a ter preko D ii I m e n a. 01) severnem robu industrijskega področja, vzhodno od I> o r s t o n in G I a d-bocka je sovražnik lo malo napredoval. Tudi tukaj smo uničili večjo število ameriških oklepnikov. Med Ruhro, Ronom in Slego se položaj ni spremenil. Poskusi prekoračenja med Diissc.ldorfom in Levcrku-senom so so izjalovili. Razbili smo tudi krajevne ameriške poskuse, da bi prekoračili srednjo S i e g » proti severu. Južno od S i o g e n a ter ob vzhodnih obronkih pogorja Rothaar se jo ojačil sovražen pritisk. Iz področja Marburga so prodrli ameriški oklepniški oddelki daleč proti severu in severovzhodu ter dosegli s svojimi ostini Bad W i 1 d u u g c n in Brilon v S a u e r I a n d 11. Na obeh straneh Vogelsbcrga pritiska sovražnik proti vzhodu. V spodnji dolini Iv i n z i g a so prestregli uaši zaporni oddelki nasprotnika zahodno od G c I u -h a u s o u a. Tudi tu smo uničili številno oklepniko. Pri S e 1 i g o n s t a d t u so Amerikanci malo razširili svoje mostišče ob Mninn, vendar smo jih jugovzhodno od A s c h a I f e n b u r g u vrgli s protinapadom nazaj na reko. V 0 d e n w a I d u se borimo predvsem vzhodno od cesie Berlin, 30. marca. Dr. Goebbels je napisal v najnovejši številki tednika »Das Reich« uvodnik pod naslovom »Zgodovina kot učiteljica«. V članku izjavlja, da ima nemški narod še vedno nn razpolago dovolj možnosti, da lahko prepreči zasužnjenje naroda, ki ga nameravajo izvesti sovražniki Nemčije v primeril zavezniške zmage Treba ie torej ostati ssmo na nogah, ne-glene v kakšnem položaju. Dr. Goebbels primerja nato sedanjo vojno s nunsko in tretjo šle/ijsko vojno. Odločno zavrača misel,- dn l)i tv-kiiizncija ter motori7acija načelno spremenili vojno ter da je odločila prejšnje vojne hrabrost ter vztrajnost vojakov, da pa dnnes odloča edino gradivo. Avtor pri tem pripominia. da je samo po sebi razumljivo, da jo odvisna moderna vojna od povsem drugih predpogojev kot n. pr. vojua v 18. stoletju. Dr. Goebbels piše med ostalim: Da je premaganje zgodovinske kri/.e, zvezano z najtežjo krvno izgubo, je vedno znova razvidno iz zgodovinske izkušnje. Tn krvna izguba jc tem večja, čim večja je odločitev, za katero gre. Rim je izgubil v uničevalni bitki pri Kanali 70.000 mož. skoraj vso svojo oboroženo moč. Takrat bi lahko Rimljani obupali, kajti llannibal je imel prosto pot do Večnega mesta, ker se mu Rimljani niso mogli zoperstn-viti z dovolj močnimi četami. Toda Ilim ni obupal in njegova odločitev vzdržanja je bila predpogoj kasnejšega rimskega imperija. Tako tudi mi trdno verujemo, tako jc izjavil dr. Goebbels, da bo izšla iz sedanjega junaškega boja najpo-noenejča Nemčija, kakršne »e ni bilo v zgodovini. Toda to je odvisno edino od nas. Vsako posamezno ravnanje od danes, bodisi v boju, bodisi v trpljenju, jc kamen do tega. Ne.koč ne bo zaman to, knr dnnes jemljemo na svoje rame. Odkrito priznamo, du če se že v teh težkih časih oziramo po svetovalcih in kažipotih, da so l>olje počutimo v bližini velikih herojev človeške zgodovine kot v bližini podkupljivih pisunov v Londonu, Wa-shingtonu in Moskvi, ki obračajo svojo zastavo po vetru in ki so vedno pripravljeni zažgati danes to, kar so še včeruj oboževali. Nobeden izmed velikih mož, niti Aleksander niti Fu-bius, Scipijon ali Cezar, niti kateri koli veliki nemški cesar ali veliki pruski kralj ne bi ravnal danes v na- šem položaju drugače, kot ravnaino mi, odločil bi &e za hrabroM in vzdržljivost, ne bi se pa podvrgel uničevalni volji sovražnika, ali kakor pravi ClaiiseNVitz, dal svetovno zgodovino zo list lažnjivega časopisja. Tako čutimo, tako mislimo 111 tako b03reč.ilo izkrcanje j>o presenetljivi u-stvaritvi težišča na kateri koli točki dolge obaile otoka Paga aLi na kakšnem drugem otoku pred dalmatinsko obalo. Odločilna 1h> šole druga faiza, srečanje sil, pritegnjenih od obeh strani na otoku samem. Preden je prispelo ojačenje. je bila naloga otoške posadke sovražniku preprečiti, da bi zavrt,! mesto Pag in neko mesto obvladajočo višino. Tn na- Michelstadt-Eherbacli ter ob spodnjem Neckarju. V zahodni Hrvaški je popustila silovitost bojev za B i h a č. Nek šibkojši britanski bombniški oddelek je napadel včeraj nekatero kraje v srednji Nemčiji. Tudi ponoči je bilo sovražno letalsko delovanje nad Nemčijo majhno. loga je bila rešena. Ze pri prvem napadu na višino '.206, ki predstavlja vhod na sovražno višinsko postojanko, jc bil zlomljen sovražnikov od|x>r, nakar jo v panični zmedi zapustil nadaljnje postojanke. še |x>noci se. je umaknil |xxi varstvom svojih lovskih bombnikov in v obroču Indijskega topništva v svoje iz-krcevališče. Vsak poskus naših grena-dirjev in obalnih lovcev, napredovati zgodaj zjutraj in jx>dnevi in vnako delovanje našega lahke-g.i tojurištva je preprečilo sovražno letalslvo. Škripajoč 7, zobmi so morali ostati v kritju in gledati, kako se je sovražnik v naglici umaknil na svoje izkrcevalno ladje, |>o-tem ko je vzel s seltoj še del svojih ranjenih in padlih. Občutek grenkobe je prevzel te može, ki so v prvem naskoku mož proti možu pognali sovražnika v paničen lieii, da eo se morali fccdaj skrili in se ukloniti materialni promoči. Kor-veto in preko durata topniških čolnov je z morja ščitilo odhod invazijcov, ki so si izid te akcije, katoio so pripravili Au- Boljseviki bodo iztrebili baltske narode Berlin, 29. 3. Kakšna je svoboda narodov, ki so prišli |kx1 zavezniško oblast, o najjasneje razvidno iz j>oročil o boli-ieviškem ravnanju v baltskih deželah. U izjav sovjetskih ujetnikov in beguncev u baltskih držav jo jasno razvidno, da hočejo boljševiki posi-bno latvijski in e?,toii ski narod z njihovo zahodnoevropsko kulturo |H>polnomu iztrebiti ter naseliti na tej zomlil tuje narode, ki so >vzgojeni« v suženjskem sovjetskem duhu. Tnko l»oročajo o množičnem preseljevanju v baltskih državah. Latvijre iu Estonce, tako moške, ženske in tudi za delo sposobne otroke deportirajo v notranjost Sovjetske zveze. Nu la izpraznjena po sestva in delavnico pa potem priselijo delovno sile iz Sovjetsko zvezi*, predvsem ljudi iz |>odročjn Črnega morja, ki so s tem ludi Izgubili svojo domovino. Tako židovski vlastodržci zlomijo hrbtenico narodom, dokler niso sumo orodje brez volje v službi moskovskih načrtov za zavzetje celega svetu. To |o cilj. ki g;i povsod zasleduje boljševizem. Ilallske Iriavo nudijo za to samo nov fiosebno jasen primer. Poljaki še vedno čakajo Stockholm. 20. marca- Dnsedaj ne obstoje niti najmanjši Izgledi, da bi našli možnost načina, povabili Poljsko v Sau Francisco. Kakor sednj stvari sloje, bodo najbrže |>olj*ki časnikarski zastopniki edini prisotni Poljaki v Sati Franciseu. V I.ublinu skušajo zvaliti vso krivdo na londonske Poljake in Mikolaiczvkh- Lublinski odlx>r je sedaj osnoval ludi v l.oiidirtin podružnico, okrog katero se je zbrala *ku pina beguncev, ki so si nadeli naziv IV>lj-ski svet demokratsko edinosti. To najnovejše orodjo lublinskih iulen-sov si prizadeva sedaj, kakor je razvidno iz londou skega poročila lublinske pnročcvuhie agencije, om>-ča list »Time« v Združenih državah pogoje za svoj povratek na Poljsko. Zahteva ustavitev vseh sovjetskih de|K>rtnri| |>:)li-skih državljanov, da preneha GPU s svojim delovanjem na Poljskem, da izpii-Mo vse poljske državljane iz sovjetskih koncentracijskih taborišč in da dovolijo inozemskemu tisku vstop na Poljsko. »Times« ogorčen nad grškimi tolpami Ženeva, 29. 3. Dopisnik lista »Times« poroča iz Aten, da so britanske čete pri svojem napredovanju na grškom ozemlju, ki je bilo doslej zasedeno |>o ELAS-ovih četah, pretekli teden dosegle turško, bolgarsko, srbsko in albansko mejo. Nameščeni so bili vsi glavni civilni guvernerji ter skoraj vsi prefekti. Naloga britanskih čet pa s tem šo ni končana, kajti na svobodi je še mnogo oboroženih tolp, med njimi neka. ki jo \odi zloglasni lioljševiški komisar Aris VelouhiotLs, ki ima na vesti več množičnih umorov. Značilno je britansko hinavstvo, kl pride pri pisanju lista »Times« zojiel enkrat jasno do izraza: Delovanje tolp in boljševiški množični umori samo potem vzbudijo ogorčenje Britancev če se izvršijo na britanskem interesnem )>od-ročju. Sicer so v Angliji s tem morilskim sistemom povsem zadovoljni. Ženeva. Po londonskih časopisnih |w ročilih so angleške čete v Grčiji sedaj zasedle tudi grško Muredonijo in Tracijo in so se pojavile na bolgarski in turški meji. Londonski radio je istočasno objavil turško poročilo, da so pričele grško čete gradili utrdbe na turški in bolgarski meji. Dolg Združenih držav Madrid. Severnoameriški državni dolg znaša približno 400 milijard dolarjev. To je vsota, za katero bi lnhko dvakrat kupili vse narodno premoženje Združenih držav. Sedanje obrestno breme znaša fi milijard dolarjev, knr pomeni za vsako severnoameriško rodbino neposredno davčno breme 10.000 dolarjev. Dolar je teoretično mnogo vreden, ker ga imajo mnogi ljudje za najboljšo valuto po vojni, praktično pa le malo velja, ker so se cene od leta 1933. podvojile. Lota 1933, •jo veljal v Združenih državah funt masla 21 centov, danes pa velja uradno 4S centov, v kolikor ca je nn normalen način sploh možno dobiti. Cigareto so veljale prej 10 con tov, dnnes najmanj 30. Uradno trdijo v Ameriki, dn ni nobene inflacije. V resnioi pn so ravno na najboljši poti tjakaj. Nihče, v Združenih državah ne zasluži niti približno ustima-jočo draginji. Ženeva. Kot ja\!jn posel.ni dopisnik analolske agencije v Bukarešti, je včeraj novi turški poslanik Istingeli prodloiii kralju svoje jKrvorilnico. gleži in Titove bojne sile, drugače predstavljali. Mala vojna na dalmatinski obali ia v gorah, ki v svojem olwegu sicer 7J» ostaja za dogajanji nn velikih bojiščih, jc tu pridobila v izrazitosti Prvič jo lnil storjen |>oskiis, z izkrcanjem na otoku nadkriliti naše oj>oriieije na kopnem. Vztrajnost naših obalnih lovcev in elastično vodstvo napadalnih oddelkov sla tudi tu prekosil« v gradivu iii številu mnogo močnejšega sovražnika »SLOVENEC*, sobota, Sl.auica 1945 - St.78 So venci! • Slovenke! Vbi, ki bost« p ramo v al i Vstajenje Gospodovo v kroga h rojih dragih, v neporušenih svojih domovih, v šo dokaj irejenih razmerah, spotim i te se v teh težkih časih Številnih trpečih bratov ia sester, ki so jih hudo prisadele vojne grozote. izkažite jim sočutje tudi v delanjih, pomagajte jim! Tem v korist bodo cbiraii v velikonočnih praznikih po ulicah naSI požrtvovalni nabiralci prostovoljne denarne darove. Prispevajte za našo velikonočno sbirko! SOCIALNA POMOČ. Večer mlade slovenske lirike v Gorici Podoben večer je priredila — kakor naui poročajo — tlorlca i« prej, namreč na dan sv. Jožefa 18. t. m. v veliki dvorani kina ViUorla na Travniku. Občinstvo Je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička podobno kakor lani ob prvi kultnrnl prireditvi. Ti »kani slovenski sporedi eo noolli goslo lz Župančiča: »Mogočen plamon is davnin* šviga ..., ker neprekinjena drži veriga Is zarje v zarjo . .., tako mladina pesnika slavi...« Večer je hll namenjen najmlsJAi slovenski poeziji, obenem pa proslavi padlih pesnikov nalan'iča ln Piščanca. Uvodno besedo je spregovoril prof. Rado l s n č o k o najmlajših slovenskih pesnikih in prvinah njihovega umetniškega ustvarjanja ter njihovi sobni problematiki. Nato Je sledil mo£ki zbor z dvema pesmima: Deklica (PavčlS) ln Cerkvica (Hajdrih). na kar »o sledile recitacije dveh pesnikov Severlna Sallja je bral poročnik Ludvik Tomailč. Vlaka Bellčlča pa Fr. Koren. Posebno Sall Je vžgal. Bari ton ist Harej In t«mori»t OorJane sta zapela po>narode!o Lovreočlčevs. Jaz bi rad rodečih rot v Prelovčevl kompozioi ji. Prof. Leoček je potem recitiral pesmi Jožeta Dularja. Fr. Koren pa Kolenčevo »Pismo domov«. Občinstvo je te pesmi sprejelo x odobravanjem. Skoda, da niso bili prisotni tudi pesniki, ki so se lani vsi — ko se Je rodila misel reci taol Jok ega ve6era — mudili na fJoriSkcm. Nato je zbor zapel Ipavčovo Imol sem ljubi dve. B tom j* bil zaključeu prvi del sporeda. Drugi pa je bil posv«6«n pesmim od komunistov umorjenih pesmlkov Fraaeota Balantiča in Lada PUtanea. oorkljanskega kn-rata. Za prehod v drugi del s« Jr Maks Ko ■nac s toplo besedo spomnil prejšnji večer umorjenega dr. Jožeta Kogeja. mladega »»»s MOC NAVADE. Na premogovnem Štedilniku je najbolj priljubljena tako zvana »koaioa<, kor hitro zavre. Gospodinja si n«U: Tudi s plinskim kuhalnikom ali Štedilnikom ie prav taka in vraane oaok lomSei ali pa j-koaioot. slovenskega goriškega Intellgenta, na kar Je prof. Kozmara zaigral Beethovnovo žalno koračnic«. Nato jo IlalauMčeve pesmi bral Marijan Sifror, pesmi pokojnega Lada Piščanca pa Lnoljan Drolc. Kot uvod v Plačančeve pesmi Je zapel Gorjane njegovo Pesem o gol obč k ti, kl Jo Jo uglasbil mladi Rs-nor. Na konou je zbor zapel Mlhelčičeve skladbe ua Sardenkov vojni ciklus Nelio žari. Doklamaoija Zupančičeve Vseh živih dan je zaključila spominski večer a vero v življenje in slovensko bodočnost Gorice. Uspeh slovenske pesniške generacijo ▼ Ljubljani ln Gorici nas navdaja z upanjem v nov razcvet slovenskega nstvarjajočoga dnha ter nam priča dovolj o zopetul zvezi pesmi z narodom. Idrijčani! Idrijo je sadela huda nesreča. Pri petem in šestem bombnem napada dne 20. in 25. marca t. I. je ostalo bres strehe in brez vsega skoraj sto in šestdeset idrijskih rodbin. — Treba jiin je takoj pomoči! Zato apeliramo ua vse Idrijčane in vso njih prijatelje, kateri so imeli kdaj priliko poznati njih gostoljubje, dn jim pomagajo bodisi s denarjem, obleko, perilom ali s Čimer si bodi. Darove s označim >za Idrijo« sprejema Socialna pomoč v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2-1, tel. št. 30-01, ček. rač. št. 16.580, oziroma WoIfova nlica 18-1, Dvakrat da, kdor hitro dal Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Bolniška nakazila sa april Bolnikom, kl eo po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke raolonlranlh živil, bo bolniški odsek mestnega proskrbovalnoga urada delil bolniška nakazila za meseo april vaako dopoldne od 7 do 10.45 v pritličju TnrjaAke palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od S. do 11. aprila bolnikom, kl Imajo pravico tudi za meao, tako da pridejo na vrsto: v torok, S. aprila, bolniki z začetnicami A do 0, v sredo, 4. aprila, bolniki D do O. v četrtek, 5. aprila H do J, v petek, «. aprila, K do L, v soboto, 7. aprila, M do O, v ponedeljek, 9. aprila, P do R, v torek. 10. aprila, R do S ln v sredo, U. aprila, bolniki T do Z. Od IX. do M. aprila drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto: v četrtek, 12. aprila, bolniki z začetnicami A do C, v petek, IS. aprila, D do O, v soboto, 11. aprila, H do J, v ponedeljek, 16. aprila. K do L, v torek, 17. aprila, M do O, v eredo, 18. aprila, P do R, v četrtok, 1». aprila K do T ln v petek, 20. aprila bolniki C do Z. Od 11. do n. aprila bo bolniški odsek delil nakaslla sa dojenčke ln bolnike, toda le na podlagi prej predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto: v soboto, II. aprila, bolniki s »ačetnieaml A do D, v ponedeljek. 23. aprila, E do H, v torek, »4. aprila. I do K, v sredo, 25. aprila, L do N, v četrtek, 26. aprila. O do R, v petek, J7. aprila. S do T In v soboto. ». aprila, dojenčki In bolniki n do 2. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljejo po nakazila od 2. do 10. apflla. Bolniki, kl dobivajo bolniške dodatke, naj prinesejo a seboj živilske nakaznloe za meseo april. Nakazil brez prodložitve živilskih nakaznic urad ne bo izdajal. Zdravnl&ka spričevala za pridobitev bolniškega nakaslla je treba predložiti mestnemu fizikatn od 1. do 20. v meseou. Upravičeno!, kl prejemajo po predloženem zdravniškem spričevalu prvič bolniško nakazilo, naj ae a njim sglaae na Prevodu, f Človek, ki hoče gledati res^' nico, mora v sebi u postaviti (CarreL) POTRATA Škodoželjno: *0:ka posoda, Ionček ali >kožica^ porabijo, da zavreta dva litra vode, 25 litrov reč plina Icakor posoda s širokim dnom. Ker uporablja 5000 gospodinj plinske kuhalnike ali štedilnike, ni čudno, če znaša moj letni dohodek 120.000 lir. Gospodinje, spomnite se ob vsaki priliki name!* Boj POTRATI! Operno glcdalISče Vel. sobota, 31. marea: Zaprto Vel. nedelja, 1. april« oh 17: Richard Wag-ner: »Tannhauser«. Izven. Ooslovanje ko. murnegu pevca tenorista dr Polzerja Julija in ba-slsla Betetta Julija. Cene od 100 lir navzdol. N ot. ponedeljek, 2. aprila ob 17: Bernard Sbaw: »PyimalIon«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Nove znamke Dane« eo vsi poštni uradi projrtt prve nove znamke. Tokrat bodo v prometu samo znamke po eno liro, kmalu pa bodo sledile še druge znamko frankovne aorije, ki jih bo šestnajst. Ta znamka po eno liro ima sliko ljubljanskega gradu, drugo znamke pa sliko drugih krajev. Na znamkah je nupis: »Tro-vlnz Iiaibach — Ljnbljanska pokrajina«. Z novimi znamkami bo znmaSona vrzel, ki Je v zadnjem času nnalala v prometu s znam. kami. Raznašalke za razitašanjo časopisov sprejme uprava »Slovenca« Cerkvena glasba za praznike Cerkev sv. Jožefa: Na velikonočno nedeljo ob 8 slov. av. maša r blagoslovom pri kalori s« izvaja: Missa 8t. Stanislavi Kostkao z orkestrom si. St. Premrl. Gradualo in sokvenca zl. Jos. Gruber. Ofort.: Terra tro-mit zl. A. Foerator. K blagoslovu: V zakramentu zl. dr. Fr. Klmoveo. Po maši: Zvell-čar jo iz groba vstal zl. Al. Mav. Cerkev M. R. v Krlžanknli: Na veliko soboto zvečer oh <48 slov. vstnjenjft Gospodovo. Po trikratnem aleluja: Zveličar na' je vstal zl. Gr. Kihar. Nato prenos Najsvotej-Soga lz božjega na veliki oltar. Te Demn zl. p. 11. Satilnor, Regna eooll zl. A. Foerster. K blagoslovu: Tairtum ergo zl. dr. Fr. Klmoveo, vse s sproinljevanjem orkestra. Na velikonočno nedeljo ob pol 10 sv. maša z blagoslovom pri kateri so izvaja E. B uranova slov. maša tn velikonočne posinl slov. skladateljev s orkestrom. K blagoslovu: V zakramentu zl. St. Premrl. Po maši: Velikonočna zl. A. Vavken. Velikonočni ponedeljek. Oh V410 bo ma*a z blagoslovom, pri kateri se poje A. M .i rova slov. maša Slomškovemu spominu na čast in razne velikonočne pesmi z orkestrom. KULTURNI OBZORNIK Slovensko domobranstvo, št 16. IiSla Je volikončua številka le domobranske revije. ki se odlikuje zlasti z velikonočnimi motivi pri nas, kar kužo žo naslovna slika pa tudi notranjo podobe r bakrotisku. Obenem se revija s allkatni apominja tudi materinskega dneva. Zadnje štiri strani bakrotlska pa so posvečone obdelovanju naše zemljp, ki jo pomaga obdolovati tudi slovenski domo- t braueo ('iadnja oeloot.ronska podoba) ter bo- ^ jom v gorskem položaju. Notranja tekstna vsobina ima nekaj načelnih člankov (Urban-člč: Broz zmage ni miru), opis velikonočnih običajev, filauki nemških in slovenskih vojnih poročovaleev: Obit. Barth poroča o zvezni organizaciji poročevalske službe, L. Rogač pa piše članek Po sledovih svobode. Sledi vojaški in politični položaj do 25. marca, S. S. pišo o prvem ln odločilnem boju. Brcar Marija jo napisala pismo neznanemu domobrancu. Ludvik Potokar ftrtico Umirajoča pomlad. Močno pa je zastopana tndi domo. (iranska lirika s pesniki 1'eterkom Odonom, Mirkom Suštoršičem in Nlkom Jeločnikom. Posebno Vidonje Mirka Sušteršiča je obetajoča pesem posvečena padlim prijatoljom. b svojo Izvidnioo ln sednj Videnjem se uvrfiča Sušteršič med boljšo domobransko llriko, pisano « ercom, ne samo z voljo in udarnostjo. Drobiž: Kdaj človek največ ustvarja tor pre-trled Doma ln v svetu zaključujeta Številko, ki ie bogato ilustrirana. Med ilustracijami v tekstu imenujmo dve strani podob o porušenem stiSkom samostanu tor Beranekovo karikaturo: 1 minuto po bombnem napadu ali Slaba diagnoza. Slovenska mladina, februar 1145. št 2 je urejena na geslo «B»dl zdravi« Urednik F. J. JI Je napisal uvodne besede, kjer govori o zdravi duši v zdravem telesu, o potrebi športa in vzgoje. Priinarij dr. V. Meršol je kot zdravnik podal Deset zapovedi za ohranitev zdravja. Drugi članki se tičejo Športa ln narave. Naj Jih imenujemo aamo po d« slovih: V naravi Je zdravje doma. Zdrava mladost, Šport koriatl zdravju. Dekleta, zdravje bodi vsAa prva skrb. Zrak ln dihanje naše zdiavje. Osem dni v smučarskem tečajn. Za zdravje je potreben tudi odmor, povestlca Gad.ia gnezda v dekliških srcih je vzgojaa povest za dekleta. Dobra leposlovna črtica pa Je A. Kovočlčeva: Očetova smrt. Uganke bistrijo mlade glave, vprašanja in odgovori lz gospodinjatva na platnicah pa uvajajo našo žensko mladino v gospodinjstvo, za katerega naj so pripravi že v zorečih letih. Naš list, St. 2. Februarska številka tojra lista za najmlajše je urojena na geslo Našemljeni Kurent Po dr. Turašku je opisan Somen tega običaja med nami. Za orače na 'ravskem polju jo Fr. Marolt dodal celo napisano melodijo, ki jo bodo otroci lahko zapeli seveda samo pod vodstvom učitelja. Lutkovna Igrica Baha« goji pri otrokih lutkovno gledališče. Muhasti doklamator spada v predpustni čas. Kunaver vodi otroke na sprehod med zvozde. Fr. Prešeren je predstavljen kot pesnik na »kartah«, kl jih za domačo igro prinašajo platnice. Obisk pri knjigah prinaša oeoao m::idin»kih, spisov, to pot Andersonovlh pravljic. Nuša pošta in za. bavnl drobiž zaključujeta številko. Samo zdo se nam uganke pretežke za mladino, ki je včasih brala Vrtoo. Novi ti« »L 4-n, soba ti IS. zaradi potrditve trgovca. Bolniški odsek opozarja, da bo dolil bolniška nakasila strogo po objavljenem razpo. redu. Ce upravičenci zaradi nepričakovanega prekinjenega uradovanja ne bi prišli na vrsto, naj pridejo v urad naslodnjl dan od 7 do 10.45. Znova opozarjamo vse ono upravlftenoe, kl Imajo na bolniškem nakazilu označono diagnozo štev. (I ln 9, da prinesejo v nrad živilsko nakaznico za mesoo april z neod-rezonlmi odrezki za 100 gr trdih maščob, vsi oni upravičene!, kl imajo označeno diagnozo št. 13, pa za sladkor ln odrezke za kruh. Nakazila za saharin Diabetiki, U eo ae prijavili pri Uradu za preskrbo in razdeljevanje sdravil pri Le-karnarski zbornioi, LJubljana, uliea 3- maja X, naj pridejo v torek ali sredo. t. j. S. ali 4. aprila t. 1. med uradnimi urami od 8 do 11 po nakazila za saharin. Ialotako so pripravljena nakaslla na Imena Dollnšek Franc, Gantar Štefanija, Kober Janez, Molihar Frano, Piran Janez, Turk Albin in Vari Frančiška. Po 4. aprilu se nakaslla sa meseo marec ne bodo več izstavljala- Poziv mlekarnam Mlekarne v Ljubljani, ki pripravljajo zajtrk«, dvignejo pri Prevodu, Novi trg 4711 do vključno 7. aprila t. 1. nakazila za kavne nadomestke. Mlokarna. U nakazila do tega dne ne bo dvignila, izgubi pravloo do njega. Prijava zalog Posebno opozorilo vsem trgovcem, zadrugam, pekom, gostinskim obratom la mlekarnam. Opozarjamo vse zgoraj navedene obrate, da oddajo prijavo vsega raeionlranega blaga, kl ga imajo na salogl 31. marea opoldne. Izpolnjene obrazce naj pošljejo na Prevod, Gosposka ul. 19/1, soba št. 11 med uradnimi nraml, ln alcer do S. aprila. Ker moramo v teh dneh zakljttltt v»e prijave trgovoev, ponovno o pozarJJtmo vse prijave trgovoev, ponovno opozarjamo vse toma prt oddaji prijav. M v M NOVI GROBOVI -J- I.avrenčlč Terezija, sestra pokojnega kanonika in dekana v Kamniku in te poprej dekana v Smartnem pri Litiji Je amrla ▼ Kamnika ln bila tam pokopana dne 25. februarja 1945. Pokojna gospodična j* bila globokoverna in Bogu vdana duša ter svojo, mu g. bratn skrbna gospodinja. Do ravežev ju Imela vedno čutoče sroe ln radodarno roke. Tudi v sedanjem času jo podpirala ne-hro.ino stromnkov in znancev z raznimi pri-boljftkl s katerimi a4 Je pridobivala zaklad pri Bogu. ki ga rja in moli ne uničijo ln tatovi ne vzamejo. Nova »Vdova Rošlinka« Jioide na pot e ljubljanske gledaliSke skupine v mestih in na deželi Pristojne oblasti oo dale pobudo, da bi uprizarjalo ljubljansko Državno gledslisče od časa do čaaa poleg rednega tekočega sporeda tudi kako drugo predstavo. Te naj bi bilo namenjono tistemu delu prebivalstva, ki Je bilo vpoklicano v pionirsko službo in jo vrši v Ljubljani, oziroma v raznih mestih ln krajih na deželi. Da bi tej r-ahtevl gleda-iiščo ugodilo, je upravnik v sporazumu s dramskim vodstvom odrodil, da se sestavi skupina, kl bi odgovarjala zahtevam prve take uprizoritve. Poveri i Je režijo članu Dramo Valu Bratinl. , , Tako bo uprizorjeno kot prvo delo Golar-Jeva »Vdova Rošlinka«, v kateri nastopajo razen nekaterih izjem (Nade Gabrijelčičeve. Staneta Raztresena in Franu Blaža) člani Dramskega študija in slušatelji Državne lllnsiM Ali iicmije. Zasedba vlog je sledeča: Vdova Rošlinka — Nada Gabrijelčiče-va, Manica njona hči — Meta Pugljeva, Rož-manov Janez — Jože TomažiČ, Jerneje — Franjo Blaž, Balantač - Stane Raatresen, Tončka — Zlata ltodoSkova, Gašper — Anton Potušek, pastirček — Bratina ml. — Tudi nadaljnjo uprizoritve naj bi bilo Izbrane izmed dol vodrojšega značaja. Tako pojde torej predstava »Vdove Iiošlinke« kot prva na pot v slovensko deželo in naj poneso tamošnjim probivalceui nekoliko razvedrila in oddiha. Učinek puškinega naboja Naboj navadne pehotne puške sestoji iz :i gramov smodnika, tako zvanega »listnato-ga« smodnika. Ta mala količina razstrelilne snovi da krogli hitrost 650 motrov v sekundi ln veliko probojno moč. Najmočnejši žo-iiszni oklep, kakršnega je kdaj koli nosil kak srednjeveški vitez, bi bil po takem naboju i/.lahka preluknjan. Ce bi stalo šest takih vitezov drug za drugim, bi naboj iz puško preluknjal vseh Sest po vrsti. In vso to veliko ailo, ki se dozdeva spričo nje vso prejšnje udarno in rezilno orožje kakor igrača, rpa naboj izključno le iz tistih ,3 gramov smodnika. Težki topovi potrebujejo za rm izstrelek prav izdatne množine streliva. Zato pa raz. \ijaJo njih izstrelki veliko ailo. ki ustreza delovni sili več tisoč konjskih sil in uniči najmočnejše betonske zidove in železne oklepe. Tako razvija izstrelek, ki ga Izbruhne 42 cm top, tako energijo, ki je enaka «000 konjskim silam, pa jo razstreliva razmeroma malo, priltčno deset tisočkrat man.l, kakor bi bila teža 6000 živih konj. Kaj so razstrelilne snovlt Sleherna vrsta smodnika, kl ga uporabljamo za puške ali topove. Jo razstrelivo, to se pravi, da vsebuje možnost, da v prav kratkem času, v odlomku sokundt. zgori vsa količina, pri čemer so pri tem nastajajoči plini s nolz.merno silo ln naglico razvijajo. ICksplozlJa Je torej prav zn prav le potek gorenja slično kot pri losu, premogu, bencinu itd. Pri slehornoin gorenju pa nastaja toplota in vprav ta toplota je tisto, kar izkoriščamo. Tako so vso puško, topovi Itd. nekakšni stroji sa proizvajanje toplot«. Kar Je pri parnem stiroju premog, pri avtomobilu bon-cin, to je pri strolnom orožju smodnik, in toplota, ki se razvija, je v vseh primerih izvor vso sile Ln učinkov orožja Skrivnost vžigalice S prav majhnimi količinami toplote »e utegne izvršiti velika množina dela. Tako bi, na primor, zadoščala količina toplote, kl se razvija pri gorenju navadno vžigalico — približno ena kalorija —, da bi — teoretično — dvignila 425 kg ali 8Vi stotov en meter visoko — s pridržkom, seveda, da bi bilo moči prav vso to toploto spremeniti v delo. To jo pa že prav korenjaSko dolo, zakaj, da ee dvigne 425 kg v eni sekundi za 1 meter visoko bi potrebovali najmanj 9 jako močnih moških, ki bi se pri tem pošteno utrudili. S toploto, ki nastane pri gorenju 1 kilograma promogn, kar Jt 8000 kalorij, bi bilo teorotično mogočo dvigniti 68.000 kg za 1 meter visoko V praktični nporabl so toplota seveda no da tako Izčrpno izrabiti, ker tehnika So ni tako daleč, da bi to zmogla. Pri parnih strojih, ua primer, se Izrabi lo 15 odstotkov toplote, ki «o spromoni v udejstvovanje, pa je vendarle ludi to delo že pomembno. Tako se nam vedno bolj pojasni, kako more mala količina toplote, ki naBtane pri zgorevanju 3 gramov listflatoga smodnika, povzročiti tak učinok. Iz troh gramov listnatega smodnika v puški vojaka.poSoa nastane toplota 4 kalorij, torej približno toliko, kolikor je nastane, če zgorijo 4 vžigalico. Tooretično bi so s tem opravilo delo, pri čemer se dvigne 1700 kg za meter visoko, Soveda ae tudi v tem primeru izrabi le dro. beo proizvedene topioie, ie kakih 15 odštet kov vse množino, tako da nastane aUa 170 metrskih kilogramov, kl tiči v puškinem naboju. A tndi to je še jako pomombna energija, ki zadošča, da so 170 kilogramov dvigne za 1 m visoko, ali nastane, če pade 170 kg z višine 1 m nizdol. Ce si mislimo, da pado na človeka teža 170 kg z višino 1 metra, te. daj vomo, da ho revež ubit ln vos razmre-varjen. Prav takšna smrtonosna sila biva v puškinom naboju kot posledica toplotno mno. zine ,3 gramov smodnika. Strahotne brzine Rokli smo, tla nastane pri zgorevanju I vžigalio ista količina toploto kot. pri 3 gramih listnatega smodnika. Vendar je potek zgorevanja v obeh primerih povsem različen. Vžigalice zgorevajo počasi in polagoma. Za svojo zgorevanje potrebujejo določen ča«, na primer, 1 minulo, a kilogram premoga potrebuje najmanj 10 minut. A zgorevanje smodnika so vrši neznansko hitro, mnogo manj ko sokundo. Pri tom »e neznansko hitro razvijajo plini, kl zavzemajo prostor, ki Jb tisočkrat večji kot množina smodnika, iz katerega so nastali. In ta brzLna in sila povzroči eksplozijo. Plini pri izgorovanju po. delijo avojo brzino Izstrelku, kl jo v cevi. in gn skoraj z lato neznansko brzino, ki jo vsobujejo pri svoji raztoznoatl, pahnojo iz cevi. Da pa razno vrsto smodnika tako naglo izgorevajo, jo posledica smodnikove kemične ln fizikalno sestavine, kl je povsom različna od sostavine losa. Tiste naše 4 vžl. gallce moroJo le prav počasi zgorevati, ni koli pa ne eksplodirati, in ker ne morejo eksplodirati, tndi ne morejo pogr-ati lz cevi nobonoga izstrelka, čeprav vsebujejo isto količino toplote kakor I grami smodnika. Strelni naboj mora predvsem eksplozivno izgorevati. j Službe 1 i dob« B HLAPCA sprejmem takoj k vožnji burak in h kmetijstvu. Trnovski^pristan20. mir. DELO DO^E: Za lu-črenjc čebule in česna iščemo 13 do 20 oseb. Lahko delo tudi za mlajše do 16 let. Zglasiti so je takoj v skladišču ALPA, hranilni proizvodi — Ko-menskega ulica 28. b 1 St anovanjal 1 oddalo | STANOVANJE. brezplačno, oddam obrtniku, iesnemu manipu-Innln ali varčnemu delavcu z družino. Slu* > bo stnlnn. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Vljuden, pošten, zanesljiv« St, 2219. | Rupimo_J UREZOV LES - vsako količino — kupimo. Podjetje »Indus«.' | Prodamo | OTROŠKI VOZIČEK -globok, predvojni, skoraj 110V. prounm. — Šmartno ob Savi 13. FOTOAPARAT - prodom- Zciss-Ikon, format 6X9. popolnoma nov, z »Novar« ana-sligmalom — optika 1:4,5, 7 - 11 cm, s Com-pur zaklopom in vde-Innini sonioprožilcem. Ogled med 12 in 13 ter med 19 In 20. Naslov v upravi »Slov « pod š|. 2242, " Sivo IILACiO za mn-Sko obleko, predvoj no; ženski črn koslim in jopico prodnm. — 0(;lcd danes popoldne. Naslov v npravi >S1.« pod št. 22311. PREPROGO in foto-aparat prodnm. Koščnk . Tabor 13, nasproti cerkve Srca Jez. KOLEDAR: Sobota, ti. sušca: Velika sobota; Ovidon, opat; Modest, škof; Balbina, devica. Nedelja, 1. malega travna: Velika noč; Vstajenje Oospodovo; Vonanoij, škof in mučeneo. LEKARNIŠKA 8LUZBA1 Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Cirli-Metodova cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, ftelenbur gova uliea 7. ZATEMNITEV OD 11.15 DO j . n ■ ae novica —a——1"1 1 — "" Vse naše cenjene oglaševalce vljudno prosimo, naj oglase za velikonočno številko s-Slovenca« oddajo kakor hitro morejo že v zgodnjih urah sobotnega jutra. Najkasneje pa do 11 dopoldne. Le tako bomo mogli vsem ustreli. KongresacI.il gospodov ln meManov pri Sv. Jožetu Veliko nodelji nimata sestanka; prihodnji sestanek bo na helo nedeljo ob 7. Kongregaclja pri cerkvi av. Jožefa ae udeleže slovesnega vstajenja na veliko ao. boto ob 6 zvečer. Zbirališče ob trlčotrt na 6 na določenih prostorih v cerkvi. Po procesiji zahvalna pesom in darovanjo »več ter darov za sveče okrog glavnegi. oltarja. Za učtteljlee bo mesečna duhovna obnova v četrtek pred prvim petkom, dno 5. aprila ob 18.30 v samostanski kapeli pri uršulinkah. Vse učiteljic« Iskreno vabljenel Vino. konferenca v Trnovem se kar naj-lopše zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku za 2000 lir. ki jih je daroval za žrtve letalskega napada. Bog povrni! Namesto venea na grob pokojnega gda. Albina Killerja Je daroval trgoveo g. Frano Pavlin Vinoenoijevi konferenoi za župnijo Marijinega Oznanjenj« Ur 300. Bog plačajl Podružnica SVD Vič obvešča naročnike škropljenju tn obrezovanja, da toga ue more izvršiti. Zato naj so člani posluiijo društvenih škropi Inlo sami. Nedeljsko zdravniško alulb^ bo opravljal mestni zdravnik dr. Oral Vladimir, Ljubljana, Grasselijeva ul 18, telofon 38-96. — Praznično zdravniško službo bo pa opravljal mentol zdravnik dr. Vizjak Fran, Ljubljana, Tržaška oesta 41. Strojepisni tečaji ae nemoteno vrMJo zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer. Uone ure dogovorno po želji. Novi tečaji 3., 4. 5., 6. aprila. Informauije: Trgovsko učlllšie »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. »Društvu slepih« so darovali: dr. Kdvard Jemeo 500 lir ter rodbina Silva Siviea 500 lir nameato venca na groh pok. g. Alberta Killerja. NaJpiisrčnojša hvala. V okviru Pilil akcije se bo vršila za delavce pododsokov Vič. Studenec. Rakovnik. Šiška, dne 1. in 2. IV. 1945 z začetkom ob 17 v primeru letalskega alarma ob 18) gleda. Iška predstava Albreohtove skupine iz Ljubljane. Igrali bodo trodejanko veseloigro »Kiloton* od Petroviča. Za stare ln onemogle v mestnem zavetišču v Japljevl ulici so podarllli Nelmonova-nl trgovec 2000 llrs g. ing. Gjud v počastitev spomina pok. ge. Josipine Ceinovar 300 lir; g. ravnatelj Vladimir Fiecher mesto cvetja na grob j>ok. Edvarda Praprotnika 500 lir. — Najtoplejša zabvalal Podpornemu društvu za gluhonemo mla- FOTOAPARAT . prodam. Skoraj nor, ma-loslikovni, na Leica film, znamke Voigt-liinder, optika Scopar 1:3, 5, f-=5cm, - z vdelano rumenico ln optičnim Ikouometrom. Prednostna zamenjava za Fokomat Leitz - z optiko. Ogled med 12 in 15 ter med 19 in 20. Naslov v upravi »SL« pod St. 2241. Izameniamrl LUZNl KAMEN v zameno za oves v dro-geriji Iv. Kane, nebotičnik. ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, nemške znamko, z dolgim čolničkom, zelo priprnven zo Šiviljske zočetnleo, prodam ali zamenjam, j»1 kn. Pred Škofijo 19. SVEŽO REI'0 prodam al! zamenjam za sladko seno. Knrnnova 5 Kioske hlače pum- parice zamenjam za živež. Mestni trg 10, II. nadstr., desno. MnSko ORLEKO. po noScno, čevlje it. 40 in 5 m binpa zo por-niče (inlet), predvojna robo. zomenjom ali -prodam. BnrSInar, Ve-rovškova 22-1.. šiško f Poizvedbe P Zopcslno URO »Sonffi-nfst, domsko, s svetlim usnjenim trakom, sem zrrubilo po poli od Kolodvorske - po Resljovi, Masorvkovl -do Sv. Križa. Ker je drag spomin, naprošam poSlencRO najditelja, nuj jn oddo nn naslov v upravi »Siovenro«. pod «|cv. 2136. MoSke ROKAVICE so biie nnjdeno pred ne kn| dnevi na Golovcu Poizve sc Dnlcnjsko ceslo 21. ZBIRKA »SVET« dlno je darovala ga Inka StrojanAok. trgov ka, 1000 lir za velikonočne pirhe revni gluhi dooi; rodbina Ojnd Aleksander lz Ljubljane mesto cvetja na krsto pok. ge. josipine Coš-novar znesek 500 lir, Strus Janez, elektro-monter ls Orosuplja pa 200 ltr namesto venca na grob ge. Pcrovšok Marije is GrosnpLja. Za ofikodovanee letalskega napada oo mestnemu županstvu nakazali: O. Cnznar Stane, trgovec, 10.000 Ur; neimenovani trgovec 3000 lir: g. geomoter Broskvar Janoz za težko prizadeto družino pok. 8overja Janeza 1000 lir ln za družino pok. Markovlča Jožeta 1000 Ur: g. mr. Bahovec 2000 lir. — Najtoplejša zahvala! NAROČNIKI »NAŠE KNJIGE« Dvignite drngo knjigo za tekoče polletje F. C. RAMUZ: GORA SE JE PODRliA pri apravl »Naše knjige«. LJUDSKA KNJIGARNA v Ljubljani — Pred škofijo f. Priporočamo: KRIK SLOVENSKE ZEMLJE (13 lir) - TURJAK (8 lir) - V SLUŽBI DOMOVINE <10 lir) - ZA LEPO DOMAČO SLOVENŠČINO (4 lire). — Dobe se v knjigarnah. Kinematografi KINO UNION - »Vzorni soprog« - Heinz Rlih- inonn. Leni Morenbach. - Ob 17 in 19. KINO MATICA - »Afer« Roederu« - Ob 17 inl9. KINO SLOGA - »Velika nagrada« . Ob 17 in 19. ZAHVALA. Vsem, kl ste z nami sočustvovali ob težki izgubi nsšego najboljšega, preskrbnega moža, očka, brata itd., gospoda Alberta Killerja mu poklonili vence in cvetja, ft spremili n« njegovi zadnji poti — našo prisrčna zahvala. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku cerkve Mar. Oznanjenja. - Sv, maš« zadušnica bo v torek, dne 10. aprila 1945, ob 8 zjutraj v župnijski cerkvi Morijinega Oznanjenj«. L j n b 1 j « n a , dne 29. marca 1945. Žalujoča žena s hčerkama ter ostalo sorodstvo. t Umrl« je, v 50. letu starosti, gospodična Janežič Jera Pogreb blage pokojniee bo v soboto St. t. m. ob 9 z Zal, kapela sv. Janeza, k Sv. Križu, Ljubljana, dne 29 marea 1945, Žalnjočl ostali. ZAHVALA. Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega moža, bralo, svoko in strica, gospoda Edvarda Praprotnika t nami sočustvovali, mu poklonili cvetje, darovali zo dobrodelne namene in ga spremili n« njegovi zadnji poti — isrekomo nošo najpri-srčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 30. marca 1945. Jcnny Praprolnik, žena — In ostalo sorodstvo. t Kol žrtev letal, napada nas jc zapustil v starosti 58 let noš dobri mož in oče, gosp. Jeras Egitlij posestnik v Mostah št. 126 Pogreb blagega pokojnik« bo v nedeljo, dne t. aprila 1943, oh 5 popoldne z Zal, no puko-pollščo k Sv. Križu. LJubljano, dno 30. morca 1941 Žalujoči: MARIJA, žena; MARIJA in IVANKA, hčerki — ter ostoto sorodstvo Za »Ljudsko tiskarno«: Jož« Kramarli — Lida aleUl J»iko Krošalj - Urednik: Janko Hafner.