m h ;


V E 1  H N A

P R A  T I K A

OD- '

gospodarstva/'

v’ katfri je najti:

KOKU V\S A KI HI SC HIVI,
GOSPODAR

Svoje hifhue rezhi s’ mizam oberniu,

te fl^be I^ta previditi, tem naprej ftojgzhim
nadlugam nafproti priti, inu ta perhodni zhaCs,
po tih fgdein Planetov bede foditi
mogel.

Tl* temo je perftavlenu enu tenjcu
P O D  v IT JZ H E N J E ,

Kai od. M?fza do Mefza skus želu

4-tu' per enimi hishvanju je po-
trgbnu limiti.

Vun -danu od Antona Bresnika ,

JBeneficiata v :  Shavzi. ^



rZELLtf ,

Se neide per FR. JQ*S. JENKU)
i 7,9 i- A

PREDGOVOR

mio hishnimo Gospodarju je na temu
ku leshozhe, de on vg, kai sa enu vreme
rodni Lgtu bode, namerzh, al merslu , al
al fuhu, al mokru? koku dougu Sporn-
' ku hitru pak bode Jefgn mersla. To
v’ Pratikah usaki letu spruti naide, al
ei ne. Skuš dougu samerkuvaine fe je
snaidlu, de usake 7. T.epr ne v lae,
nder vezrii Tail fe je glili snaifhlu, to
zvibla fe more tem 7. Plangtam per-
kateri uselei to ureme skus letu vishajo,
n teh Plangtou uselei fvoje letu fpouni,
u, katiri sa nim pride, fvoje vishajne
Lgteh Plangtov je 7. fnji I-gti fo poveriti
auleni. Ta pervi, iao nar ta vikfhi je

1 Saturnus. .

2 Jupiter.

3 Mars.

4 Sol.

5 Venus.

6 Mercurius.

7 Luna.

ko-

Predgovor.

3  •

koker ti Planeti fo sdei poverili poilauleni, toku
tudi da eden temu drugimu ufaku Lftu fvoje
vishaine zhes, pa ne ob novem Lftu, koker te
Pratike njeh Lftu sazlino, temezh ta 21. dan
tega Mefza Shusza, kader Sonze v' Kosla ftopi,
satorej Sima ni tapervi Tal tega Lfta, temuzh
ta sadni Tal; kader tede* Sonze v’Kosla grfde,
tazliafs fe Spomlad sazhne, potler pride Lftu,
Jelen, inu na sadne Sima, katfra fe v’ Grudni
na dan S. Tomasha sazhne, inu terpi do 21.
tega Shushza'tega perhodniga Lfta.

Aku ozhes vfdet, kaj sa ena Sima je bla
v’ Lftu 1787- v’ katfrim Lftu je VEiVUS vi¬
shar bil', toku tf Sime nimash v' temu Lftu,
temezh v' temu poprejshnimo 1786 Lftu ifkati,
v’ katfrimu je SOL vishar bil, ravnu toku fe
tudi od tih drugih Planf tov sailopi.

Ozhesh tedej vf deti ureme eniga L?ta, toku
lffbresh vedet, kaj sa en Planft v’ temu Lftu
je vishar ; H' temu zilu je tudi ena Tabla per-
lo$hena, kaj sa en Planet to Letu vifha, inu
ta Tabla fe sazhne od Lfta 1787. inu terpi ito
Lft noter 1887. Lft, v’ ti Tabli fo perverfti
sapifsani Planf ti, katfri ufaki Lftu vishajo.
Aku pa ozhesh vfdeti, kaj sa enu ureme v’ te¬
mu Lftu, al tudi, al bode rodovitnu? al
kaj sa enu shitu bode ratalu ? al fallilu, toku
poglei na Tablo, kaj sa en Plauft vifha to
A 2 Le-,

v

4

Predgovor.

L?tu, inu po tem beri, fcaj je per temu Pla¬
netu samgrkanu , zhe glih vfse fa en noht nebode
sadgtu, toku gvif hnu ta vezhi Tal fe bode toku
snajdel ; Vender Bogu vTsigamogozhnimu fe
iiefme naprej pifsati, aku on nafs sa volo na-
fhin grahov Arafati ozhe, to aku fe sgodi, toku
fe sgodi zhes ta zill tega tem Plangtam v’Avar-
jenu daniga Visharja, katgri, koker firmatnent,
jnu vfse v’Avarjene rezhi, inu Elementi fo
v'  njegovi oblafti.

Vsemi perjatel to vezhno Pratiko s’vefse!am
gori, inu nuzei jo h’ tvojimu pridu, kir od
tlella tega grunta je tudi veliku nuzniga noter,
inu profsi Boga v’fsigamogozniga Stvarnika,
inu Obdershenika vfeh rezhi, de on s’ fvojim
vTsigamozhnim shegnant nafs vfse na dufhi,
inu na telefsu na temu fvetu poshegna, inu ne-
fceshku krajleftvu dodeli.

Ta

1

Ta Tabla-kashe, kaj sa eden Planet

vfaku Lftu visha.

Sol.

Venus.

Mercurius.

Luna.

Sept. V.
Saturnus.
Jupiter.
Mars.

Sol.

Venus.

Mercurius.

Luna.

Sept. VI.
Saturnus.
Jupiter.
Mars.

Sol.

Venus.
Mercurius.
Luna. .

Sept. VII.
Saturnus.
Jupiter.
Mars.

Sol.

Venus.

Mercurius.

Luna,

Sept. VIII.

Saturnus.

Jupiter,


Venu?.

Mercurius'.

Luna.

Sept. XII;
Saturnus.
Jupiter.
Mars.

Sol.

Venus.

Mercurius.

Luna.

Sept. XIII,
Saturnus.
Jupiter.
Mars.

Sol'.

Venus.

Mercurius.

Luna.

Sept. XIV.
Saturnus.
Jupiter.
Mars.

Sol.

Venus

Mercurius.

Luna.

SA-

SATURNUS.

Je med Planetmi ta pervi, inu nar
ta vikfhi, je erjave, blede farbe,
temne luzhi, ta fe nar teshej vidi
med drugimi Planetmi, kir nar da-
lej je od Sonza, vfake 30 L§t do¬
polni IVoj tek enkrat; je ene mersle
nature, inu en malu fuh, en mofhki,
klavarni, polVetni, inu pdt^den Pla¬
net , kateri je zhlov^fhki naturi fovra-
shen, inu fhkodliv, pozhalsen v’ fvo-
jim djanu; ima flare ludi, borfhte,
dedeze, inu prededeze, limete, inu
take ludi, kateri globoku miflijo ,
podlaboj.

Želu Letu v’ kupej useti.

Je merslu , inu mokru; aku lih
je ob gvishnih zhafili luliu, toku je

ven-

8


vender vezhkrat deshevui, satorej je
vselej enu merslu inu neprijftnuLftu.

S p o m 1 a d.

Je vfsa fuha,dnu do velkiga Travna
velki mras , de, aku lih v’ malina
Travni od sazhetka fe enu malu gor-
ku kashe, toku vender prezej super
mras pride, inu terpi do velkiga
Travna; v’ kat^rmu io l§pi dnovi,
mersle nozhl, inu veika lufha, aku
lih v’ zhaisih deshshl, ib tudi fhkod-
live slane l'kus velki Traven, po
tem le kashe enu malu l?pu, inu
gorku ureme, s’ deskjam lmefhanu;
trava, inu roshe fe bodo posnu vi--
dit dalle.

Po L?ti.

Merslu, vednu deshevnu, inu sato
nerodovitnu, vender maliga Serpana
je vezli, koker pol gorkiga inu le-
piga, sizer pa sm^rarn mokru, vi¬
harji , inu nagel desh.

i , v i

9

J ef§n»

Je tudi mersla, inu prov mo*
zhirna, smersuje sa zaita, inu su¬
per pridejo hude vremena; hader
poloviza Kimovza pretezhe, fe
sazhne velki mras, Liftovgnoj je
moker inu gorak.

' S i m a.

Se sazhne ta 21 dan Grudna, inu
terpi do 21. dneva Shufhza tega
perhodniga L?ta. Je od konza mo¬
kra , veliki deshja, inu velke po¬
vodni. Pruti S. Lucie smersne s’
velikim snegam, inu mrasam, ka¬
teri vezhkrat terpi noter do mali-
ga Travna.

Satorej se more s’kermo sa shi-
vino dobru previdit, slafti, kateri
Ovze jimajo, kir to Simo fe ne-
morjo nizh sunej pafli, inu toku
tudi s’ dervami.

S po m-

IO



Spomladanska S§tov.

S’l§to fe ni potreba pofiliti, kil*
Spomlad je mersla, inu pred rosh-
ni n Zvetam je malu ftanovitne
gorktite.

Shozhiva: koker grafheza, 1^-
zha , grah, fishov, inu da droga
Shozhiva jima na pufte grunte se¬
jana biti, de sa volo mozhe negnive,
inu na podzvita. Jezhmen dobru
rata, al teshku savolo deshja fe da¬
nili fpravi, inu savolo tega pojde
veliku shita napoli fhkodi. Len,
inu konople bode vfe forte. Sejle
bode glavatu, pa mozhnu gnillu.
Repe bo dofti, sa fenu je srednu
Letu, al ahtej fe, de ga v’ malimu
Serpanju damu fpravish, potler je
sabftojn. Otave bode veliku, al
tefhku fe bode fprovila , kateri shi-
vino govejo pitajo, to nei popade¬
jo, Previdi se s’ flamo, inu s’ mer-
vo sa to, inu perhodnu Letu, sakaj
sa tema dvema Latama , bodo dva
Leta od Marsa j inu Sola vishana ,

v’

IX

&et

v’katerih bode malu fena, jezhme-
na, inu ovfa.

Simska S^tov.

Je je prezej mala, inu temo spom-
ladanskimo le nelrn^ perglihat; L?-
ta, inu spomladanski perd<j;vk noter
spraviti le neiin? noben dan samu-
diti, de na Poli ne srafhe, al segnije.

Jelenska Sftov,

Pfhenfza, inuErsh more sazaita
vfijana biti, sakaj grosnu pozhafu
rafse, akulih smeram deshuje , inu
tudi nimajo ovzh$, ne Jelen, ne po
Simi gori palsene biti.

4 S a d j e.

Rata dobru, Hrushke, Zheshple
obilnu.

H m £ 1.

Kir ga nuzajo, ga je malu, pa
dober.

Vi-

f

Vinu.

Spomlat fe prov pokashe , ven-
der ga bo malu, kir v’ zvetji doli
pade, nej ga bode veliku , al malu,
vender prov nefori, inu ni drusiga,
koker ena kisla pijazha. Perzajtu
tergei, fizer bode smersnilu. Sazai-
ta pa nepolagei terd, (terte pola¬
gat fe pravi, to f lamo, viterze ,
inu korenine porelati, te terte lame
doli na lemlo padeio) aku lih perzajtu
v’Kimovzi smersuje, vender bodehi-
tru talu, inu ne smersuje do srede
Grudna. Satorej zhe hitru polo-
shifh, bode gnillu, inu terta od
mokrote fhkodo terpella.

Vetrovi, nagli deshi, inu ger-

meuje.

V’temo Letu bodo dvakrat, al
trikrat veliki vetrovi, desh, inu
nalivi, pa ne veliku blifkanja, inu
trefska, vender nekateri vezhe tal
fpomlad s’ nevarno tozho.

Slik od-

n

Shkodlive posemelfke ftvari.

Veliku kazh, inu krot, po simi
veliku mish, shita nebodo molave,
koker v’ drugih Planetih , kir po
Simi savolo velikiga mrasapomerjo.

Ribb.

Poftervi nebode tolkain , koker
fizer, vender sa eno potrebo : Ribb
fkus Letu jih bode prezej, Jelen
en malu vezli, al tudi ne zhes lillo*

B o 1 £ s n i.

H’ poletnimu konzu , koker tudi
Jefen bode veliku Kolesen, inu ne¬
varne , katere so skorej glih eni ku¬
gi , erdezha , bella grisha, kafhel»
mertvafhke merselze, terga ne po
vudih, garje, boshji fhlag, vratne
bolezhine, inu druge bolesni, kate¬
re od merslih flufsov , ali mokrote
fem pridejo.

NB. Kaj sa enu vreme po vfaki-
nui Mefzu od dne do dne po tem

Pia-

14


Planetam bode, je nepotrebni! fem
ftaviti, kir to fe vfsaku Letu v’teh
Pratikah najde, katere ravnu, ko¬
ket ta, bodejo po vishajnu teh Pla¬
netov narjene, inu to je saftopit od
teh drugeh 6. Planetov.

JUPITER.

Je ta pervi nar blishnifhi Planet
sa Saturnusam, velki, l^p, inu zbili,
fpolni fvoj tek v’ 12 . Leteli enkrat,
je gorak, moker, fr^dnu jalen, zhlo-
vefhki, rnoshki Planet, fturi lepe,
bele, inu prov glihovne ludl, dobri-
ga lerza , inu ferzhnouftne, laftopne
v’ 1'vojim djainu^ inu Trezhne; po¬
meni offert, bogaflvu, hvalo, otro¬
ke, Kardinale, Shkofe, Prelate,
inu vilsoke Golpode.

Želu Lgtu v’kupei vsetu.

Je bel mokru, koker fuhu, kir
pa Saturnus , kateri je pred njim vi-
shar bil, s’ Tvojo dolgo Simo, inu

ve-


Kf  J ^

velikim mrasam delezh v’ Spomlad
ven feshe, bode en posnu Lqtu,
(aku lih je Jupiter k’ visi rodovit-
liofti nagnen) toku, de ene tri ted¬
ne posnejfhe, koker druge L?ta
rafti sazhne.

Spomlad,

Je noter do velkiga Trav’na mers-
la, inu mokru, v’ lrede eni 10. al
i2 ;  dni en malu bolfhi. V’zafsih
je pa tudi do konza mokra, inu
iriersla.

Po L^ti,

Je od sazlietka merslu, inu mo¬
kru , v’fr§di dobru, simjhanu s’ ve¬
likim gennejnam , pruti konza vel-
ka vrozhina. Aku v’ temu Letu je
enu fuhu Poletje, al lufha po L?tu,
kar le komej v’ 28 * L^tah sgodl ,
toku bode sa naprei fiiitu dragu ,
Ihufha pa po L^tu pride, aku v’
Svizhanu, Shufzi, v’malim Travni,
ali velikimTravni je Sonze merkleuu.

Je-

i6


J e f f n.

Je fkus inu fkus deshovna.

Sima.

Od sazhetka nekatere dni prov
merslu, inu veliku snega, h’ kon-
zu dobru bres sn?ga, vender veliku
vetra.

Spomladanska Sgtv.

Je enu dobru jezhmenovu L§tu,
ga yeliku inu .dobru rata, zhe ni
fuhu po Letu, toku s !  tem fe prov
previdi, kir sa naprej 2 L<|ta bode
falilu. Grafhiza tudi dobru rata,
iuu ta druga Sozhiva. Len, inu ko-
nople fo mejhene, pa dobre; veli¬
ku Sena inu Otave, pa ne povlot,
ravnil toku S?jle inu R?pa,- dobru
fe s’ feuam, flamo, inu drugo ker-
mo previdi, kir sa naprej 2 . Leta
bode malu fraflu.

Simsku Sejane.

Ne Jefen, ne Spomlad nimash
Ovze gori pafti, inu aku lih fe Ovze

gori nepafsejo? toku bode vender
posnu sirilu, akulih ta Planet Jupi¬
ter je k’ visi rodovitnofti nagnen,
vender vfsi Fruhti posnejfhe > ko-
ker fizer rafejo, inu sorijo.

Jelenska S§tv*

Akulih pozhafu fe Sima perbli-
shuje, je vender bolshe , de fe per-
zaitu ufeje, koker posnu 5  pofebnu
pa Pfheniza, savolo perhodne mer-
sle, fuhe Spomladi 5  katera sa tem
pride; aku pa fejaine velku srafse ■>
kar fe malu kedej sgodi, fe snajo
gori Ovze pafti.

Sadu*

Skorej nizh, malu zh^fhen, fhe-
loda nizh, vender en malu bukuze*

Hm§L

Ne velijcu, pa dober.

B Vinu*

v I*


Vinu.

V’ 28, L^tah fe komej enkrat per-
godl, de prov dobru vinu perrafse,
iizer pa malu, inu kifelu, kir Jelen
pozhafu fe h’ mrasu perpravla, toku
terte pokrivati fe ni treba prefilit,
vender fe nefrng opuftiti, kir v’
Svizhanu fe bode l?d na tertah djov.

NB. Aku v’ teh Letah, katere
Jupiter, Mars , inu Sol vishajo, to
Sonze v’ merkne , v’ teh M$fzah:
Svizhan, Sushez, mali inu velki
Traven: toku dobru vinu perrafse.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vre-
m§ne.

Vezhi tal je ta gorni Veter, zha-
fi jug aku -lih je vezhkrat, inu po-
goftu deshevnu, toku vender nifso
velke vode, koker, kader fneg prezh
grede, poleti je veliku gennejna
bres flikude.

Shkod-

19

Shkodlive Shivadi.

Aku to Lftu, katgriga Jupiter
visha, je merslu, koker je vezh-
krat, toku je malu kazh, krot, ko-
bilz, malu zhervov v’ shitu; h’ kon-
zu ' Jef^u veliku mish.

Ri b.

Jih je povfod fredno mas.

B o 1 g s n i.

Jefen ferze pole, glave bolijo?
inu na vranizi teshave.

M A R S.

Je en fvetel koker ena gorezha
Svejsda, tudi ftrafhen Planet, vla¬
ke s. L^ta fpolni fvoj tek; je vu-
rozh, inu fuh bres mire. Jesen,
inu en moThki Planet, zhlov<Jhki
naturni superni, en podpihvavz k’
vojfki, inu vise forte kreganju;
ima pod feboj oroshje sa voilkvati?
kovazhe , fhlofarje, inu vfse Torte
sntverharje ? kateri s’ ognam della-
B 2 jo?

jo, pomejni rasbojniske ludl, po-
febnu 5 kateri erjave lafse imajo,
nemovzheozhe, sapra vlene Rauberje.

Želu L?tu vkupej vsetu.

J[e vezh fuhu* koker mokru, de
fl lih ob velikanozhmh zaitih deshl,
je vender vezh fuhu pod tem Pla-
netam.

S p o m 1 a d*

Je vezhital fuha , inu mersla,
polebnu fe. more merkat, de Ovze
na shira, inu na travnikih fe ni¬
majo dolgu pafti, sizer bode malu
sraflu, velike flane, inu nelushtni
lufc noter do S. Primasha, katere
fo mozhnu fhkodlive.

Poletje*

Mars jima med vfsemi Planotami
nar ta vrozhneifhi Letu, toku, de
v’ zhafili to Sonze to. fuhu drevje
v’ borshteh od velke vrozhine vshge,
Noziii fo fila vrozhe, inu nepokoi-

ne» ’

fle 9  potoki j inu ftudenži bodo my-
lieni.

Jefgn,

Je tudi vezh fuha, kober mokra 5
inu perrafse nar bole vinu« Pred
Adventam malukedej fneg sapade,
inu akulih poprej v’ Kimovzi Smer¬
suje , je vender Liftovgnoj vezbi
tal gorak.

S ima.

Je vezhi tal mersla, inu vezh juha*
koker mokra j vfselej neftanovitna.

Spomladanska Sftv.

Aku jejezhmen na frifhne, do*
bre grunte, inu sa zajta fejdn, ga
bode dofti ?  na pefhnate; inu pos-
nu fejan, ga bode malu majhen *
inu negre od semle, Spomlad fe
more vfse pod Brasdo fejati , ovla
bode malu, pa. jeklenu fernu, na
debeli sernli bode bolfhij inu vezh*
Sozhiva more na mpkrimu» inu de-

bg’

•v

23

belimu gruntu fejana biti, toku tudi
dobru rata ; Profil bode obilnu sdaja- .
lu. Len ne rata. Konople Oftanejo
majhene. Malu Sena inu Otave.

Simsku Sejane,

Ersh rata popoluema, PTheniza je
fredna.

Jelenska Shetv,

S’ to' nitr^ba fe fillit perzaitu fe-
jati, kir ne smersuje hitru.

Sadu.

Bode vezh hrufhek, koker jabuk,
želu malu zhefhpefinu  zhefhen,
inu tudi malu orehov, želu nizh
sheloda.

H m e 1.

Na rata slu, je v’ nevarnofti v’
Spomlad savolo flane, po L?ti pa
savolo tozhe, kar pa ga oftane, je
dober.

Vinu.


23

Vinu.

Prov dobru perrafse» inu bode
ena prov l§pa Jef§n, po tem Letu
bodeta fhe dva L^ta, v’ katerih vi¬
nu ratalu bode., Venmo al temo
drugimu Leta fe sna s’ vinam, inu
shitam previdet.

Vetrovi ' y  Nalivi, in hude Vre-?

mena.

V’ temu Letu je malu vetra, inu
desha, pa hude germejna, inu ftre-
le, katere rade ushgo.

Shkodlive Shivadi.

Bode veliku kazh, inu kobilz.

Rib.

V’-temu L§tu jih bode želu malu.

SOL.

Ima smeram od jutra do vezhe-
ra sraven iebe ta Plau^t Venus,
fturi dobro gorkuto, sraven de uatn
zhes dan fv^ti, to Sov, inu Mer-
curiusa od Vitriola lozhi, inu duri

na

24


na trupli tega zhlov$ka, inu te shi-
vine gorku, to fe od Spomladi do
Jef^n godi. Aku pa Sonze po Hra¬
ni fijalu bode, toku bode en tal td-
ga fv?ta mersel, inu vfsem rezilom
ihkodliv; ta Planet je frednu do¬
ber , gorak , inu fuh, inu ti ludif,
kateri fo pod tem Planotam roje¬
ni, lo l^pi, imajo kravshafte lafse,
mozhni, brumui, korashni, spre-
mifhliozhi, pohleuni, veliki, zha-
ilitlivi, dolgu shivijo, sraviga fhU
v.ota, fo enga dobriga lerza, inu
po velkeh zhalleh, inu imenitneh
flushbah shelijo, fo previdni, boga¬
ti , koraslmi, kateri zhes druge gos¬
podarit shelijo.

Želu Letu v’ kup vsetu.

To Sonzhnu Letu je fkus inu
fkus fuhu , malu mokru, frednu
gorku.

Spomlad.

Od sazhetka je prezej mokra,
pof^bnu v’malim Travni, v’kate¬
rima

rima je neftanbvitnu vreme, inu
blatnu, velhi Traven pa je lep, inu
fuh, pruti konzu je flana, inu mers-
lu, katera delezh fhe v’ Roshnimz-
vetu terpi. Satorej dobru m^rkej,
de na shitu nebodesh Ov&z paisel.
Inu tudi, kar je mogozhe, ne na
Travnikih.

Poletje.

Tuti v’temu M?fzi Roshenzvet ni
bres flane, inu je velka fufha; vel-
ki Serpan je od sazhetka nepokojen,
potler pa supet zhiftu, inu tihu vre¬
me. Po L^ti lb dnovi vrozhi, noz^
hi hladne, je vezhital l^pu poletje,
vender jejua s’ nepokojnimi vrem^-
nami.

Jef ? n y  inu Sima.

Je fuha inu 4pa, inu smersne sa
zajta, vender s’srednem mrasam, fe
sazhnd s’nelushtnem vremenam, pa
bode hmalu bolshe Svizhan fe sazh-
ne s’lepim vremenam, h’konzu pa
bode velhi mras, kateri nqter do
Mefza Sushza terpi.

Spomla-

i 26

up a v

Spomladanska Setov.

More toku perzaitu, koker bode
mogozhe le sazh^ti , inu vfse pod
Brasdo vfejanu biti. Jezhmen , inu
Ovefs, ga malu sralse, pa vender
dobru sernu. Veiiku Prolsa; aku
bode sa zaita fejanu. Malu Graha,
Lezhe, inu Grafheze, aku nebode
na mokre inu debele nive, na ka-
tfreh je gnoi shg segnil, fejanu.
L§n ni priden, Iionople fo dobre,
inu kratke. ,Sena bode prou malu,
satorej nepafsi Ovz gori. Otava rafse
lepu, S^le inu R?pa nemore savo-
lo fufhe rafti.

Sinifka Shetov.

Ersh bode prov dobra, pa malu,
toku tudi Pfhenfza. V’ Spomladi
nikar Ovz gori nepafsi.

Jef^nsku Sejane.

Jefft-n fe more vfselej pod Bras¬
do iejati, de Spomlad sa volo veli¬
ke

27

ke mokrote naprerafse, inu tudi ni
potreba preperzaitu iejati.

4 S a d u.

Bode vezli Hrufhek? koker Ja-
buk? veliku Zh^fhen? Orehov? Zhesh-
pel? Sheloda.

H m § 1.

Akulih fe od konza dobru kashe,
ga bode vender malu, al želu ilizh,
satorej fe more poprej previdit.

Vinu.

Aku poprej to L§tu ni blo prov
dobru? toku to Letu perrafse? sa-
kaj Mars? Sol? inu Venus perne-
fso vlsake ledeni Let prov dobru
vinu.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vre¬
mena.

Vetrovi bodo to Letu vfse forte.
pa malukedej Jug; bo yeliku hu-
deli vremen s’ blifkam inu trefkam,

kateri

S8

kateri fo fkodlivi temu fruhtu. Pa
Nalivov nebode.

Shkodlive Shivadi.

Veliku krot, inu kazh, inu ve-
liku kobilz, zhervi, inu moli fo ra¬
di v’ shiti.

Rib.

Bode frednu.

B o 1 § s n i.

Kader Sima k’konzu pojde, fe
bodo sazhelle bollesni: bodeine,
snotreine bulle, vrozhinfke mersel-
ze, velikukrat tudi boshji shlag, na
jetreh, glave boleti, krish boleti,
vetrovi v’mehurji.

V E N U S.

Ta Planet je ena Ifpa, b|la, svet¬
la Svejsda, sunej Sonza inu Lune
fe narvezhkrat vidi, ta Planet je
moker, inu gorak, vender mein
gorak, koker Jupiter. Je shenski
inu dober, bode Fortuna minor ime-. ;

nuvan.


29

nuvan. Shenske pod tem Planotam
rojene, fo lepe , s’ dolgmi lafsmi»
okroglolizhne, koker moshki pod
Jupiterjam, katere pa fo lene, inu
lushtam podvershene.

Želu L§tu vkupei vsetu.

Je vezhmokru, koker fuhu, aka
vise 4. tale tega Leta vkup vsamefh;
fparzhnu, inu prezej gorku.

S p o m 1 a d*

Aku je v’ .Sonzhnimu L?tu Sima
dolgu terpela, toku hode posna
Spomlad, dobra, inu vfsimu fr uh tu
nuzna. Aku je Shitu veliku, toku
shiher Ovze gori pafti, inu tudi del
na Travnike goniti, koker v’drugih
L^tah, snafh.

Letu.

Aku Spomlad ni dolgu deshvalu,
pride enu fparzhnu, gbrku L§tu,
kar fe fkorej vfselej pergodi, aku
pa Spomlad smeram deshuje, toku
bode Lgtu vrozhe» inu fuhu, kar

pa

3 ®


pa fe malukedej pergodi, inu per- |
Tafse dobru vinu, sizer pa veliku
Merve, inu Otave na Travnikih
siguije. Aku v’ temu Letu je fufha
po Leti, toku bode sbritu drobnu,
to pa fe pergodi, kader v’ Svizha-
nu, Suslizu, v'malim, inu velkim
Travuu poprej Sonze merkne, al
pa de je poprejfhnu Letu en Co-
met bil.

J e f e n.

Je vezhi tal od sazh^tka gorka,
inu lepa, al ne dolgu; satorej fe
flifej, de Nogrede hitru pokrijefh,
inu tudi is simsko setuvjo podvisei,
kir v’ lredi Liftovgnoja vezhkrat
smersne, inu pred Boshizam je ma¬
lukedej odmika.

Sima.

Ni velka, od sazh^tka ofhufhna,
potem slafti od 12. Svizhana do sad-
niga mokra, s’ velikim desham, inu j
nalivami, * kateri ludem, hishami,
inu shiviui ib. fhkodlivi.

Spomla-


3t

Spomladanska Setov.

Aku Spomlad je premokra, toku,
de fkorej vfsaki dan deshuje, toku
glej, de sa zaita vf^jefh, sakaj po
Leti bode fuhu, inu velika vrozhlna,
kir nikatere tedne nebode deshvalu;
aku pa Spomlad ni prevezh mokra»
toku pa bode euu gorku, inu ne mo-
kru poletje, inu toku bode vise Spo¬
mlad ansku shitu sadershanu, zhe pa
bode mokru (koker fe vezhi tal sgo-
di) toku bode vise Spomladansku
fejane ratalu, zhe tedej bodefh mer-
kou , de Spomlad vlsaki dan deshuje,
toku Shozhivo lei na tenke grunte,
fizer srafsejo toku velike, de pole-
ga, zhe pa bode po L?ti fuhu, bo¬
de malu Lemi, inu Konopel, to dru-
gu pa dobru rata.

Simska Setov.

Nej bode to L§tu, kakerfhnu ozhe,
toku Pfhenize, inu Ershi malu serna,
pa dofti flame. Zhe Spomlad to fejai-
ne obsheinesh, toku bode bol sdajalu.

i

Jefenska

Jelenska Setov.

Se more per zaitu fejati » kir sa
zaitu bo merslu sa volo velkiga desh-
vaina, more vfse pod Brasdo vfejd-
nu biti j de prevezh ne Sralse,

Sadu.

Zhe bode Spomlad fila mokra» to¬
ku bode tega želu malu, zhe pa bo¬
de ofhufhna bres juga* toku bodo
Jabuke* Zheshple* Orehi, Zhefhne*
veliku Hrufhek * zeli m'zli Sheloda.

Hm?l.

Ga bode dofti, inu tudi dober*

Vinu.

Bode ena prov l§pa Jef^n, paGrois-
dje pod tem Planetam bol, koker
pod tem drugem gnije, pred mrasant
je shiher * inu prov dobru perralse.
Nogradi fe morejo sa  zaita pokriti*
Po S. Martinu fe nemore vezh v’
semlo; toku fe previdi s’ virium $
inu shitam* kir 3. L$ta bodo shleht*

Vetrovi*

33

Vetrovi, Nalivi, inu liucie Vre¬
mena.

To L^ta bode veliku, fkorej vlsa-
ki dan hude Vremena, inu nagli
Nalivi.

Shkodlive Shivadi.

Veliku krot, kazh, inu kobilz,
po L?ti, inu Jelen dofti milili,
inu shita rade molave ratajo.

01 ib.

Bode dofti pa malu Poftervi.

B o 1 ? s n i.

Bodo vfe forte, na jetrah, inu
v’ shelodzah, snotrejne bulle, inu
bodejue.

MERCURIUS.

Je mejhen Planet, inu ne belu
fveteozha Sveisda, ulselej per Son-
zi, je neftanovitni, s’dobrim do¬
ber , s’hudim hud, s’moshkim mosh-
ki, s’ shenskim sh^nski, sTrezhnim,
frezhen, fvoj tek vlaku Letu lpol-
C ni j

34

ni, je mersel, inu fuln Ti ladje >
kateri fo pod njim rojeni, imajo
dolge perfte, inu fo ene neftano-
vitne nature, kateri sm^ram kej ii
miflijo, nilb gvishni, imajo savfh^f-
mi, ponikni, de fo ene dobre saftop-
nofti, vise 1’orte kunfhtni Mojftri,
bodo bogati, kateri bogaftvu sado-
bijo fkus kunfhit, inu kupzhijo.

Zellu Letu v’ kup vsetu.

Je vezh fuhu, inu merslu, ko-
ker gorku, malukedei rodovitniu

Spomlad.

SufheZ je gorak, mali Traven do
2 ^. dnova fuh, potler mersel, vel-
kiTraven je mersel toku, de ta Fruht
je savolo mrasa v’nevarnofti.

Po Letu.

Je prezej deshevnu, a 1 vender
semla nebode nekoli prov mokra.
Senu inu Shitu fe lohu bode lpra-
vilu, vender fe uefm§ muditi.

Jefeu.


3 ?

J efgrii

V' tem pervim talu bo veliku
desha, inu sa zaita mras, kader pa
bo poloviza Mefza Kosapersk me-
mu, bode fuhu vreme noter do
Adventa.

S i m a.

Pd lepi Jef^ni pride na enkrat
Sima prezej v’ Grudni, inu fneshi
vednu noter do Svizhana, kateri
bode en malu bolfhi do lrede tega
M^fza, potem prov merslu noter
do 4 dneva tega Shufhza, potem
velki vetrovi do konza.

Spomladanska t Setov.

Vfse dobru rata. Je en jezhme¬
no vu Letu, O Vis , L^zha, ina dru¬
ga Sozhiva more v’ iejana biti na
tako semlo, katera ni prefuha, inu
ne premokra. Len inu Konople bo¬
do dobre; al Konople mejhene ofta-
nejo,

C a

Simska.

36

Simska Shetov,

Zhe je poprejshnu L§tu po Letu
fuhu blo, taku bode veliku flamme,
pa malu serna, zhe pa prejshne L^tu
je deshovnu blu, bode veliku serna;
Pfheniza, inu Ersh ima nevarnoft
v’zvetji.

Jef§nska S g to v.

Ta perva inu nar ta sadna bode
nar bolfhi, ti fredni povshi skod-
jejo. Ta perva sna fe popafti, ta sad¬
na pa ne.

Sadu.

V’nehaterih krajih bode veliku,
v’nekaterih fr^dnu, v’ nekaterih zel-
lu nizh.

Hmgl.

Ga nebo veliku, inu tudi ni dober.
Vinu.

Rata malukedej komej v’ ?o. al
60 .  Letah enkrat, je vlselej slabu,

aku


37

aku lih fe Spomlat dobra kashe, to¬
ku bode malukedej dobra. Sa tein
L§tam bodeta fhe dva shleht L^tao
pod Luno, inu Saturnusam.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vre¬
mena*

Vetrovi bodejo vfe forte, pa ma¬
lukedej Burja. Po L§ti bode malu
hudeh vremen.

Shkodlive Shivadi.

Jef?n bode veliku mish, aku po¬
prej ni blo zhervivu shitu; taku tu¬
di to L?tu nebo; v’Jef<jn bode ve¬
liku Povshov, kateri Settvi fko-
dijejo.

R i b.

Po L<gtu jih bode malu, v’Jefs§n
fe gmirajo.

B o 1 §  s n i.

To L?tu fe tefhku arznujejo, inu
t£ bodo vezhital Spomlad, inu h’kon-
zu Jefseni. To L§tu fe tudi med shi-
vino rada kuga sazhne.

LUNA.

38

LUNA.

Ta Planet Luna, al Mesfez je le¬
pe Farbe, inu en Nozhnizir, da rof-
so, inu mokroto? en Shenski Pian^tj
spolni fvoj tek vlake 28. dni, 7. urah,
43.minutah, je mersel inu moker,
vender sraven en malu gorak, ludje,
kateri fo pod tem rojeni, fo nefta-
novitni, kateri radi rajshajo, inu fo
liefjaiiovitni v’ shivlenji.

Želu Letu v’kup vsetu.

Je vezhkrat bol merlu, inu mo-
kru,  koker fuhu.

S p o 111 1  a d.

Je prov mokra, inu sraven gorka^
v’zhafsih v’mefs smersuje, zev Su-
fhez je mersel, mali Traven deshe-
ven, na'kateriga velki mras pride,
Roshenzvet je lep, ima v’zhafsih desh.

Po L^tu.

Je v’ zhafsih gorka, vender vezh¬
krat hladnu,

Jefen,

39

JeJ^n, imi Sima.

Je od sazhetka mokra ? inu frednu
hladna, po tem mersla ,  inu mokra.
V’grudnu bode hitru fii£g, po tera
velki Nalivi ta 20 dan perzej merslu,
inu oblazbnu do frede Svizhaua su-
pet merslu do 2^. super velike vo¬
de , inu 1'neg. Sufhez bo od konza
vetroven, inu mersel, po tem pa
gorak. V’ temo l<jtu Ovze. inu Zhe-
belle pade merjo.

Spomladanska S^tov.

Aku po L?ti bode velka vrozln-
na? toku fe more Spomlad sa zaita
fejati, vender ne s’ lilo prefiliti, kir
vrozhfna posnu pride. Jezlimen inu
Ovfs nar tu men frednu rata, koker
tudi Shozhiva; Profsu, kateru bode
ua enimu vfhez gruntu le ja nu, bo¬
de prov ratalu, ne preperzaitu, tu¬
di ne preposnu fejati, Sena bode do-
fti, pa malu Otave.

Simska

40


Simšiča Shetov.

Pofebnu Ersh, aku, v’ Jef^n je
bla sa zajta fejana, inu velka 1'rasla,
more is Ovžami popalsena biti, fi- i
zer bode velika, pa mali sernata.
Pfheniza, aku v’ velkim Traunu vel¬
ka srafse, more obsheta biti, de ne
pol^she.

Jelenska S§tov.

Se more sa zajta fejati, inu vfe
pod Braisdo, inu vender bode malu
sraflu, al pa nizh, kir Sima pride I
fila perzaitu, satorej Ovze ne gori
pafti, bodo tudi velke vode, inu leja-
nu skodlive.

Sadu.

Vnehaterih krajih malu, v’ neka¬
terih sadoftu. Nizh Sheloda.

H m § L

Rata fr edini, Spomlad mu fkodije
rofsa, inu zinouza.

Vinu.

4 *

Vinu.

Ga bo malu, kir je mersla Jeffn,
sa zaita tergej, sa zaita terte po-
loshi.

Vetrovi, Nalivi, inu hude Vre¬
mena.

Po Simi bodo velki vetrovi, na¬
livi , Spomlad, inu po L^ti pa ne to¬
ku, bodo hude vremena, vender
bres velke fhkode.

Shkodlive Shivadi.

Malu shab, krot, kazh, kobilz,
pa veliku gofsenz, inu zhervov, inu
veliku mish.

• Rib.

Jih bode obilnu sadofti.

B o 1 e s n i.

Jefen bodo mertvafhke, inu hizh-
ne merselze? inu vfe forte nevarne
boksni.

GMEIN

G M EIN REGELZA

SA VSSE LETA.

Aku Sonze merkne, kader shitu
. zvedd, toku bo malu serua, inu
dragota.

Aku v’Sufhzi, v’malim Traunu,
inu ta perva z.  tedna tega velkiga
Travna Sonze merkne > toku bo vi¬
na dofti. inu dobra, pa shita malu,
kir je fufha po Lgti.

HISHNA

HISHNA

P R A TIČA

SA

VSAKI MESSEZ

KAJ JE STURITI, KAJ OPUSTITI.

PERPRAFLA^NE.

Boj fe Boga, inu dershi njegove Sa-
povdi, sakaj ta je en popoluema
zhlovgk. Pred . 12. f.  13.

Nikar na fei na Ny vo te kervize, to¬
ku nebodesh perd^lov fedemkrat
tolhu. Sir.  7. $.3. t

Aku tebi tefhku naprej pride, taku
shivlejne, inu orajne? toku nikar
nebodi nevolen, sakaj Bog je to¬
ku sapovedal. Sir.  7. $.16.

44


OPRAVILA ME S ZA

PROSENZA.

Videozhe je, de v’ temo Mefzu
gnoi na pole inu traunike vosijo,
inesheuo vodo is niv spufhajo, aku
sima perpufti, te grabne vodo na
travnike fpufhat, trebijo , pode po-
pravlajo. Tudi per sidu pruti Sonzu
na verteh kopati, de per zaitu loh-
ku lgesh, koker poletno andibijo 5
falato zhebuL Drevje s’ zherno sem-
lo, inu s’gnojam oblagat, gofenze,
mehove na drevji obirat, inu shish-
gati. Verte inu travnike s’ pepelam,
kurjem, golobovim, inu tizlinim
blatam, s’trohlivim lefsatn smefha-
nu pofhtupati, toku bode l^pa trava,
inu dettela srafla, mlade pelzarje,
de jih saizi, inu kose uebodo obje¬
dale , s’ kos jim, kravjim blatam nama-
sati, s’volovfkim shovzham, s’peli¬
novo vodo smefhanim permozhiti.

V’ sadnim Firtelzu per lepimu zhi-
ftimu vremenu lels sa zimprat feka-

49

fuhe ovfene flame v’eii kotov deni?
eno ftreno h’ti drugi poloshi na fla¬
mo , inu vlselej s’ fuhim pepellam
potrofsi, de kotov poln bode , inu
lohku tri ure y’vr^li,po tem vzhi-
fti vodi fperi, zhes nozh v’ vodi pulti,
sadnizh ven obelsi, de prov smersne-
jo 5  Zhe bol smersnejo, belleifhi bodo.

Inu kir ta Mefsez sh? en malu mo¬
ker je? inu rade merselze fe sazhno?
toku fe more sh<| gorku dershati, inu
od obilnu teftine, inu piazhe (koker
vlselej) oddersliati: pof^buu fo fhkod-
live mersle lpishe: koker ribe, ml§-
ku ; pa nuzne lo gorke lpishe, inu pia¬
zhe, katere shvot grejejo. Tudi sterd
bode v’tem Mefezi hvalena. V’tem
Mefzi snafh she pufhati, kopati, inu
fkus Arznije tvoj shvot zhiltiti.

OPRAVILA S HUS H ZA.

Na Poli Njive vfako po nje shegi
h’letvi perpravit, is lush , inu vulz
blatu na verte, inu traunike s’vo-
D siti ,

W mt e . i dm *.

siti, je ta nar bolflii gnoj. Zhe'mo¬
krota perpuftf, ovfs fejatti, 8* dni po
mladim, al ftarim Meizam Shufhza
bode dolii serna, malu f lame, v’ ma¬
lim Travni pa veliku 1'lame, malu
šema. Ob ftarimSpomladanskimJezh-
men , Ersli, inu Pfhenizo fejatti. Ka¬
der Mefsez gori jerale, shive Plote
safajat. Namejft okuli travnikov gra¬
dit je bolfhi shivo mejo saladiti, kir
fo mozharni travniki, toku na to vi-
sho safadi: Jagncdove sa en dober
pauz debel e.-, inu tri lahte douge pal-
ze, al ladeshe, eno pruti ti drugi
nagneuo, inu na fkrish dejano; to¬
ku v’tr^h letali bode toku mozhna,
golta, inu vifoka meja, koker jo
ozhefh imeti, inu nobena shivina je
ne bo mogla podreti. Predem sadisti,
lukne s’enim drugim kolam postra¬
ni, ali v’prek naredi, de per fadej-
nu fe na ob^ll, inu po tem ta no¬
ter vfaden iadesh dobru sfemlo ob-
fui. Kir pa fo luhi travniki, pafhni-
ki, inu gmajne, pa pol zheula fak-
lebi naladi mej.hene fmereke, inu ka¬
der

ji

def sh§ Velke srafejo, toku jem ver-
he poreshi, inu vfaku l^tu na Jefen
obftužhej, toku bode tudi gofta meja.
Na te dve vish^ fe veliku dela, graje,
inu paftirjov ulaki l^tu perfhpara, inu
sa shivino fe naftiv dobi. Med uyva*
mi na poli to ni dobru, kir v’me^
jah fe mifhi, inu tizhi redijo. Grah*
Lezho , inu drugo Sozhivo 3 dni pred
novim Mefzam lej ati, toku hitru
zvede.

V’ ftarim Mefzi Zhebul, Spinazho,
Korene, Petershel, P^fso, inuRet-
kov, v’debello, pefhnato, vender
mozhno semlo fejati, keder Mefez
doli jemle, simske Flanze faditi, to¬
ku bode ob S. Jakobu glavatu, kir
pa fhe smersiije, s’hojovemi vejami
pokri.

Zhe Drevje popreishnu Letu bol
polnil je blo, vezk fe more to Lf*
tu pevzati, fhibe sa pevzat v’še¬
mi od takfhnih Drevefs, katere fo
10 al 13. Let rodile, Vifhne, inu
D 2  Zhefhne

52


Zheflme pevzaj, bodo flaji, inu bul
rodile.

Kolker dni pred mladim Mefzam
bode v’ pevzan, v’ tolkih L^tah ro¬
di , okoli dervds graben fkopoli, vo¬
de noter vli, de korenine frishne
oitanejo, toku dolgu, dokler bodo
odzvedld, jim ne skodije flana, ne
mres. Zhefhne fe p^vzajo, kader je
Mefez ftar 3. al4« dni. Jabuka, inu
Gruske v’novim Mefzi, toku hitrej-
fhi rodijo. Drevjam, katere imajo
pregofte vfje, letf od fpodej gori
prozh odshagat, f hibe sa pevzat v’ fta-
rim Mefzi 3. al 4. dni pred mladim
per zhiftim vremeni odlomiti, v’luft -
nim kraji v’pefki kraniti, potler
v’malim, al velkim Travnu 3. ali 4.
dni po novim Mefzi p<£vzati. Vfe for-
te shvadim Jaiza sa valiti podloshi-
ti. V’ ftarim Mefzi, kader je lepu
vreme, Zhebellefpuzat, kir v’mla¬
dim Mefzi fe radi zhervi saredijo.
V’pervim Firtelzi Karfe sa pleme
lozhit, Besgove popke obirat, po-

fufhiti,

53

fufhiti, s’voIam inu jefeham na mffl
folate jelti, zhiftio kry iuu shvot.
Kir fe sazhno vise forte s^llfha ra¬
fti , inu žela natura fe ponovlati, to¬
ku ta zhlovek more na fvoje sravje
ahtengo dati, inu to fkus simo v’ku-
pejsbrano mokroto fkus purgiraine
vuufpraviti, vodo ne piti, al zhe jo
more piti, poprej prekuhati, pohla-
ciiti, inu piti: flatke fpishe, ali je-
ftine, inu na tel'he Virant jefti, je
sravu.

OPRAVILA MALI GA

TRAVNA.

More vfse v’ fpomladsnfkim v’fe-
ianu biti. Pfheniza, katera je prov
golta inu velka, persh^ti, sa Len
njive sprafhet, Travnike s’tefhko
" Brano prevlezhi, de fe mah poter-
ga, mravlifhe, koker v’poprejfhnim
Melzu pomoriti, vfse for;e s^lrfha
sa kuho fejati, Dine, Buzhe, Ku¬
mare, de fo pefhke, 2. al 3. Leta
ftare, faditi, kader shg sazhno terte

delat ,

f4

delat, toku ta.fredni verh odreshi,
kader Mefsez gori jemle, inu Son-
ze je v’Levu, toku bel rodijo, po-
semelske Jabuka, (Efbdpfel) po mla¬
dim Mefzam laditi.

Per fadejni, fejanji tega fruhta je
dobru toku limiti: Tazafs, kader je
zajt Turfhzo fejati, rafsejo raifhi na
puhlizi, koker v’debelli semli; aku
fo debelle le snajo resresati, inu to¬
ku en zhevel fakfebi laditi, kader
sli§ pol vatla vilsoke srafejo, fe mo¬
re s’semlo pokriti, inu verfhlzhi
s’vuiiej pulliti. Te bele fo boli, ko¬
ker te erd^zhe. Aku na eu Nivi Er-
shi srafse en Shkaf, toku teh Jabuk
dobifh 3.4. <>. al6. Shkafov. Kolker
tebi nuza en Shkaf Ershl, sa kruh
pezhi, tolku en Shkaf teh Jabuk. Pa
toku fturi:

1. Bodo te Jabuka lepu oprane.

2. Bodo na enim ribeshni (koker
Retkov sribani) s’ kosho.

3. Se


55

3. Se vsame pol moke, pol teh
Jabuk, inu h. 60. ih  dve pefti So¬
li , inu enu malu Kumne.

4. Jezhmenova, al ovfena moka
al vfsake pol je nar bolshe farne Ershi
ni toku dobru.

5. Qvafs, al droshje fe pofsebej
pollavijo, koker sa drugi kruh.

6. Vfse sribanejabuke bodo v’mor-
terge s’kropam poparjene, inu po¬
tem s’ drosham, al q valsam, inu en
malu moke smefhanu fturjenu.

Po tem, kader shf kipne, inu su-
pet padat sazhnd, bode s’ to drugo
moko sgnedainu,

8. To tefto more toku mehku bi¬
ti, koher fe more v’pezh spravit,
pa nenuza veliku vode, kir te Ja-
buka fo slo vodene.

9. Pezh more prov resbelena biti,

toku

toku bode toku dober kruh, de eden
komej bo verjgl.

Koker sdej na to popifsano visho fe
is frovih kruh pezhe , ravnu toku is
kuhanih, t§ fe olupijo, inu smezh-
kajo, inu s'to moko prov terdu te-
ftu naredi, inu v’prov resbeleno pezh
dijati. Na to visho te posemelske Ja-
buka nuzat fo nar bol nuzne.

Starka is teh Jabuk fe toku fturi.

1. Lepu omito sribei, v’eno zhi-
fto polodo d^ni, s’ zhifto vodo nali,
inu pulti 24. ur namakat.

2. To vodo odli, inu s’ drugo fri-
fhno supet toku fturi.

3. Vezhkrat bode toku fprana,
lepfhi bode.

4. Kader fe she v’ftoji, toku jo
deni na lepe belli erjuhe, inu toku
jo na Sonzi pofufhi. Imafh tako Ster-
ko, koker is drobne Pfhenize.

Slihta

57

S lih t a s a Tikavze.

Se toku fturi, sribej frovo, inu
na vodi retku fkuhei, je boll'hi,ko-
ker is vlake moke.

Okoli S. Mihela, kader na felfhe
Jabuka fturi, lete oberi, jih ftolzi,
naredi toku , koker Brinovez sgefh,
d^iii voloveh drosh sraun, kader sh§
kipne,inu je sh§ sa fhgati, deni en
malu Janesha sraun v’kotou, bodesh
prov dober shgaine, inu obilnu do¬
bil. To preshganu pa dei shivini , al
pa kravam flamo mozhi, bodo dale
vezh Mleka, to selfhe je sa govejo
shivino, slafti sa mlezhne krave ,
frifhnu, al luhu prov dobru, sa klajo
bolfhi, koker otava.

Sa letem, aku je bla dobro, al
gnojena semla, slafti s’Gipfam (ka-
t^rga imajo na gornim Krainskim)
poftupana, Jezhmen nar bol rata.

Gips

58


Gips je nar ta bolfhi gnoj, inu do¬
bra ftolzhen h’Prahu presheue na
vfsih Flanzah, inuLenu Bovhe, inu
da raft.

Bovhe, katere Flanzam fo flikod-
live, s' pepelara , s’ ftolzhenim vo-
glam, al zhreshlam ftupati , toku jih
pomori.

Derves ne vezh prefajati, Pevzerje
s’kervijo smefhano vodo, al gnojen-
zo šaliti, inu svasham obloshiti.

Gofenze, kader fo sh^ sl^sle s’ go-
rezho flamo pomoriti, Drevefsam
liizh vezh gnoja perkasati.

Kerte is Travnikov fpravit: use-
mi (Oleum Sulphuris) ShveplenuVol-
je, deni ga v’ eno od Lonzarja poz-
meno pofsodo, katera je enzolo fhi-
roka, pol zole viloka, ali vode no¬
ter , po tem tega vola gori, s’ eno
defhizo pokri, de perft noter na pa¬
de, inu toku po kertinoveh luknah

po

Jw.lfcl.rf.

59

po zelimu Travniku dgnu, toku ta
duh bode is tojiga Trauniha vfse ker-
te pregnal. Zhe toj Mejazh toku no-
zhe fturiti, nej pa fhkodo terpi.

V’ temu Mefzu je dobru vinske
terte pevzat, kader sazhno fe fovfiti:
pa fe toku ftri, le more terta odko¬
pati , toku globoku, de pravo terto
shivo najde, en , al tudi 2. zhevla
globoku, tifto odshagati, lepu obre-
sati, inu resklati, koker per pevzai-
nu tega drusiga fadit, Jabuk, Hrufhek.

Potem kar sa ene forte ozhe pev-
zut,more fe koker ena sagojsda obre-
sati inu nar to mejn 5. ozhez pufti-
ti, is eno viterzo, koker Pintarji sa
obrozhe nuzajo, mozhnu povešati,
is dobru perpravleno illovko oblo-
shiti, de po nobenim platu ta mo¬
krota ven tezhi nemore, inu de to¬
ku vlso fukrovzo temu noter pevzan-
mu pevzarju dati more; po tem fe
supet is semlo safuje, inu nezh vezli
sunej semle puftiti, koker en, al

h’ve-

6o

h’vez!iemdva ozhefa. To druguL?-
tu bodefh taku grojsdje dobiu, har
sa enga fi pevzov, nar to mejn 4.
f• 6. al tudi vezh grojsdov, to tre-
ku L§tu pa je sh<j popovnema terta,
iuu jo sh? snafh grobiti , koker te fta-
re, v’ treh Lf teh imafh, aku ozhesh,
v’tvojimi nogradu fam Mushhat, Ro-
foshk, al kar sa enu grojsdje ozhesfh.

Ovze ftrishi, na te mlade Jagne-:
da ahtengo dej. Goveji shivini, ka¬
der fe goli, dobru ftreshi, to mlado
shivino resati, Krave h’Volu per-
puftiti, Gofsi fkubfti, mlade ko¬
prive med Pfhenizhne otrobi sme-
fhati, inu kokufham jefti dati, to¬
ku bodo jajze nesle, Zhebelle puza-
ti, lefkove obranke obbirati, lete
po Simi mladim Koslizham pa ne pre-
vezh jefti dajati. Koprive fufhici, inu
po Simi shivini v’zhalseh dati. Ka¬
der drevje zv^de, fe platnu nar lep-
f hi belli. Mlad hm^l namefti lporgel-
nou j$fti. Kojne s’Andmomum s’la-
xirat. Pfhenizo, aku je gofta, inu

velka,


Gl

velka , obsheti , inu kravam dati, bo¬
de veliku mleka. Koker hitra fe Mur-
ba obseleni, mrasa vezhni. Koker
Zhefhnavu zvetje, toku je Ershenu,
iuu Vinšku, inu tudi glih rodi.

V’ tem Mefzi snafh pufhat, laxi-
rat, pa iuheRibe, Arenke,inu vise
flane Ribe ne jefti.

VELKIGA TRAVNA

OPRAVILA.

Na Poli Prahe gnoijo, debelle Grun¬
te ta pervikrat, te fuhe pa v’druge
preorati; is vulz, zeli, blatu na ku¬
pe ipravlati, te perenzbafhie INive
s’ brano dobru prevlezhi, Ovfs s’loh-
ko brano prevlezhi, Pfhenizo, ku
je velika, obsheti v’simskim shitu
ne vezh pleti, zhebulovu, inu ko-
rejnovu Rme v’gnojenzo namozhiti,
inu kader kav poshene, odzedki ?
v’ luftni lenzi en malu prefufhiti, inu
po tem fejati, lohku rafse. Pevza-
rjam ne vezk gnoja perkasati, mla-

62


de na potrebne veize poresati, zhe
trava okoli mozhnu raise, fpuzati ,
aku je 1‘ul'ha, pomalim en malu prezh
s’ vodo šaliti. Goveje shivine lorbar-
jovu perje blanu j^fti dati, inu ne
poprej lia pafho puftiti. ampak de
Sonze she vezhi mozh dobi, kader
je velka megla, fhivino ne sunej pa-
fti, je fkodlivo.

Tekozha vodo sa platnu bellet je
bolfhi, Vol, al Pir sa želu Letu sku¬
hat , kader Mefsez doli jemle, mla¬
de koprive poresat_, pofufhiti, je ena
Erznija saPluzhe, inu fo po Simi sa
futer dobre. Vinu, katero tega Me-
fza farbe ne fpremeni, veliki Let
terpi.

Te erdeze zherve pod kamnam
brati, glave odresati, vTafhkim ojli
lia Sonze dijati, je dobru sa glide,
krisk, inu shilne bolezhine.

Tvoje hishvajne s’ Praham bosh-
jim, inu pravizo vishej. Vfse sve-

rine

63

rine v’borshtah, tize v’lufti, vfse,
kar shivi, fe vefseli, inu .Stvarnika
zhafti. inu kir fdej je nar ta sdra-
vifhi zait, toku shiher mleku, pu-
ter, kosje mleku je itariin, inu fla-
bim ludem prov sravu, pelinovez,
inu shaibel piti, tudi shiber pufhati,
laxirati.

ROSHNIGA ZVETA

OPRAVILA.

Na poli v’ drugo prafhet, inu gnoy
podorati, per Mlineh j^se popravla-
ti, per vodi fhirme delat, al po-
pravlat. Na dan S. Bonifaciusa, to je
ta s  dan tega Mefza, len fejati, sju-
trej bolfhe, koker popolne. Kar sa
enu Seme je sr^lu, per lepim vre¬
meni pruti polnimu Mefzu fpravit;
andibijo, folato saSimo, kaderMe-
fsez gori jemle, fejati, redkov na
vezher, kader Melsez doli jemle,
fejati, zhefen svesat, zhebul, de
v’ zvet na gr?, pohoditi. Kar koli fe-

jefh #

H

jefh, glej ? de po deshe bodesh fejal,
na to vezh, koker naMefsez ahtej,

Dervefsa , katere fe nemorejo po¬
magat, s’ovzhjim, al kraviim fta-
rim guojam obloshi. V’borshteh ne-
pufti fjkati, ne 1'mole brati. 4 Svinam
enzianovo , al angelikno korenino,
al pelen med pijazho dati, de jim
skodlive fhivadi ne skodjejo, tudi
jih na frishni pefhnati semli pufti le-
shati. Pred S. Jakobam Peteline ri¬
sati. Kader Meisez gori jemle, Gofsi
fkubi, jim hitru perje srafse, inu vu-
fhela s’lashkim ojlam pomashi.

V’tem Mefzi fe Polfti ta 21 . dan
. sazhne. Satorej, kat?ri more, ima
lokhe fpishe jefti, tudi varvati, de
fkus merslo pijazho shelodza ne pre-
*hla4j. Pelinov vov, al Weinrutizo
pred jedijo, sjutrei vs^ti, je sa jetra
sravu.

MALI-

MALIGA S.ERPANA

OPRAViLA. ,

'*ts&  Poli le sejle okople, nive v*
drugo prafhet, sa jefsensko letov.
Pred shettvijo travnike pokoisiti , po¬
tem na traunike vezhkrat vodo fpufti-
ti. Ta sruvani, inu orufian len, inu
knople v’vodo pomozhfti, inu potem
resgrinati, bode bellilhe predivo. To
drevje s’ frifhnim vasham obloshiti,
de vrozhino, inu fufho lcshej terpijo. •
Te flabe derveisa s’ kervjo, s’ vodo
s’mefhano na vezher šaliti. Koftrune
med Ovze, inu Bika med Krave pufti-
ti. Prefhizhe varvati, de nizh od le-
nu na jedo, sakaj to je sa r je ftrup.
Sheb^ta sgodej na pafho puftiri, pre¬
dem le prov sagrejo, v’ftallo dijati.
Mladem Golsim vufhefsa sTafhkim
ojlam namasati, de jih muhe na pi¬
kajo. Golobe ne vezh rediti. Kvafs sa
kruh prov mozhnu foliti, de kruh ne
plesnuje. Murke v’jefsihi, v’vifhno-
vim perji, s’janesovimi verfhizhmi
sa želu Lftu ohranit. Suha melsu,inu
E plezhe-

plezheta v’nove fenu djati, toku do¬
bra oftane. Buzlinu perje na vogu de¬
ni, inu kader bodefh muhe pomoril.
V’tem Mefzi more ta zhlovek febe
dobru ahtat, od hizhneh riht, inu
pijazhe fe obdershati, pa vie lohke
rihte s’mafso, koker vlelej jefti. Ne
shile pufhati, ne erznuvati, ne ko¬
pati bres velike file, od nezhiftofti,
velikiga fpaina oddershati. Velkeh
fkerbi, inu globokeh mifel fe varva-
ti, kir Sonze v’ Leva grede, inu nar
vezhi mozh ima, inu fe palfiji dnovi
sazhno.

VELKIGA SERPANA

OPRAVILA.

Na poli fe more h’repi, inu h’ selil
gledat, aku fo gofenze gori, tifti obi¬
rat. H’ simfkimu fhitu v’treke Pra¬
ho orati. Rorouje sa fode v’bajarjeh
rfsat.

Spinazho fejad sa simo. Mlade der-
vefsa s’vodo salivat na vezher, de

fe

67

fe pevzerje ne dotekne. Od vinskih
tert perje obirati , iufhiti, je sa ufa-
ko shivino dobru , de Sonze groisdje
loslii sori.

Mladi Prefhizki, kat§ri ta Mefez,
inu noter do Svizana bodo povershe-
nij nifso sa pleme. Kojne v’temMe-
fzi polebnu ahtej, kir sa je nar ta
shlehtneishi Melsez. Kokufham ne-
pufti vezli valiti. Kurje ajza dolgu
irifhne obdershati, d^ni jih vmersel
pepel , profso, al erfh. Povshe v’pov-
shnizo devei. Is fadja, kateri doli pa¬
de, al gnije, shganu vinu delat al pa
jelsig.

Sdej moremo mi Boga uvaliti, de
nam je supet to L^tu poshegnal, inn
prolsiri, de to perdelanu ohranil,
inu v’ miru vshivatu pullil. Vrozhe
kopelle ne nuzat, bres file ne shile
pufhat, od velikiga fpaina, jeftine,
inu pijazhe fe nasai dershati. Tele-
zhje mefsu, piiheta fo dobre.

E 2 KIMO-

f \ VjVA V — a/  . J.. ‘

KIMOVZA OPRAVILA.

Na poli s^le, inu repo , aku Ib
gofsenze, obirat, blatu kupej ftergat,
inu na verte, nive, al traunike vc-
siti. Erfh, Pfhenizo, inu simski je¬
zdim en fejati, traunike resglihat; trau¬
nike , kateri shleht rodijo, preorati,
pognojiti, s’ detelnim Ismenam, inu
fenenhn drobam obfejati. S^-le obira¬
ti , simski zhebul faditi, verte po¬
gnojiti , inu prekopati, kader Mefsez
doli jemle, koreinove feme fejati,
de ga Spomlad sa zaita imafli Dervef-
sam, katere fo she odrodille, nad
korrenino semlo offnat, luft dati, inu
s’drugo perftjo oblati. Suhu drevje,
al od vetra polomanu damu fpravit.
Koftruna med Ovze puftiti, imafh
ob Sv^zhenzi mlade. Plemene mlade
fhivine ne sunej palti, fo rade vfhive.

Nar te bolfhi hrushke lupet, v’zu-
kri fkuhat, kader fe ohladf, s’zu-
kram poftupati, inu v’pezhi pozhafnu
fufhiti, fo dobre, inu srave, sladi
ftarim lucern.

Sdej

69

Sdej supet moresh tvoj fhvot s’shil-
iiim pufhainam, erznijami, inu s’la-
viro zhiftit. Prevezh fadu ne jefti,
gofsi, kopuni, pure, jerebize, fhne-
ii, phafoni, inu vise tize fo srave,
ovzhje ml^ku je tudi sravu. i

KOSAPERSKA OPRAVILA.

Sele, repo damu fpravlat. Lafhke
drevje noter fpravlat, mravlifhe prov
potolzhit, inu pomoriti.

Aku veliku Rfa sa zimpranje je po¬
treba , toku to shRhtnu le sna pofs^-
kati , velkiga je bolfhi v’Grudm, inu
v’Profenzu, kader Mefsez doli jem-
le, pof§kati.

Shivino, katera ni sa pleme, prezh
dati, kojnam gralzhno, inu grahovo
bres tadla spravleno 1 'lamo v’zhafsih
jefti dati, s’drugim futram smefha-
110, je dobra sa zherve. Kokufham ku¬
han ovfs dati, toku bodo rajfhi nefle.

V’tem

7C

^ rff a(^ » ;n~n*i

V’ tem Mefzi fe or§hi safajajo, ba¬
jerje s’ ribit, sadje fufhiti , fv^zhe sa
simo delati, tahte v’jefihi smozhi,
pofufhi, inu potem pomakei, lepfhi
gorijo.

Vtem Mefzi tudi shiher shilo pu-
fhafh, arznujefh, inu purgirafh, tu¬
di en malu mofhta pijefh, ribbe, inu
ladje s’mafso jefti, mofhta nefmefh
prevezh pid, je fkodliv, le rad ka¬
men, inu vodeniza naftavi, tudi fhko-
dije j e tram, lulseni, inu mehurju.

LISTOVGN OJ A OPRAVILA.

Na poli s’mejazham mejnike pre¬
gledati , pfhenizoaku  mrals, inu
vreme perpufti, lejati, v’ nikaterili
krajeh dobru rata. Teflike fevnate ni-
ve sprafhit, de jih mres prevsame,
inu Spomlad le raifhi pufte povl^zhi,
vinske terte polagat, zhefhe nifso
poloshene. Simski Petershel fejati.
Divjake sa pevzat, 2. al 3. dni pred
al po novem Mefzi faditi.

Govejo


71

Govejo shivino 4. tedne pred, inu
4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; ni-
katere kokufhi, zhe ne vfseh na gor¬
kim kraju, kir en malu dima pridej
dershati, poprej bodo nefle.

Zheb^lle pred mrasam obvarvat. Is
dimnikov, inu iftaineh faje obtergat,.
fteuzhet, inu okoli ftareh, al mladeh
dervefs obfuti.

V’tem Mefzi sazhnd merslu per-
hajat, inu ta zhlovek fe fkus pot ne-
zhifti, toku ni nuznu fe kopat, fpishe
take v’ šemi, katere grejejo, tvoj
shvot morefh s’delam, al s’hojo tru¬
dit , inu en dober glash vina pid.

GRUDNA OPRAVILA.

Na poli vodo js ni v spufhat, de-
fhevno vodo pa l 'zhes travnike pufti-
ti tezhi. Gnoj na ni vi na en kup s’vo¬
ski. Kamne pobirat na liivah. Gnoji
pa gori voliti.

Lushiu


*}%

Lushni pepel okoli drevja dajati,
tem mladem teletamjesik vsigin,inu
altu fe bele koreninize najdejo, lete
s’oiftreme kl^fhami odshipli, s’ftol-
zhenim zhefsnam, s’flano vodo, inu
jefeham smefhane ta bolezhi kraj
isperi, s’medam pomashi, 3. al 4.
dni sapored sjutrej, inu svpzher. Aku
pitani preOv/zhi nozhejo radi j^fti,
ovlsa na pezhi poliifhi, inu ga jem
sobatidei. S vi nam, aku fo ikrovepa
sa en 1’hufs pulita dei, s’ katerim ftre-
lajo. Zhebelle dobru permafhiti, de
v’fnegi ven nelet^.

Kir v’tem Mefzi je bil Čhriftus
rojen, en dober Kriftian, kateri She¬
ll, v’nebefsa pridti, ima sa to ve¬
liko gnadoBoga smiram hvaliti, de
ga bo v’nebefsah smiram molil.

ri

..Skus želu Iftu ima ta zhlovek
v’ tem Melzi nar mejil kervl, satorej
fe nefme shilo pufhat puftiti bres ve_l-
ke file..,Gorke fpishe gvirzane jeni,
inu en glash vina piti, tudi shvotiUo-


»• m

| brim oblazhilain, inu gorko hifho *
. grfti» slafti perse, inu glavo.

D e s Ii p o ni c n i.

Kader fe sid poti, kader faje farne
od febe is dimnika doli padajo , ka¬
der zhervizhi is semle ven l?sejo ,
aku Sonze al Mefsez je teman, al
meglan, kader Sonze prev perpeka,
inu muhe pikajo, bovhe jedo , ribe
per verhi vode' plavajo, kader fe
inazhke lishejo, kader divie gofsi,

L al sherjavi v’ letainu fe motijo, inu
I vifoku inu tiim letijo, kader zhebel-
le noto is painjov letati; kader fe ra¬
ze al drage povodne tize koplejo, ko-
kufhi pa v’prahu, kader jaftrob vi¬
foku l^ta,, al na poli vf§de, kader
shabe sutrej, drevne pa na vezher
vekajo kader glaftovze nifku per
tleh, ai na vodi letajo, kader pete-
len prezej na vezher po Sonzhnim
sahodam poje, kader pes travo je,
inu prezej kosla, kader flare bole-
zhine bel bolijo, kader v’Firtelza

Melza

Mefza fo fpize temne? kader fe me¬
gle hribov dershijo, al zhe le gori
v’ sigajejo, kader fe fol taja, iiiu ra¬
ki na travo l^sejo.

Pijavke v’ glash d§ni , vfaki dan
jim frishno vodo dej, s’ eno ruto sa-
v^shiji fo nar bolfhi Mercurius, inu
bodo vodo skalile, inu dvakrat 24.
ur desh naprej olhanile.

Vetrove pomeni.

Kader Sonze erdezhe gori grede,
Melsez erdezh fhain ima; kaderpai-
ki v’luftu predejo. Kader fvejsde fe
goltu otrinajo, kader pefsi fe pre-
vezh zhes na vado po travi valajo.

L epu Vreme pomeni.

v  Kader Sonze na vezher s’erde-
zliem fhainam doligrede, inu sjutrej
zhiftu goripride. Kader je Mefez zhift,
bel. Kader megle na semlo padaja.
Kader na Firmamentu rimfka zhelta

je

lAfcll tfc" J  pm,  «

je zhifta, imt polna maleh Svejsd. Ka¬
der fherjavi v’lepi ordengi, inu smi-
ram gl ih letijo. Kader Mefsez al
mlad, al Kar 3. dni pred, al potler
lep , zhift, bres megle, inu oblakov
iV^ti, bo lepu inu zhiftu vreme. Ka¬
der oblake veter od sahoda prod ve¬
zirjevim sahodam shene, pride ra¬
da lufha. Kader na vezher po fonzh-
nim sahodam veliku majhinih mifhiz
vkupej Rta.

Rodovitnu  L?  tu  p o m § ni.

Kader vfsi 4. Tali fkus IRtu fvoi
pravi zait obdershijo. Kader ln§g shi-
tu v’pravem zaitu pokrije, inu le od
Sonza hode reftajan, de lohku semla
to lnesheno vodo popije. Aku man-
delnovu dervu ima vezh zvitja, ko-
ker perja, zhe pa je vezh perja, pa
ne rodovitnu Rtu pomeni.

Nerodovitnu L^tu pomeni.

Zhe ti 4. Tali tega leta fvojiga pra-
viga zaita ne obdershijo, koker imajo

biti,

76


biti, namerah iiilia sima, mokra, inu
v e cr ovnu poletu, inu velke megle
naprej, kader le kometi s’dougem
repam pufliio vidit, kader fe veliku
podgan, mii'hy, krot, shab, vgfh ,
molov, kebrov> kobilz, inu druge
take shivadi puftijo vidi ti.

Ti ftari fo tudi merkali, kaj sa
enu vreme je po novim Mefzi ta 4.
ura teda 5. du§va, toku je vezhtal
zel Mefez. Kader Mefez gori jemle,
inu ta gorna fpiza je bol temna,
koker ta fpodna, al ta bol temna, ko-
ker ta gorna, al zhe je po fredi fh^n-
za , toku bode pruti pervimu, inu
sadnimi! Firtelzu, al pa polnimo Me-
fzu deshvali. Pa fe tudi vezhi tal to¬
ku sgodi, per teh 4. taleh tega leta
zhe fpomlad je ta pervi tal moker,
bode ta drugi fuh; al pa zhe je ta
pervi tal fuh, bode ta drugi moker,
toku tudi snafh od tih drugih 3. ta-
lov, od Poleta, Jefsen, inu Sime fo-
dki. Aku je Poletu fila mokru, bo¬
de malu mlade domazhe, inu povod-

• ne,

ne, shivadi, kok er raz, etc. inu zhe-
belle bodo flabe. Aku je Jeisen le¬
pa , inu gorka, bode sa naprej shitu
ratalu, aku pa je slu mozhirna, bo¬
de pa shita malu. Aku tize fo v’ Svi-
zhanu debelle, pomeni veliku snega.
Kader sbabne jaize 1'pomlad globoku
■v’vodi leshijo, pomeni, de poletu
bode fuhu, inu gorku, zhe pa ti le¬
shijo v’mejhini vodi per kraju toku
bode mozhirnu poletu. Aku v’Pro-
senzu ni semla s’ sn^gam pokrita, inu
ni smersla, inu juh mozhnu piha, to¬
ku vftanejo bolesni. Kader sa zaita
lilije doli pada, pomeni per fhivini
bolesni. Kader grabzi prezh beshljo,
inu Jeisen fiole, inu roshe zhes na¬
vado zvedo , bolfsni med ludml po¬
meni. Veliku ftarih, pametnih hme
tov pravijo, de, zhe ternule, inu
zhesmine fo polne, bode sa naprej
merslu l§tu.

PERLO-

78


PERLOSHENJE

H’ VEZHNI PRATIKI.

Gvishni, nuzni Mitelni pred Kugo
fe varvati.

i.Stolzi eno fuho kroto h’prahu, to
nofsi na vrati v’eni shidani ruti.
Al

2. Pufti h v’Oppoteki narediti en le¬
žat , liatcri bode po uki Dohtarja
Helmontus  narjen, inu nofsi ga
lia vrati;

3. Miz aldus pravi: kateri to selfhe
Sobnik na vrati nofsi, je od ku¬
ge obvarvan.

4.  Monocenfis Anonvmus pravi: ka¬
teri eno kroto, ali kazhji kamen
na vrati nofsi, temu nebode kuga
toku hitru. skoduvala; tudi enga pai-

ka

79

ka fuhiga h’prahu ftolzhenga lia
vrati nofsi) obvaruje pred kugo.

Ob zaiti te Kuge ulta varvati.

D. Herrennicus pravi: usemi en ko-
fez dobre Rebarbare v’ufta, al en
kofez ,  al 2Hkmta'ur=

gel, al ^impincU  al SormentilRmr*
jel, al beliga kadilla, iuu nikoli
nepoid ?  is hifhe, al h’ bolniku is
tefh shelodzam.

Ob zaiti te kuge nofnize, ozhi,
ufhefa, ienez, inu shile
varvati.

j ■ .

i Dohtar Minderer pravi c. 4. kader
je luft giften? inu nevarno!! te ku¬
ge , toku sjutrej srni tvoj obrais ?
ufta, ufshetsa s’dobrim vinskim
jefiham; D. Ezechiel Paushner
pravi: usemi en malu ©adjd = al
©djofgar&en&Iutfjefinu en malu bes-
goveh llolzhenSh jagot sjefeham
smozhene v’eno lepo ruto, iuu to

vohej,

80

vohej i tudi poftriliej te irrienuva-
ne tale is jefeham, v’katerim je
virant biu, je prov dobru.

Kar fe vfaki dan more notervs^ti
ob zaiti te kuge po perloshnolti,
inu premoshenju.

1. Ree. i. Quintelz dujiga zhefna
h’prahu ftolzhenga •>  inu v’eni vin¬
ski shupi, al na jefihi noter uspti,
je prov imenitni mitel sa kugo. Al

2. En zhefuou ftrok na tefhe poshre-
ti? al v’uftah svezhit je prov dobru.

3. Frifhno Weinrutezo, to je: vi¬
rant, zhefen, shelot, inu pimpi-
nel v’ dobrim jefihi pazanu. inu na
tefhe en malu noter uspti, ta mit-
tel je Mithriades v’ fvojim tefta-
menti koher nar ta imenitnifhi
fhaz sapuftov.

Hvtocrates pravi: ob zeiti te kuge
suplenovzvet je prov nuzen.

NB.  Use-


Si

JV r B-  Usemi vfaki teden enkrat , al
dvakrat Pilullos Ruffi, al Pilullos
Aloes, kateri fo v’ Apotekah snank

Koku fe more ob zaiti te kuge per
fpishi, inu pijazhi dershati.

1. Vfsi Dohtarji pravijo, de fe mo¬
re s’pametjo, inu ne nesmalhu
j^fti, inu pitij tudi h’tem kuhanim
fpisham lpinazo, kifelzo, zykorio,
lug, janesh, peterfil, saibel pa fe
more opufliti, koker Kircherus
(prizhuje.

2. Gmein bosimi ludje snajo vTvo-
jeh fpishah zhefen kuhat, kateri
giftu superftoji. Zhebula nimafh
nuzat. Ta navadna pijazha sa pre-
moshne, je en dobru ftaru pre-
tozhenu, is pomaranzhnem, lemo-
novem, al zitronovem olupkam
vinu piti, pelinovu vinu, al peli¬
nov vol. Sa te boshne vodo, ka-
tira je prekuhana, al de ie ena

F fhni-

Sz

fhnita opezheniga kruha, al vogle
noter cgafenu blo , piti.

3. Ob zhafu te kuge je nefravu jefti
ofolene ribe, smerdlivu mefu, inu
vfse od sverjazhine, shivinsku mef-
su, speh, fad, dine, kumare, al
murke, zhebou, ftar gniv fer, shai-
bel, terdu vinu, shganu vinu, me-
diza, inu jabazhnekov, al hrushov
mofht. Gobe, nei bodo kar sa
ene ozhejo fo vfelej fkodlive. Pra¬
vi Kircherus Se St. 2 da. cap. 2.

Koku fe ima ta goveja shivina ob
zhalsi te kuge dershati, dokler
je 1'he srava.

Stala ima ufaki dan nar to mein tri¬
krat prov pokajena biti, is fuhemi
besgovemi vejami, inu allant ko¬
renino.

jkecep. Usemi en polzh provmozh-
niga vinskiga shgaina, inu usemi
lete korenine, namerzh Pimpenei,

no-


sr?

noter, angelica, maifter, baltrian,
enzian, appis, bel diiptam, tormen-
till, zittwar, calam, arromat, h’
prahu ftovzhenu, ulakiga en loth,
pulti na pezhi, al na ionzi toku
dougu, de prov fvetlu erdczhe rata,-
po tem dei shivini 30. kapelz no¬
ter , tudi speri gobez is tem vezh-
krat, toka bode ulelei dobru.

'Kader pa ta shivina je sbe s’kugo
obdana, inu ima sb§ kakshne bun¬
ke , imash prezej pod jesikam pu-
shati, inu te mitelne nuzat.

1. Ta srava more c>d te bolne pre¬
zej odlozhena biti, kolker je mo*
gozhe.

2. Blatu fe more prezej is ftalle ski-
dati, inu delezh prezh shishgati.

3. Recep. Usemi te korenine, pe-
ftilenz, pimpenell, allant, kiiselzno
usake dva lotha. Maftix, kadila,
inu mire, usakiga en guintelz,

F a vfse

84

vfse to ftovzi h’ prov drobnima I
prahu, inu skuhei na hudim vins¬
kem jelehu, sm^fhei is dobro klajo,
al uh' ti shivini noter, koker en
trankelz, toku bode is Boshjo
pomozhjG srava poftala.

Vise forte nuzni mittelni.

Kader en tele fhifo dobi, toku belle
krede med mleku naftergej, inu
is enim rogam ga šali; Armenish
Bolus je tudi dober.

Kateri ozhe krave frave imeti, na¬
beri Levifticum, ali Liebftokel,
deni v’ vodo, inu dej zaiu piti,
je prov dobru.

Raze hitra spitat, podv^sni jo pod
en lonz, na en temni kraj, dei
ji dofti shita, inu vode, de is
glavo lohku dofeshe, bode v’ 14»
dneh prov debela.

Nobene kokufhi nepufti valiti, katira
ni poltreki letu ftara, inu tudi ni¬
kar prevezh nefutrej.

Štern-

Sternfhe podorji, kader Mefež do¬
li jemle, toku gnoji', zhe pa Me-
fez gori jemle, negnije. inu tudi
negnoji. Te neverjetne bode fku-
1'haiue previshalu.

De shira molavu nerata.

Ga dobru ozhinit, zhes eno pet ni¬
koli vfoku nafuti, de fe prov po-
fufhi, toku vfake ftirnaift dni na
vifhi kupei fpravit, al dej ahten-
go, de fe na kupi nefigreje, is
tega mol pride. Podenze, al efter-
leh is vodo, v’ kateri je vitriol
smefhan, is enem penfelzam smo-
zhici. Kader shitu premetujefh >
vfelej vevenzo is zhefnam dobru
namafhi. Frifhne hmelove vejize
okoli v’ shiri potekniti, al l^s,
kateri je fkusftrelo, od engader-
vela odbit, besgove, inu leshen-
kove fhibize noter potikniti; per
vrozhini sapertu, ponozhi odper-
tu dershati: vle vkupej usgti, po¬
maga gvishnu.

■\  s 6'


Dihurje pregnati.

H fo per shivadi fkodlivi, inu snajo 5
kir fe navadio, eno nozh, vfe
kuretne pomoriti. Kader samir-
kafh, kei fe gori dershijo, trefsi
ferp , ali kolo, toku fe na ta glafs
bodo puftili vidit, inu toku jih
snafh poftrellat. Skulsi, fej ta
nizh nekoshta.

Mittelni, de Svine nesbolijo.

Nabodi eno kroto, pulti jo zerknit,
inu po tem obefsi ja no ftrop v’
Sviusko ftallo, vlezhe vefs
«afse.

Pitanem Svinam , de nebodo iskra-
fle, at pa zhe fo sh?; dej tem
pitanem Svinam vfaki dan v’koriti
eno peft lezhe, al grashzhe, al
konopel de posoblejo.

Aku poletu med Svinam bol§sen
uftane, de sazlnio z er kat; toku

dej

dej vfaki pu quintelza h’ prahu ftov-
zhenga shvepla, inu tolkajn niefko-
remne noter.

P E R D A V K

H’ V E Z H N I PRATIKI.

Koku fe ena od detele, al druge
frifhne kgrme napihnena go¬
vedina v^nta ?

Leto fe sgodi fkus enu vbodenje
v’ pravi kraj, pod rebre, s’ enim
nosham ■,  koker fe vfe na dalej fkus
lete vprafhanjo bo saftopilo.

a)  Koku je nosh vfhafan?

Odgovor.  Klina tiga nosha je eno
dobro p?d dolga, euiga majhinga
perfta fhiroka, dobru oftrufhena, inu
fhpizhafta, sa to napihneno veliko
shivino , sa to majnfhi  pak je sa
en zheterti del kraj fhi.

H?lze

8S


Hflze al grif te kline pak je is
roga , okoli f. zol dolg, inu okrogel
proti klini, sizer pak sna vise biti,
koker eden ozhe, le de je nosh prov
fhpizhaft, inu prov ojfter, de bo p er
vbodenji kmalu noter fhinil.

*  Nekateri pravijo , de en na dva
plati' reseozhi nosh je bolflii,
kir loshej notri fhine.

Nekateri okrog kline en gori inu
doli-grede6zh pleh imajo, kateri
fe fkus eii f hrauf sdej nifhe, sdej
vikfhe perfhraufa, de fe vboden-
je al globokejfhi,al plitvifhi ftu-
riti sna; na ta pleh fe ena roka
poloshh s’to drugo pak nosil hl-
ru notri potifne.

b)  Kje, inu na kaj sa enim dgli
tega trupla pershivini fe snosham
vbode? med kaj sa enimi rebri ?
na kaj sa eni Hrani ?

Odgovor,  na l^vi roki v’ mezhi
al lakotenzi eno v’ pr?g roko od

led-


Sl

ledvice naprej, inu eno v 1  preg roko
od herbta doli v’ liapihnen trebuh,
kir je nar bol nap§t: al ihe saftop-
nifhi: fe vsameta dva lefsa, vlaki
4. zolle; enu od teh fe poloshi na
It^vo ledvizo, sgor lafcotenze, naf-
prej proti fprednimu truplu, to drugu
pak od nedra al konza tiga herbtd,
glih na sdol; kjertedejte dva leisa,
en glih og^l ftnrp, inu vkup sad^neta,
na konzu ob^h, al na ogli tiga rav-
niga kota fe s’nosham napihneni shi-
vini od sgor doli v’ trebuh, eno
mozhno ped globoku notri vbode,
de tudi od roga tega nosha fkus
kosho sraven notri gre, kateri nosh
le notri pufti, okoli verti, dokler
puh vun-sdiha, katera en firtelz, al
pol ure terpi. Se more pak prov
dobra satnerkat, de fe ne mreshiza,
ne ledovje sadpne, inu de ge med
rebra _ ne vbode. Ta krai, kir na
sgorej popifano visho le fkus kotovni
ogel v’ trebuh vbode, fe imenuje
kapa od trebuha, katera je od mres*
želu frej.

*  Nosit

90


* Nosh fe nefm? okrog inu okrog
vert^ti, ampak 1§ toku, koku tezhi,
fem ter kje, sdej gori, sdej doli.
viti, al obrazhuvati.

Nosh fe tedej lohka toku naftavi,
de ojftroft proti rebram naprej,
al proti ledjam ftojf.

Nekateri po vbodenji, nosh vun-
s’ vlezhejo, inu en rorzhik is koftl
notri vtaknejo, kateripakv’d§li,
kateri svuna oftane, eno gerzhizo
ima, de ne more v’ trebuh notri
fhiniti.

Drugi eno beko s’ dvema rogiama
v’reshejo, inu en rogel v’ trebuh
vtaknejo, ta drugi pak vun oftane,
inu toku gledajo 2 — 3 ure,'dokler
vfsa fapa vun s'puhti.

g)  Koku globoku fe vbode ?

Odgovor.:  per enim srafhenitn

bravu, al shivini eno dobro ped,

per


91

per mlajfMh pak eno flab<», p 0 l
pgd grobcKU. \

d')  Koku fe nosh dershi, de du-
thki vun gredo? inu koku dolgu
fe nosh tizhalti pulti?

Odgovor:  Nosh se od sgor doli,
na ravnim al v’ glih linji v’ trebuh
ferzhnu, inu vrozhnu notri palme,
inu fe, koker je sgorej b) rezhenu,
notri pufti, inu obrazha.

e)  Koku fe lukna sazgli, inu sa ze¬
lenje s’shivino okrog hodi?

_ Odgovor : Lultna le s' aroshmi od j
vina omozhi, inu toku fzeli: al fe
s’ seleno wagenfhmier pomashe, de
fe nafnaga nalaj dershi, inu rana po-
zhafsu saz^li. Ta vbodena shivina
pak sna po 24 urah fp§t koker po¬
prej nuzana al vpreshena biti.

'* V’ treh , al dveh dneh fe sh^ni

fte fme frifhna kerma da/’ am "

7 pak

pa k otava i  feno, neka^otrofe-
uiga ovfa, al namozhemga ovia,^
ai od vfakiga ne veliku.

Botfhi je tudi, shivlno s’ delani i
pod 2  dvema nepragniti.

f)  Al fe noter v’ trebuh, al she-
lodez vfutie.

Od ga vor :  fe lg v’«crehuh, inu us
,v ; ’ sheiodez, .liocri' vbode.