48. Stev. NMMIIIMMtMMIM. V Ljubljani, v torek 1. marca 1921. Nuanm Hh.1 k. Late V. Izhaja razen netfalj In praznikov viik dan ob 10k url dopoldne. liredniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati In podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti proslor K 2‘—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo Jtfgos!ev. secifalno -derciokrsfifne stranke. TtMfonika it. 312. Naročnina: Po poiti ali * dostavljanjem na dom ca colo ieto K 240, u pol (eta K 120, m četrt 'eto K 60, za mesec & 20. Za Nemčijo eelo leto K 812, ■a ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za lisi so poštnine prost«. Upiavništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'L, Učiteljska tiskarna. Za vojaški nastop proti Nemčiji. LDIJ Rim, 25. febr. Dopisnik lista »Corriere della Sera* brzojavlja svojemu listu iz Londona, da sta po izjavi LIoyd Georgea Anglija in Francija za nasilno akcijo, ako bi Nemčija stavila nespametne proti-predloge. l.loyd George je dal razumeti, da bi Anglija pri morebitnih vojaških odredbah sodelovala. Poročevalec lista se vprašuje, katero stališče bo zavzela Italija, in trdi, da mora Italija svoj dogovor z zavezniki odločno in jasno ter brez stranskih namenov vzdržati in v slučaju vojaške intervencije Francije ali Velike Britanije ne odlašati. LDU London. 28. febr. Kakor se ‘Poroča, so nemški protipredlogi v obnovitvenem vprašanju nastopni: Plačilo 750 milijonov funtov Šterlfn-gov v treh letih, dvanajst procentno pristojbino na izvoz Nemci odklanjajo, nasprotno pa dovoljujejo udeležbo na dobičku nemške industrije. Antanta oziroma kapitalisti antantnih držav hočejo nadaljevati vojno uničevalno delo za vsako ceno. In to sedaj, ko stoji na strani Nemčije nepremagljiva Rusija! — Amerika v boj ne bo posegala nikdar več, Rusije pa na antantni tehtnici ne le ni več, ampak je prestavila svojo utež na drugo stran! — Slabe šanse so to, slabe! Sklepna seja mednarodne socialistične konference na Dunaju. LDU. Dunaj, 27. februarja Na ■današnji sklepni seji mednarodne *ocijalistične konference na Dunaju je predložil Lapčevič resolucijo v kateri izjavlja konferenca, da upa. da se bo spor med Georp»’v> in Rusijo rešil v mirnem sporazumu. Otto Bauer (Dunaj) je obrazložil položaj Avstrije, ki je na milost ln nemilost prepuščena antanti in je izrazil nado, da bodo socialistične stranke drugih držav nastopile proti tem n. če bi hotela antanta z militarističnim nasiljem nastopiti proti Nemški Avstriji. ~ Longuet (Pariz) je izjavil, da Je naloga francoskega delavstva to, da se obrnejo proti onim hujskačem, ki so prišli v Franciji v dosedanjem času na površje. Avstrijsko ljudstvo ne more živeti pod jarmom tako sramotnega miru. kakor je st. ger-mninski. Ce antanta ne more najti druge rešitve, pfitem nihče ne more braniti avstrijskemu proletarijatu, da se priklopi Nemčiji. (Živahno odo-b? a vanje.) Wallhead (Anglija) je Izjavil, oa se britanska delavska stranka z vsemi sredstvi bojuje proti Imperializmu. ki ga izvaja angleška vlada. Na-značil je zvezo narodov kot kapitalistično organizacijo, ki je nezmožna, da bi zagotovila mir. Wallhead želi združenja vsega proletarijata v boju proti imperializmu. V eksekutivni komite mednarodnega delavskega združenja so bili izvoljeni: za Švico Oraber in Grimm, za Nemčijo Crisplen in Le-debour, za Jugoslavijo Lapčevič, za Avstrijo Adler in Skaret, za Češkoslovaško Čermak in za Madžarsko Kunfyi. Nato je bila sprejeta resolucija, ki jo je predlagal Ledebour. Nato so vsi delegati zaklicali »Živio« mednarodnemu revolucionarnemu gibanju in odpeli nekaj pesmi, nakar ie bil kongres zaključen. Mednarodna socialistična konferenca na Dunaju. V Četrtek se je začela diskusija u reieratu dr. Adlerja o »metodah in organizaciji razrednega boja.« Debate so se udeležili govorniki “ Anglije. Nemčije, Francije. Rusije, Jugoslavije ln Madžarske. Glavni rezultat obširne Mn strogo stvarne debate je bil, da je treba z vsemi silami delati na to: 1.) da se vzpostavi mednarodna solidarnost delavskih organizacij in 2.) da ni mogoče priznavati nl-fcake diktature, ker živi vsak narod in vsaka država v svojih lastnih razmerah, od katerih je odvisen tudi razvoj proletarskega pokreta v posameznih državah. " Kot prvi govornik jc nastopil Schreider. bivši državni podtajnik sovjetske Rusije. On je trdno prepričan, da socijalna revolucija ni več problem daljne bodočnosti, ampak ta problem stoji na dnevnem redu vseh delavskih strank v Evropi. Za izvedbo socijalnega prevrata je pa potreben jasen in določen program Kar se tiče Rusije, je ta država zavzemala v socialističnem gibanju vedno neko izjemno mesto. Veliko sovjetsko organizacijo jc ustvarilo rusko življenje in ona jc plod specifičnih ruskih razmer. Res je, da so sovjeti posegli po terorju, toda oni so bili k temu prisiljeni vsled protl-t evolucijonarnih poskusov doma In od strani inozemstva. Popolnoma pogrešno pa je smatrati terorizem hi nasilje za bistvene dele sovjetskega sistema. Danes seveda v Rusiji ne vladajo več sovjeti, ampak oligarhija (malo Število »izvoljenih«). Veliki pomen sovjetov v Rusiji pa tiči v tem, da -so zagotovili pioietaiiuiiu politično moč. Nasprotnikom tega sistema v Rusiji sovjeti seveda niso mogli dati politične moči, ker bi bila prišla na ta način zopet buržuazija na vlado. Kar se tiče diktature, je ne moremo smatrati kot izraz nasilja, ampak ona je samo sredsvo v rokah proletarijata, in reprezentira jo sistem delavskih svetov. Tudi za slučaj, če pride proletarijat do oblasti potom demokratičnih metod, bo vendar moral najti neko novo obliko za svojo vlado. Ce se bo posluževal proletarijat starih državnih oblik, ga bo buržuazija kmalu zopet obvladala. Kot najprikladnejšo novo obliko proletarske vlade smatra govornik sovjetski sistem, ne zanika pa. da so mogoče tudi druge oblike. Ruska sovjetska vlada je sicer vse storila, kar je mogla, da diskreditira sovjetsko obliko, toda govornik je uverjen, da ima sovjetska državna ureditev veliko prihodnjost. Za Schreiderjem je govoril vodja nemških neodvisnih socijalistov — Crispien. Iz njegovega govora posnemamo le najvažnejše točke, zlasti kar je povedal o komunizmu in sovjetih. Crispien pravi: Če motrimo dosedanje delovanje tiste organizacije, ki se imenuje tretja internacijonala, katere sedež je Moskva, vidimo, da ta internacijonala doslej Se ni začela niti najmanjše akcije proti kapitalizmu. pač pa je razdrla in razedlnila vse stranke, ki se ne uklaujajo njenemu diktatu! Komunistična internacijonala danes ni ojič druzega, kot slepo orodje v rokah sovjetske vlade za njeno vnanjo politiko. O tej politiki bi se pa dalo mnogo govoriti, ali je prava in dobra alj ne, Boljševikj vodijo namreč istočasno dvojno politiko: oficijelno politiko svoje vlade in pa ilegalno politiko ruske boljševiške stranke. Zato so /postavili tudi 21 točk, katerim naj bi se pokoril na slepo cel svet. Glede sovjetskega sistema izvaja govornik: Sovjetski sistem ima dve nalogi: mi imamo sistem gospodarskih svetov in pa politični sovjetski sistem. Naloga gospodarskih svetov, katerih začetke vidimo danes že tudi v Nemčiji, obstoji v tem, da izglade nasprotja med delavci, nameščenci In uradniki in da dovedejo te plasti proletarijata v skupno organizacijo, da bo mogoče izvesti prehod od kapitalistične produkcije v socialistično. Gospodarski sveti lahko delujejo že danes, ker njihova vzpostavitev ni odvisna od političnega sovjetskega sistema. Politični sovjetski sistem je pa nemogoč, dokler nima proletarijat politične moči v svofih rokah. Zmaga proletarijata je mogoča samo mednarodno in tudi socializem se da uresničiti samo mednarodno. Govor dr. Topalovlča. Dr. Živko Topalovič je v prvi vrsti polemiziral s prvim govornikom Schreiderjem. On je izvajal sledeče: »Svojega ruskega prijatelja sem poslušal z veliko pazljivostjo. Zato naj mi bo dovoljena kratka polemika ž njim. Schreider je rekel, da je že prišel čas. da vpeljemo povsod po svetu, socialistični gospodarski sistem. Treba je samo še postaviti si jasen j program za uvedbo socijalizma in t on' vidi rešitev v sovjetskem siste- ! mu. Ce uvedemo sovjetski sistem, bo stvar gotova. Ne vem, če je temu tako. Za nas, ki smo učenci Karla Marxa. je mogoča pot do socijalizma samo preko socijalnega razvoja in preko razrednega boja proletarijata. Kjer socjjal-ni in gospodarski razvoj ni toliko napredoval, da bi bila na razpolago potrebna gospodarska sredstva, da zmenjamo kapitalistični sistem s socialističnim. tam so programi prazni In odveč. Dokler ni proletarijat kot razred dovolj razvit in dovolj lak po številu in vplivu, po svoji morallčnl sili in organizaciji, je popolnoma odveč govoriti o sredstvih za uvedbo sovjetskega sistema. Jaz prihajam iz dežele, ki je gospodarsko še jako malo razvita. Zato Vas prosim, da ne zabredete v usodno napako in poskušate dekre-tiratl tudi pri nas to, kar velja za druge dežele z razvitim kapitalističnim gospodarstvom. To je ravno napaka boljševiške taktike. V malih deželah, kakor je naša, so naloge delavskega razreda mnogo skromnejše. V teh deželah se ne bo Jnter-mcijonalizirala socijalna revolucija, ampak socijalna reakeja, zlasti v deželah. ki so bile »zmagovite«, ker v teh je militarizem silno močan. V takih deželah jc hoj za »prokieto« demokracijo življenski boj za proletarijat! Za male narode in države pa ni potreben le razvoj kapitalističnega ! gospodarstva, da se morejo pretvoriti v socialistične, ampak za proletariat malih držav so silno važni mednarodni odnošaji. Kolikor manjša je dežela, toliko odvisnejša je od svojih sosedov. Zato bo potrebna združitev delavskih organizacij malih držav. Misel socialistične federacije. na primer balkanske federacije. ki bi obsegala ves Balkan in segala eventuelno do Dunaja, sc bo morala uresničiti, če hočemo izvoje-vatl svoj zgodovinski boj. Ta misel naj bi našla izraz tudi v resoluciji. V resoluciji se omenjajo tudi oblike proletarske diktature. Naš ruski prijatelj misli, da ie edina oblika sovjetska. Mi smo pa mnenja, da.ne bo prišlo do vjade »delovno ljudstvo«, ampak razredno-zaveden, socialistično šolan in organiziran proletariat. Ce bo prišel proletarijat enkrat na vlado, potem je to vprašanje smotrenosti, kakšno obliko naj si nadene njegova diktatura. Mi nimamo vzroka, da že vnaprej napravljamo meščanske razrede za brezpravne. Nas male in slabo razvite bo zelo motilo dejstvo, če nas bodo veliki in močni vezali že vnaprej za gotove oblike. Mi vemo, kar je naglašal že Marx, da bo diktatura proletarijata prišla, toda njenih oblik danes ni mogoče določiti. — V posameznih deželah bo Imela diktatura različne oblike. Glavno pa. za kar se gre. Je to, da dobimo zopet pravo Internacijo-nalo. napolnjeno Marxovega duha.« Za Topalovičem je govoril vodja britanskih mornarjev ShlnweU. ki Je rekel med drugim: Kapitalistom vseh dežel ni več treba pošiljati svojih agentov med delavstvo, da delavce motijo, cepijo in zavajajo. Delavstvo danes cepi. kode in razdvaja samo sebe. Delavstvo se Je razcepilo v sekte, ki se prepirajo za dlako v jajcu, kapitalizem se pa krepi In združuje kakor še nikdar prej! Zato mora biti glavni cilj delavskega gibanja delavska solidarnost. Žalostne Izkušnje, katere je doživel ogrski proletarijat s sovjetskim sistemom, je živo opisoval ogrski delegat Kunfy. Na Ogrskem se je pokazalo, da sama volja do revolu-cie še ni dovolj, ampak najprej morajo biti dani vsi potrebni predpogoji zanjo. Teh predpogojev na Ogrskem ni bilo in zato je revolucionarni po-« skus propadel. Ko so govorili še Faure (Fran cija) in član moskovskega sovjeta Abramovič, se je debata odložila za naslednji dan. Zvečer Je bilo zopet sklicanih lepo število socialističnih zborovanj, na katerih so govorili zastopniki tujih narodov. V 13. dunajskem okraju je nastopila poleg drugih tudi s. Milica Topalovič, ki je govorila v nemškem jeziku. Spominjala se je na grozote vojske, vsled katere je tudi srbski proletariat neizmerno trpel In šo danes trpi. V Srbiji vlada danes reakcija ln srbska buržuazija stori vse, da reakcijo podpira. V Srbiji je potlačeno vsako delavsko gibanje In nebroj organizacij je razpuščenih. S toliko večjim ponosom gledajo srbski sodrugi na pridobitve, katere sl jo priboril proletarijat v Avstriji. — Govornik omenja dalje žalostni razkol ▼ vrstah jugoslovanskega delavstva in končuje svoj .govor z besedami: Proletarci združujte se! Iz ustavotvornega odbora. LDU Beograd, 26. febr. 20. redni sestanek ustavnega odseka ie otvoril predsednik dr. Momčilo NlnčiČ ob 9.30 dopoldne. Posl. dr. Bogumil Vošnjak (zomljoradnik) le tor azil mnenje, na] bi se drugi odddelek ustave, ki govori o državljanskih pravicah, Imenoval »OddeJek o državljanskih pravicah in dolžnostih«, ker ni pravic br«a dolžnosti. Posl. Nedeljko Divac (socialist) je ponovil nato svoj prejšnji predlog, naj sc v ta odddelek ustave sprejme člen o državljanstvu, kakor tudi vprašanje o uradnikih, o svobodi zakona, o enakosti žen in moških ter določilo o odpravi pravnih razlik med zakonsko In nezakonsko deco. Predsednik dr. Ninčič le predlagal, naj se v to svtIk) Izvoli poseben odsek, v katerem na) bi bili posl. A v ramo v 14, Divac, dr. Vošnjak, Demetrovlč, Ljuba Jovanovič hi minister za konstituanto dr. Trilkovlč. Predlo® }e bil sprejet In se Je seja prekinila. Ko se je seja zopet »tvorila, le minister dr. Trtfkovič sporoči), da Je došlo do sporazuma In da se stavi v naslov beseda o dolžnostih. Pri glasovanju je bH 19. člen ustave sprejet z večino glasov, kakor tudi člen 20., ki pravi: »Vsak državljan uliva varstvo države v tujih državah. Državljanom se priznava svoboda, odreči se državljanstvu, (e izpolnijo svoje obveznosti napram državi. Prepovedano je Izročevanje svojih podanikov. Nato se je razpravljal člen 21, ki govori o dolžnostih napram državi hi po katerem ima vsak državljan dolžnost, pokoriti sc zakonom, služiti interesom narodne sknnnosti, braniti domovino, nositi državna bremena glede na svojo gospodarsko sposobnost bi glede na doiočila zakona. Ta Sen Je bH sprejet z večino glasov. Odsek je nato pnlče4 razpravljati o tretjem delu, ki govort o državnih oblasteh. S poseiMiim zakonom se bo zavarovalo , uradništvo v državni službi, in enako tudi j državna služba pred strankarsko polrtičmm vplivom. Minister, dr. Trifkovič je na podlagi sporazuma predlagal, nad se ta člen vstavi v oddeiek o upravnih oblasteh kot tjakaj spadajoč, kar se Je tudi sprejelo. Za tem se Je razpravljalo o čl. 22, kraj glasi: »Zakonodajno oblast vršita' kr lij ln in narodno predstavništvo«. Posl. dr. Ivan Pavičič (Narodni klub) je predlagal, naj se za besedo 2 »vrša« vstavi beseda »skupno«. Minister dr. Trifkovič siprejme to dopobiijo. Posl. Avramovič je izrazil mnenje, da bi bSlo potrebno, izvoliti ožji odbor, ki naj bi proučil zemljoradniške predloge ter razpravljal o njih podrobno iu poročal, v koliko bi bili sprejemljivi. Govornik je proti temu, da sc kralju v vseh dosedanjih usta-ivati iiMSjije pefce dolinosjij ki »ih ne vrši. Posl. dr. Sima Markovič (komunist) predlaga, na) sc ta odstavek zamenja s file. nam, podotmkn onemu v srbski ustavi, ki pravi, da izhaja vsa driarvna oblast iz naroda ki da se izvršuje po določilih ustave. Zahteva, da se 6rta beseda »kralj« bi da »e vstavi stavek »Zakonodajno oblast vršita narod in narodno predstavništvo«. Posl Divac (sociialist) sodi Istotako, da nora zakonodajno oblast vršiti samo narod ali potem referenduma aH preko parlamenta. Zatem le čital posl. Joca Jovanovič (zemtjoradnlk) nekatere člene iz zemljo-radniškega ustavnega načrta. Po govorili posl. 2ivfca Jovanoviča, Raje Filipoviča, Jovana GjonovKSa Je sprejel minister dr. Trifkovič dodatek k d. 22. kd slove: »V*a državna oblast se vrši po določilih te ustave. Zakonodajno oblast vršita krati In narodno predstavništvo.« Nato je bil ta člea sprejet s večino glasov. Člen 23.,-ki govori o izvrstni oblasti kraija, bi se imel po predlogu zemljoradnl-ka AvramovKa predrugačiti tako, da vrši Izvršilno oblast narodna vlada po predpisih ustave la zakonov. Kom n n tet 2lvfco Jovanovič prav; isto-tako, da Je krali neodgovoren, vsled česar ae sme in ne more biti na čelu državna oblasti. Komunist dr. Sima Markovič Je predlagal nastopno stilizacijo: »Upravno oblast ▼ršl narod preko Izvoljene in odgovorna vlade in nradnikov.« Pri glasovanju Je bfl . sprejet O. 23. v vladni stilizaciji Čl. 24., ki govori o sodni oblasti, ki se izvršuje v imenu kralja, je hil Istotako sjM-eJet z večino glasov. Razprava je nato prešla na 4. oddelek, ki govori o kraJju. Člen 25. se glasi; »Kralj potrjuje In proglaša zakone. Kralj je vrhovni poveljnik vse kopne ln pomorske vojne sile. On podelluje redove in druga odlikovanja.« Ta člen Je bil s;>reiei a izpremembo, da se drugi odstavek irlasi: »Kralj je vrhovni poveljnik vse vojne sile. On podeljuje redove bi druga odSrkovania. Člen 26. pravi: »Kralj Ima pravico amnestlle za politične In vojaške or1 Ima pravico pomilostitve ter mort prts** leno kazen oprostiti, zman]šati ali ublažiti. To pa ne vetja aa dela, Id s« kazniva su- nto na privatno tožbo.« Ta člen Jo M sprejet z večino glasov. Tajnik Je zatem čttal O. 27., nakar se Je seja zaključila ob 13. ter se bo vršfla prihodnja v ponedeljek ob 9, dopoldne. Nemške stranke in njihove tendence. Zadnjič smo objavili izid volitev v prusko deželno zbornico. Dasi so bili naši podatki le poluradni, vendar smemo trditi, da končni rezultat ne bo bistveno izpremenil številk in tako moremo že danes ugotoviti, da se politični položaj na Nemškem (Pruska je pač zrcalo za razmere v tej državi) ni za mnogo premaknil izza zadnjih volitev. Res je, da so močno napredovale pangermanistič-ne struje, a na drugi strani nevtralizirajo njih uspehe mandati komunistov (krog 30), ki mislijo pač na vse kaj drugega kot pa na uposta-vitev nekdanje imperijalistične vse-nemško države. Komunisti doslej niso bili zastopani v pruskem deželnem zboru. Za lažje umevanje političnega položaja v sedanji Nemčiji podajamo našim bralcem na tem mestu kratek pregled o tendencah posameznih strank. Pričenši na desni, imamo najprvo nemške nacionalce (Deutsche natio-nale Partei). Ta stranka daje tipičen zgled zagrizenih ultranarodnih struj: konservativna do skrajnosti, militaristična. s težnjo po takojšnji uposta-vitvi starega režima. — Nekoliko zmernejša v tem oziru je njena idejna sestrica ljudska stranka (Deutsche Volkspartei), ki pa nima razen imena ničesar skupnega z našimi klerikalci Nasprotno, njeni pristaši vzdržujejo tradicije starega Bismarcka, kateremu, kakor znano, krščanska-socialija že danes ne more odpustiti proticerkvenega boja. Obe imenovani struji bi vzporedili nekako našemu radikalno- demokra-škemu bloku, s katerim imata tudi skupne Interese, da podpirata kapitalistični sistem in imperijalistične zablode. Katoliškega centrirata nam ni treba še posebej definirati Vzdržujejo ga glasovi južnih pokrajin, in sicer ne prav vztrajno, ker te pri teh volitvah občutno nazadoval. Tudi v njegovih vrstah so se pojavile razdiralne muhe naših klerikalnih soci-jalcev. Nemški demokrati ne izpovedujejo v javnosti vseh načel naših demokratov: ao sebi pravijo, da so republikanci in seveda naprednjaki — med njimi se nahaja mnogo pristašev bivše napredne stranke (Fortschritespartei). Vsi niso zanesljivi, ker so nekateri možje starega režima, ki se ne morejo otresti iluzije: Velika Nemčija. — Kar se tiče velfovcev, šlezvik-holštajncev in gospodarstvenikov. so to majhne lokalne skupine, ki ne morejo nikomur škodovati, kakor ne morejo nikomur škodovati n. pr. »naši« narodni soci-ialisti in kar je sličnih strančic, s katerimi natikujejo prej imenovane nemške skupinice tudi v tem, da »reformirajo« okrog programov velikih strank. Glede socialističnih frakcij, da pridemo na levico, bi bilo o večinskih socialistih omeniti, ki tvoriijo Scheidemann-Ebertovo stranko. Večinski socijalni demokrati so dobili pri teh volitvah okolo 4,171.000 glasov (pri državnozborskih pa — 3,260.000), neodvisni socialisti pa 1,055.000 (2,992.000), komunisti združeni 1,207.000 (187.000). Vse meščanske stranke okolo 9 milijonov. Glasove so izgubili neodvisni socija-listi in sicer skoro 900.000, ki so jih dobili komunisti, ki so se odcepili oa njih; socijalna demokracija je pa močno narasla. Razmerje glasov je torej 6.4 milijonov socialističnih in 9.1 milijonov meščanskih. Večinska socijalna demokracija je hotela med vojno pariratl reakcijonamo delovanje meščanskih politikov s svojim sodelovanjem. Sedaj so večinarji v mandatih nekoliko nazadovali. Skušajo se pa združiti z neodvisnimi socialisti, to je s tisto socialistično skupino, ki je svojčas stopila iz njihovih vrst radi prevelike koncesijske politike stranke. Na dunajski konferenci so bili neodvisniki zastopani po svojih voditeljih, kar znači, da želijo zediniti razcepljene proletarske mase. In to je, kar jih dela najbolj simpatične med vsemi — dosledno izvajanje naukov dvojice naših proletarskih velikanov Manca in Engelsa. Ustavni načrt socijalističnega kluba. § 81'* «. j Parlament si izvoli za vsako zasedanje iz svoje sredine predsednika. podpredsednike in tajnike. § 82. Seje parlamenta so Javne, pa se morejo pretvoriti v tajne s sklepom dveh tretjin v parlamentu navzočih poslancev. . §83. Parlament je sklepčen samo, ako je na njegovi seji prisotna več kakor ena tretjina vseh poslancev. Za polnovažen zaključek je potrebna večina glasov prisotnih poslancev. V slučaju ravne podele glasov je predlog, ki je bil predmet glasovanja zavrnjen. - v- §84. Kjer zahteva ustava ali kak zakrni kvalificirano večino za reševanje, je parlament sklepčen, ako je prisotnih na sejah polovico vseh poslancev; za polnovažni zaključek Je putrebno, da glasujeta za predlog dve tretjin! vseh prisotnih poslancev. § 85. Glasovanje v parlamentu je Javno; samo volitve se vršijo s tajnim glasovanjem. Glas se more oddajati samo osebno. Predsednik ne glasuje. * § 86. Noben zakonski predlog se ne more pretresati v parlamentu, dokler ga predhodno ne obravnava pristojni odbor. § 87. O vsakem zakonskem predlogu mora parlament dvakrat glasovati v istem sezivu, predno je končno spre let. § 88. Zakon se more ukiniti samo z zakonom. To velja za obustavo zakona v celoti, kakor tudi v posameznem delu, kakor tudi za osvoboditev posameznih oseb od obveznosti zakona, razen če zakon drugače odreja. / § 89. Izvršilna oblast more izdajati fjnaredbe potrebne za Izvršitev zako^ (Dalje.) na. Ostale naredbe more Izdajati sa- lasti se morajo na zahtevo odseku predložiti. Za preiskave odsekov in od njih zaprošene oblasti se smiselno vpo-rahljajo predpisi kazensko pravnega reda, vendar se ne sme kršiti pisemska. poštna, brzojavna in telefonska tajna. Vsak poslanec ima pravico stav-Ijati ministrom vprašanja in interpelacije. Ministri so dolžni dajati nanje odgovor v teku iste sezije. §94. *:’ Za resnična poročila o razpravah in javnih sejah parlamenta ali parlamentarnih odborov se ne sme nihče pozivati na odgovor. §95. V parlamentu imajo pravico 'da prisostvujejo in govore samo njego- vi člani, člani vlade in vladni poverjeniki. Parlament in njegovi odseki morejo zahtevati prisotnost ministrov pri sejah. Na zahtevo mora parlament poslušati med razpravljanjem vladine člane tudi izven dnevnega reda. Ti organi, se morajo pokoravati odredbam predsednika. mo na osnovi Izrecnega zakonskega pooblastila, Policijske naredbe morejo obstojati samo za obdržavanje javnega miru in reda ali javne varnosti in javnega zdravja. Te naredbe ne morejo brez posebnega zakonitega pooblastila nalagati novih bremen ali regulirati upotrebovanje ustavnih pravic državljanov. § 90. Naredba ne more nasprotovati niti Ustavi niti zakonu. V vsaki naredbi se mora imenovati člen Ustave ali zakona, na pod lagi katerega je izdana. Naredbe se morejo razglašati na način, ki je odrejen z zakonom. Zakonite odredbe, ki so na zakonit način razglašene, imajo obvezno moč i za državljane i za državne oblasti. § 91. Vsi akti izvršilne oblasti se morajo naslanjati na zakon ali zakonito naredbo. § 92. r Državni davki, takse in državna bremena v obče se ustanavljajo samo z zakonom. O državnih posojilih sklepa parlament. Vlada je dolžna parlamentu predložiti od glavne kontrole odobreno točno Izvestilo: je U so pogodbe o državnih posojilih sklenjene in izvršene v smislu zakona. Posojila iz državnega imetka se morejo dajati samo na osnovi zakona. § 93. Parlament ima pravico ankete, kakor na preiskave v volilnih in čisto administrativnih vprašanjih. Preiskavo mora parlament voditi potom nalašč v to izvoljenih odsekov, ako to zahteva ena petina vseh članov parlamenta. Ti odseki proučujejo v javni seji dokaze, ki jih smatrajo oni ali pa predlagajo za potrebne, Z dvetretjinsko večino more odsek javnost izključiti. Poslovnik določa poslovanje odseka In število članov. Sodišča In upravne oblasti so dolžne ugoditi prošnjam teh odsekov. za izvedbcudokazov:, aoisl oh- § 96. Parlament izvoli stalni odbor za zunanje zadeve, ki more delovati tudi izven saziva parlamenta in po končani volilni perijodi ali po razpustu parlamenta, dokler se novi izvoljeni parlament ne sestane. Seje tega odseka so tajne, ako odsek z dvetretjinsko večino ne sklene javnega razpravljanja. § 97. Parlament izvoli nadalje v svrho čuvanja pravic parlamenta napram vladi za čas med zasedanjem in po končani volilni perijodi stalni odbor. Ti odbori imajo pravice preiskovalnih odborov. § 98. Nihče in nikdar ne more vzeti poslanca na odgovor za glas, ki ga je dal kakor član parlamenta. Za vse izjave in postopke pri vršenju poslaniškega mandata, bilo v sejah parlamenta, bilo v sejah odborov in odsekov, bilo v posebnem poslanstvu, bilo v posebni dolžnosti, odgovarjajo poslanci samo parlamentu po odredbah poslovnika. Poslancem h 1 treba pričevati niti o osebah, ki so jim kakor narodnim roslancem napravile kake napoved-be, niti o tem, kar jim je bilo napovedano kakor poslancem. §99. Brez pooblaščenja parlamenta se ne morejo poslanci za kakršnokoli kaznjivo dejanje jemati na odgovor, n’ti se s silo privesti za pričevanje, niti v kakem slučaju niti od kakšne oblasti biti oropani svobode, dokler traja njihov poslaniški mandat, ra-zun kadar se zatečejo na samem delu zločina. Pa 1 v tem poslednjem slučaju se mora parlament, ako je zbran, o tem takoj obvestiti; parlament daje ali odreka pooblaščenje, da se pristojno postopanje nadaljuje za čas sezije. Če postane kdo poslanec predno je bil radi kakega kaznjivega dejanja pravomočno obsojen, se mora nadaljno preganjanje takoj ustaviti in se more nadaljevati samo s po-oblaščenjem parlamenta. Pooblaščenje parlamenta ni potrebno za izterjanje denarnih kazni proti narodnemu poslancu v teku sodnega postopanja. Poslanec se more preganjati samo radi dela, radi katerega je izdan. § 100. Zastarenje ne teče za čas, dokler se po zakonu ne more začeti ali nadaljevati zasledovanje poslanca. Poslanca ne more nobena administrativna oblast sprečavati v nje govi svobodi kretanja. § 101. Poslanec se imuniteti ne more odreči. Parlament more s svojim re-šenjem ukiniti poslansko imuniteto samo v slučajih, ki so v tej ustavi predvideni. § 102. Parlamentu pripada izključna pravica, da na svojih sejah vzdržuje red preko svojega predsednika. Nobena oborožena sila se ne more postaviti niti v poslopju parlamenta. niti na njegovem dvorišču brez odobrenja parlamenta. Ravno-tako ne smejo brez njegovega dovoljenja nikaki državni organi vršiti v parlamentu oblastvenih aktov. Nihče ne sme oborožen vstopiti ■V- 77f;a popisovanje prebivalstva netočno. — Ministrstvo za šume in rude Je sestavilo nov rudarski komite za leto 1921. — Sestavljen Je nov komite pravosodnega ministrstva, id bo pričel delovati s I. marcem t. I. — Ministrstvo za socijalno politiko }e za Bačko, Baranjo In Banat predpisalo nov pravilnik za začasno podeljevanje pokojnin hi doklad vojnim invalidom in družinam padlih. — -j- Narobe svet v upravi. V ministrstvu za trgovino to industrijo se vrše priprave za izenačenje srbskega delovnega zakona z zakoni, ki veljajo dosie] v prefco-savskih pokrajinah. — Doslej so spadate take zadeve v področje ministrstva za socialno politiko! + Škandal. Iz Belgnada Javljajo uradno: Poveljniško vojarii ujetnikov pozi vije bolgarske ujetnike v krajevinl Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se prigiase merodajnim občinskim oblastem v svrho repatriacije. — Vojske je konec že nad dve leU. Mirovna pogodba z Bolgari je podpisana nad eno leto. In v deželi se Se nahajajo ujetniki. + Rentabilno ministrstvo, »Rtjee« javlja iz Beograda: Na včerajšnji seji ministrskega sveta so prt razpravi o likvidaciji ministrstva za prehrano in obnovo zemlje i»rt&! na sled mnogim mahinacijam z bencinom, oljem itd. — Ja, 6e bi se Šlo samo za bencin. Ampak gre se tudi še za drugi »štntr«, o katerem svet ne bo nikdar mič zvedel. -i- Tolažba V nedeljo je bffla v TopoH Naivnost na čast francoskemu poslaniku de Fontenayu, katere se je udeležil tudi predsednik ustavotvocne skupine dr. Ribar. — Navite ga do mile volje, dajte mu Jesti in piti to vse, kar mu srce poželi, ampak ne obljubite mu niči + Zopet prepovedan Ust Ministrstvo za notranje stvart je prepovedalo razširie-vaifie Usta »SeJJsk* vestnik«, ki Izhaja v Sofiji ker piše sovražno o naših razmerah ter tako tzpodkopuje ugled naše države. + Žalostni pojavi. V soboto se je v Livonnu sestal kongres splošne delavske zvezo. V imenu mednarodne »veze delavskih strokovnih organizacij (Amsterdam) Je govori! tajnik Ftmen. Med socialisti in komunisti ie prišlo do hudega spopada, pri katerem so se nasprotniki obdelovali s pe< starti. — Kedaj bo delavstvo uvidelo, kam pelje razkol? + K sporazumu med češkoslovaškimi socljnlistl? Bruenska levičarska »Rovnost piše o »zgledih mod čsl. socialističnima strankama, ki privedejo do bližajočih se timratani o sporazmniu. list fitaivl .med dav z nekakšno nevoljo: »Johanis (desničar) že nagovarja levico, naše cmtralno glasila (t. j. levičarsko »Rude Pravo«) Je naeu-krat polno dobrega mnenja o »nekaterih funkcijonarjih desnice« in ako vzamemo zraven se Brodeckega, ki more vsled sv»-je »nevtralnosti« mirno govoriti z obema strankama, bomo imeli pred seboj dovzetno sliko enotnosti, ki bo dovedla končno, do sporazuma. Z veseljem pozdravljamo te' korak, ali kakor vidimo, levičarji zanj nikakor niso vnetL + Izstop Iz komunistične stranke. Kan bor Javljajo iz Berlina, je izstopilo iz vod j stva nemške komunistične stranke pet njenih glavnih voditeljev: Dšunig, Klara Zet* kin, Brass, Adolf Hoffmanu in Levin, ker! baje ne morejo nositi več odgovornosti zal moskovsko politiko. — V nemški komuni« stični stranici kriza podj krizo. To pa vsled tega, ker stranka ni nastala arganlč-no, iz lastne potrebe, ampak na diktat od zunaj. + Poljski socijaiisti so nezadovoljni a poljsko zunanjo politiko. Krakovski »Nah przod«, glasilo socijaitie demokracije, ostro napada francosko-poijsko vojaško toooveu-cijo. NI tudi zadovoljen z zun. ministrom Sapieho in pripoveduje mu ostre lekcije. Pravu, da je razumljivo, zakaj je Sapieka osebno zadovoljen z uspehi svojega potovanja, toda vprašanje, ah bna tudi Poljska kaj vzroka biti zadovoljita. »Angleško sta* lišče v gornješleaskem vprašanju je ne* jasno in bolj Poljski neprijazno: enaka tudi ni bilo rešeno vprašanje Vzhodne Sle« zBJe, vzeto je bilo cešo iz dnevnega redat Zveze narodov. Kaj pomaga to, ako Poljska čim največ žrtvuje za Gorenjo Stezgojj ko pa ne ve, ako bo rezultat glasovanj* ugoden za Poljsko to ako Poljska ŠieziJa dobi v posest? Kaj nam to pomaga, da no* izrnerao delamo, in izdajamo za Vzhodna Gblioiio, pa niti ne vemo, ako dobluua deželo za vedno ali pa še niti za 25 let n«, Taka in podobna vprašanja stavi »Napr* aod« na zun. ministra Sapieho. Sploh P« Izvaja napram n1! emu sistematično opazi« cijo. Uspeh? + Brezposelnost na Angleškem. Ste« vilo brezposelnih se Je prošll teden zviša* lo za 20000 in znaša sedaj pol drugi mfli« Ion oseb. +. Amerlkancl so zapustili dunajska reparaoijstao komisijo, in sicer na povelj# svojega državnega predsednika. -V Evropi tako nimajo kaj repariratl, tam je že vs* fuč 'in »zgleda, da hoče tako ostali: Pafl pa Jih čaka v domovini ogromno delo okrog priprav nove vojne med Unijo in Japonsko, ki se ne bo dala preprečit]. Zato skrbi stara tatrigantka Anglija. Kulturni vestnik. Ropertoir Naroduega Gledališča v Ljubljani. Drama: Torek, 1, marca: zaprto, Sreda, 2. marca: zaprto. Četrtek, 3. marca: Razvalina živijo« nia, A. Petek, 4. marca: Golgota, D. Sobota, 5. marca: Bajka o volku, B, Nedelja, 6. marca: Bajka o voUm, tov* Ponedeljek, 7. Golgota, C, Opera: Torek, 1. marca: literarni večer Ge«1 stovanje hudožestvenega teatra. Sreda, 2. marca: Na dnu. Gostovati!« hudožestvenega teatra, Izv. Četrtek, 3. marca Dalibor. Gostovanje gospe Milene Šugh-Steiatiacove, C. Petek, 4. marca: Mignom. Gostovanja gopoda julija Betetta. E. Sobota, 5. marca: Dalibor. Gostovanj« gospe Milene Šugh-Štefanacove, A. Nedelja, 6. marca: Tosca, izv. Ponedeljek, 7. marca: zaprto. * Thals. Tistim, tal so pomagali tej stvari na ljubljanski oder, bi odkrito rekel: 25 istimi sredstvi bi lahko kaj boljšega uprizorili. 2e libretto je zgrešen. Kdor pozo a A. Francea, ve, da nsi mislil s svoHm romanom, po katerem je besedflo prirejen^ propagirati askeze ta krščanstva. Muzika razen par mest (meditacija, balet) monotona, brez karakterizacije oseb. A marsikaj bi lahko z vestnim naštudiran) em pravili —■ s. Rukavina za to ni skrbet. Poslušajte n. pr. godbo k baletu — zamazana ln groba interpretacija. Celo publika se Je dolgočasila, aplavzi v nekih poročilih so le iluzija, bodimo odkriti! Pač, aplavz po meditaciji ie veljaj mojstru — Ziki... Obe glavni ulogi (gdč. Thatarjeva, e- Levar) sta nspeili nad pričakovanjem, a slednjega je škoda, orkester na nekaterih mestih neusmiljeno spremila!, kar ni njegova krivda. Omenjam, da sta nastopili dami Poljakov* -Nikittoa v batetu. Zakaj Ju gled. vodstvo kot izvrstni plesalki hrani v »rezervi«?..« Par besed: Del ljub. tiska je začet nekako potvarjati dejstva z maskiranim hvalisanjem vseh umetnostnih grehov. Le naprej, kmalu nam ne bo treba boljših — ušes! —č, Ilustrirali list »Plamen«. Izšda ie 4. številka tega novega slovenskega ilustriranega lista. 4. številka »Plamena« ima tole vsebino.: Ivan Zorec: Zmote ta konec gospodična Baadao. Vltamto—F— Jelenc r ~ Jugoslovanska Stev. 48. NAPREJ. Slran 3. dobrovoljstvo; Milan Pugelj: Vračilo; Cvetko Golar: Poln čebelic sivih je uljnjak; Fran Pogačnik: Ob Adriii; Rado Murnik: 2eninl naše Koprnele (humoreska) Cvetko Golar: Slovenska zemlja; I. S. Orel: Pasti Li zanjke; J. Suc!iy: Črtice iz francoske revolucije; Ivan Albreht: Stopil bom pred oltar; Dr. J. Pregelj: Strah; Program naše »Narodne galerije«; Politična kronika. Ilustriran list »Plamen« ima zelo raznovrstno vsebino in lepo število lepih in pestrih slik. Na željo dobe novi naročniki še vse doslej izišle Številke lista, seveda dokler je še zaloga. Naše občinstvo je ta list zelo toplo sprejelo in se je »Plamen« v tern kratkem času, odkar izhaja, komaj poldrugi mesec, našemu ljudstvu prav prikupil In zelo razširil. Srbska kraljevska akademija bo Izdala zbirko narodnih pesmi, ki jo je priredil dr Geseman, bivši lektor na belgrajskem vseučilišču, a sedaj vseučlliški docent v Miin-chenu. Omenjene pesmi je našel dr. Gese-mann v starem rokopisu vseučiliške knjižnice v Eriangenu in jih je zapisal že prod i. 1730. človek, ki je bil oči vid no Nemec. To je bil torej nekak prednik Vuku Kara- džiču, Razširjajte naš dnevnik! V tem važnem zgodovinskem ča-, su. ko se ves svet pveraja, ko v naši j državi kujejo novo ustavo, in so ob- 1 činske volitve pred durmi, je pač ^ potrebno, da ima vsaka delavska ro-■ dovina dnevnik »Naprej« v svoji hiši in ga čita. Odkar se je začelo delavstvo cepiti po agitaciji zlobnih ljudi, je postalo socijalistično časopisje le še bolj potrebno. Sodrugi In prijatelji delavske stvari, storite vsak svojo delavsko dolžnost In pridobivajte naročnike, čitatelje, da dobi delovno ljudstvo potom delavskega časopisja tudi pravo sliko o dogodkih današnjih dni. da se trdneje oklene socijalizma in kot zaveden proletarski razred izvojuje svoje pravice! Dnevna kronika. Rudarska stanovanja v Trbovljah. Sobotni članek o rudarskih stanovanjih v Trbovljah smo prejeli od merodajne zdravstvene oblasti, kateri se na tem mestu iidano zahvaljujemo. Tozadevna notica Je iv sobotni šrtevSkl pomotoma izostala. Odpuščeni uradniki. Uprava državnih monopolov je odpustita okrog 400 uradnikov, ki so bili odveč ali brez posla. — Kakor tovemo, upravnika monopolov, ki le Francoz, še niso odpustili. Za ostalih 400 ljudi se pa itak nihče ne briga. Bodo Si Pa — v druga ministrstva! Oddelek za prebrano pasivnih krajev ministrstva prehrane bo po likvidaciji ministrstva dodeljen finančnemu ministrstvu. Prebivalstvo Belgrada. Po zadnjem ljudskem štetju Ima Belgrad 110319 prebivalcev. Jugoslovanskih državljanov le '105.351, inozemskih pa 4.660. Po verotaoo-Vedt je 93-803 pravoslavnih 9.149 katolikov ,1353 Turkov, 4723 Židov. Sibo-hrvatskl materni jezik govojl 96.643, Slovencev }e 1230, druga Slovanov 3047, Nemcev 3643, Madžarov 1334, Amavtov 530, Romunov 315, Italijanov 182; druge jezike govori 3.389 oseb. Brezposelnost v Ameriki JugosJoven-skl generalni konzulat v Newyoricu je poslal vladi nastopno poročSo: V preteklem letu jc pri tukajšnjem konzulatu vzelo pot- liste za povratek v domovino 17.255 oseb, med temi nad večje Število takUi, M so WU radi tukajšnjih netpovoljulh gospodarskih razmer 'pclsfiieni, vrniti se domov, ker se radi nezadostne industijske produkcije In znižanega izvoza z ozirom na prejšnja leta mnoge tvornice ali popolnoma ustavile delo ali pa so zmanjšale število delavcev. Na podlagi statističnih podatkov je samo v državi Newyork ostalo do danes brez dela 330.000 delavcev. Zmanjševanje števila delavcev v raznih tvomicali in drugih podjetjih se Je pričelo s početkom septembra. Vsak dan pa se veča odstotno števno brezposelnih ter je znašalo te dni 30 odstotkov. Zmanjšanemu fitevlu delavcem iso bile znižane plače za 15 odstotkov. Ists-tako vpliva slabo na delavsko razmerje veliko števRo izseljencev iz Evrope, ki prihajajo v ogromnem števBu za zaslužkom v Ameriko. Med našimi drža vij and, ki so se vrnili v domovino, je bilo od vseh samo 15 odstotkov, ki so nesli seboj prihranke v višini med 1000 do 2000 dolarjev in samo 5 odstotkov s 2000 do 5000 dolarjev. V Dolenji vasi pri Cerknici je umrl obče znani Anton Sterle, oče akad. slikarja Sterleta v Ljubljani. Blag m« spomin! Krvavi »okolji v Južni Srbiji. Kakor že poročano. so bHJ pred tedni krvavi po-koljl v priSUnsKem okraju v Južni Srbiji. Pri teh p okoljih so največ trpeli tamkajšnji Turki. Pokolje so vprizorfli vladal organi, žandari!. V vasi Popovo so Izmed 55 zažgali 50 hiš bi oropali vso Imovino prebivalcev. V vasi Kape-Kole so žandarji ubUi 111 moških. V vasi Sarban je bilo 31 žrtev. V vasi Urian so ubili neko ženo a* vseh njenih devetero otrok. Tudi še po drugih vaseh so pobili več ali manj oseb. — Zaradi teh dogodkov so muslimanski posflanei 2e intervenirali pri vladi, ki je sedal v pomnjenje prebivalstva poslala v te krade komisijo, v kateri se nahaja tudi nekaj turških poslancev. Tiskarski škrat. V včerajšnji notici o novem mariborskem mestnem sosvetu so vsled tiskovne pomote izostala naslednja Imona: za NSS: Sulič, dr. Rostohar; za SLS: dr. Jerovšek. Mi smo mnenja, da zadostuje za mesto in okolico popolnoma 20 policistov, vsaj vendar nismo v Trstu. Pred vojno je bilo v Celju 8 policistov in 4 v pisarnali. Toraj jih lahko porabite 60 kjerkoli drugod, kjer Jo mogoče bolj potreba. S tem pridobite takoj 60 stajiovan). Opominjamo ministrstvo za notranje zadeve, da naj tudi Stedl tam, kjer se št oditi da. Navajamo to tudi zaraditega, ker vkiimo, da se drugod postopa z ekonomičnim utemeljevanjem, ter se odpuščajo delavci in Železničarji, ne da bi jih kdo vprašal, kako bodo živeli. Ker vidimo, da imamo tukaj nepotreben policijski aparat, je naša dolžnost, da povemo tako. kakor je. Končno boste tudi morali sami izprevldeti, da so izdatki, ki jih ne morete zagovarjati res preveliki. Torej je bolje, da tem uslužbencem poveste, da se posvetijo in si poiščejo produktivno de- lo, da ne bodo nekoč nenadoma presenečeni. Znana nam je tudi naredba, ki predpisuje, da morajo vsi kapitalisti, ki posedujejo en milijon kron Imetja, za svoje osobje zgraditi lastna stanovanja. Mi nismo tako radikalni kakor £ospod Gosar In tudi vemo, da sc še do danes te naredbe ni ustrašil uoben kapitalist. Ravno nasprotno vidimo, da so različna velekapitalistična društva okupirala privatna stanovanja za pisarne in agenture, ki obsegajo večkrat po ce?a nadstropja. Imamo tudi v Celju celo vrsto denarnih zavodov (batikndli podružnic), ki danes med vsemi kapitalisti največ zaslužijo. Namesto, da bi se prisililo, da sl banke zgradijo nove hiše, se mirno gleda, kako kupujejo hišo za hišo in se v starih kupljenih hišah etablirajo. Da ima vsaka banka večje število uradnikov, ki stanujejo v drugih privatnih hišah, je jasno. Tudi država in drž. in juž. železnica Imata v Celju ce?o vrsto uradnikov in uslužbencev In gotovo Ima vsako podjetje več milijonov imetja m je po isti naredbi primorano za svoje osobje zgraditi lastna stanovanjska poslopja. Imamo še tudi mnogo vojnih barak, ki se smatrajo za vojni plen in gnijejo, iz kate-rth bi se pa lahko * majhnimi stroJki napravilo veliko stanovanj. Zahtevamo torej od ministrstva za so-cljalno skrb, da v tem zmislu nekaj ukrene. Prisili na! milijonarje, da zgradijo za svoje osobje lastne hiše, pri demobUlzacAjskem uradu naj se posreduje, da nam odstopi dve ali tri barke, v katerih se bodo potem priredila stanovanja vsaj za slo. Prepričani smo, če se ne bo od teh strani, ki so za to poklicane, da rešijo ljudstvo strašnega '-n neznosnega trpljenja resno in odločno kaj ukrenilo, da bo letošnja stavbena sezona broz uspeha potekla. Mi ne bomo bogatejši kakor s par projektiranimi načrti zgradb, ki jih brez denarja ne moremo izvesti, In ne reševati pro-blotnov, pač pa bomo vedno v večji bedi. Celjska stanovanjska mizerija. Stanovanjska beda je v našem majhnem mesta dospela na vrhunec, 40 družin Je brez stanovanja hi mnogo drugih prosi za zameno stanovanj, ker stanujejo v od zdravnika potrjeno nezdravih stanovanjih. Pri na* 80 že danes lahko trdi, da so v nevarnosti tudi tisti srečni, kil Imajo primerna stanovanja, da jih ne zalezujejo nalezljive kužne bolezni ln tuberkuloza. Da je za odstranitev največje aevamostl, to je stanovanjske bede, ki je med najveiiiml povzro-CMtolH nalezljivih bolezni na eni, zlo pa tudi v moralnem in socialnem pogledu za prebivalstvo na drugi strani, dolžnost občine, dežele in države je, mislimo, že vsakemu dovolj jasno. Tukajšnji občinski sosvet se je v svoji izredni seji dne 17. lebr. 1921 temeljito pečal s problemi, ki bi naj vsaij deloma odstranili stanovanjsko krizo. Stanovanjska komisija je predložila občinskemu Sosvetu dvoje projektiranih stavb. Eno z dvajsetimi In eno z osemindvajsetimi stanovanji. Po proračunu bi obe hiši stali 9 milijonov 400.000 kron. Je vse lopo! Sedaj je samo vprašanje, kje se vzame denar? AH naj vzame občina zopet kredit? Kdo ga ji da? In če, pa jo bodo obresti pokopale. Pooblastila sta se dva gospoda, ki imata nalogo v Zagrebu in v Ljubljani proučiti sistem, po katerem se baje namerava že v letošnji sezoni graditi stanovanja Poudarjati moramo, da to niso samo občinski problemi, temveč to so problemi, ki morajo brigati celokupno državo, če se’ ne bo država kot taka poprijela brige ln sko-^ na pomoč, kako naj občine same vso *° krizo rešijo? Kaj nam pomagajo ministrova hi poverjeništva za socialno skrb, če nimajo moči hi pomočkov »n mogoče tudi ne voljuv Prj nas opažamo, da ima ministrstvo za vojno in mornarico največ sredstev ln moči in tudi voHje, oštaiie delavce iz službe. Torej je umevno, da je bila arga-niraeija potrebna v obrambo poštenih železničarjev, ne proti komunistom, ki jih ni pet mod železničarji, ampak proti Zvez ar-jem, oziroma proti njBioventu delovanju v tem primeru ter deJodaJaScu. Priporočamo obema listoma, da na&tejeta vse tiste grde denuncljacije, ki so se zgodile na železnici, pa se bosta prepričala, da je v njiju vrsti marsikaj res gnusnega. Nikar se pa naj ne vtikata v našo pisavo, ki brani delavstvo proti nasdlstvam, in proti našim organizacijam, Id se bore za delavske pravice in proti korupciji. Ljubečna pri Celju, Kmečki samostoj-než Mahne je v nedeljo dne 20. febr. izvrševal svoj politični program z nožem. V gostSni Ropan se je zopet pijančevalo v preobili meri. Oostlinlčarjeva hči Roza Ropan je igral pri pijančevanju glavno ulogo s tem, da je točila med drugim tudi žganji svojim gostom, ki so bili večinoma delavci >z dolžnega kraja. Med gosti se je nahajal tudi surovež Ivan Maline, politični nasprotnik delavcev, ki se je med časom že* (ezni.čarskc stavke hvalil s ponudbo, da ba podaril zastonj les za vislice, misleč, da bt> potem konec socialnih demokratov. Ker takrat ni dosegel svojega zaželjenogi uspeha, je porabil priliko v gostilni, Rop.m in se spravil nad mlade fante, z velikim no, žem, ki se rabi za klanje svinj. Surove? Mahne sj je mislil, da je že »Faustrecht« za politične nasprotnike proglašen, pa je začel sekati z nožem na delavce Alojziji Pirca, Ivana Ambroža, Blaža Ambroža, tako, da so jih morali po noči odpeljati v bolnico. Alojzij Pirc se nahaja v obupnem stanju s težko rano v bolnici. Maline, ki bi po zakonu spadal v zapor, pa leta odi zdravnika do zdravnika, da bi dobil olajševalni inaterijal za svoj zagovor. Hajdina pri Ptuju. V nedeljo, 20. t, m, s* Je vršil pri nas shod Kmečko delavsk« zveze. Shodu, ki se je vršil v prostorih stu druga Zartla, je predsedoval sodrug Podgoršek, poročala pa sta sodruga HOnigs« man in Komavll. Prvi je govoril o agrarni retonml in razložH navzočim, kako »rešujejo« gospodje v Beogradu to pereče vpra« šanje. Pozval je navzoče, naj pridno agltU rajo za KDZ, ker agrarna reforma bo izvr-« šena v prid ljudstvu le tedaj, če se to strne v mogočno organizacijo. Sodrug Komavil je poročal o bližajočih se občinskih volitvah, katerih se razni župan! In gerenti po dežeH bojijo kakor hudič križa. Njih strali je upravičen, ker bo z občinskimi voiitva« mi nehalo paševanjc teli gospodov v obči« nah, ker bo ljudstvo poslalo v objansko odbore svoje zastopnike, dosedanje pa zapodilo. Ker je bila udeležba na shodu številna in ker je pričakovati občinske volitve Vr najkrajšem času, se je po končanih referat tih Izvolil odbor, k! Ima nalogo, pripraviti vse potrebno v našem kraju, da nas občinske volitve ne dohitijo nepripravljene. Po shodu se je vršilo vpisovanje v KDZ, h kateri je pristopilo leipo število novih članov. — Celje. Nestrpnost političnih »Gschaits-macherjev« prekorača vse meje. V »Nt-preju« smo Citati insorat nekega brivca Koštamaja. Mi sicer nimamo nič proti te« mu, če gg. obrtniki ali trgovci inserirajtu v našem listu, če je inserat primeren, ta je togovsko značajen. Nikakor pa ne moremo preko tega, da povemo sodrugom, da g. Koštamaj ne kliče sodmge temveč ia njih denar. Koštomaj je bi dosedat! velik nasprotnik socijalne demokracije, kar 1« na raznih zborih neštetokrat pokazal. Mož je član »Narodnih socialistov« in je tudi z« iste oddal svoj glas pri volitvah. Račje. V nedeljo dne 20. februarja se je vrša v gostilni Baumana pri nas dopoE-dne ob 10. shod, ki je bB lepo obiskan. Poročala sta poslanca ss. Kisovar in Kopač. Shod Je odobraval izvajanja obeli govornikov z navdušenjem. Drugi shod se je vršS ob 2. popoldne v Potočnikovi gostil < ni, ki jo bil enako dobro obiskan. Prvi j« govori na shodu s. Kopač o političnem po-loiaju, ki mu je vedno ugovarjal nekdanji BocijallisU Krištof Iz Polskave, ali ni se mu posrečilo, da bi M ovrgel besede s. Kopača, pač pa je sam dobil temeljit odgovor1 S. Kisovar Je govoril o Kmefiko delavski zvezi, o agranl reformi, viničarjih, o starostnem zavarovanju itd. Oba sboda st* uspela v veliko zadovoljnost poslušalcev. Slivnica pri Mariboru. Pri nas jc bil shod dne 20. februarja (4) 6. zvečer v go« stilni Feleš, na katerem je govori s. Kf« so var Shoda se je udeležilo mnogo ljudstva tudi nasprotnih strank. Nekateri sol hoteli motili govornika, a so sc pomiri'.!, ko so 5ull odkrite besede govornika. Društvene vesti. čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico in produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo v Ljubljani vabita g. člane n* sestanek, ki se bo vršfl v nedeUo 6. marca 1921. ob 9 uri dopoldne v restavracij! Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: Poročilo -o sejmu, ki se bo vrSH od 6. do 20. avgusta, slede razstave čevljar* skfli izdelkov in poročflo o naročbl moder* nih kopit. — Načelstvo. k Pevsko društvo »Slavija« vabi «9 člane in članice, da se udeleže 1. marca to je v torek, pogreba umrle sočlanice Inko Lukman. Zbirališče pred U. šolo. —< Povsko društvo »Slavija«. Občni zbor »Slovenskega Rdečega križa« v Ljubljani se bo vršil dne 2. marca H. ob 5. url popoldne v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Frnlfe na revmatizmu In cihllčnih holečinnh° Vdryri' plačate za to 360 kron veC kakor pri vporabl „Zlatorog- mila katero je v kakovosti nepresegljivo. s: Olavno zastopstvo za Kranjsko: €€ R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. Zlatorog LISTEK. Bsniislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Dalie.) A vsi molče, nihče ne ve, kaj naj imsli, a kaj še, da bi kaj povedal. »K predstojniku pojdemo,« odloči pisar, »da se pritožimo vsled protiustavnega postopanja Krmanske občine.