Leto II.
Poštnin« plaCans n gotneini.
Liubljana, petek 3. septembra 1920.
Štev. 200.
Cene po pošti:
za cela Isto . H W— zb pol leta . K ¥Z— za četrt leta. K Zi'— za I mesec. . H 7’— Za Ljubljano mesEčno 7 R Zb inozemstvo mesečno H IZ*—
Uredništua in uprava: Hopitarjeoa ulica št. 6
Uredil, telefon Sten. SO
Posamezna Številka 60 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin.
Splošna stavka v zasedenem ozemlju.
T
Arfil’ ^ septembra. Danes zjutraj je Ožemi;,,1 a ,vv^rstu *n v celem zasedenem delavk sp*°šna stavka. Proglasila jo je
c'ilisti ~-k r™ca *n zveza mladinskih so-delo rCn °ržanizacij. Ustavljeno je vse ltebn0aZUj- ORe£a< ki je neobhodno po-nih 0z'	1	Prehranjevalnih in zdravstve-
»°v. Posebno je prepovedano delo
Prirej"/.' *n gostilnah, tako da morajo vsi 1 dobiti hrano samo po ljudskih
JttflOSl
kuhinjah. Stavka je naperjena proti fašistom, Stavka bo trajala tako dolgo, da se bodo razmere izpremenile in da bo dala vlada garancije proletarijatu, ki bi imel potem možnost za obstanek. Če bi se pa povrnile zopet sedanje neznosne razmere in nezmožnost vladnih krogov, stopijo vsi zopet v stavko in to tako dolgo, da bodo razmere konečno urejene.
ovanski klub dosegel, da pride proračun pred parlament.
cine j7Yaa*
2. septembra. Danes popol-kateri Jugoslovanski klub sejo, na
* --------------
je danes sešel, da bo Jugoslovanski klub pritrdil proračunu le tedaj, ako se bo iz-premenil v smislu resolucij, ki jih je sklenila Jugoslovanska kmetska zveza na svojih zborovanjih.
S tem svojim odločnim nastopom je Jugoslovanski klub dosegel, da pride proračun po izjavi ministrskega predsednika dr. Vesniča pred narodno skupščino.
Proračun* zavzel svoje stališče nasproti hna n u- Sklenil je, da sedanjega prora-tian, s?Ieiniei ker je le-ta prvič oktro-vi vrsH*^ Pa vflli vso težo bremen v pr-•ktoa « ®a *ame slovenskega in hrvat-
y ‘Jodstva.
Dec Y8Ctl^lu tega sklepa je izjavil posla-esenjak v finančnem odboru, ki se
Velik boj italijanskih kovinarjev.
Mn4rs, ’ 2. septembra. Pasivni odpor ko-indUst !a v vseh večjih in manjših laških H ki -h središčih se je izprevrgel v ^bj* ,e Zavzel tak obseg in tako obliko,
W j;ifex Znale izcimiti iz njega stvari, ka-
jih . J
S° dela	n*	videla Italija. Kakor znano,
Sa/Cl. ^a	preprečijo izpor s strani to-
zasedli vse tovarne. Tako se S ~v Milanu, Torinu, pro vsej Ligu-'ftfV^e,z'H, Rimu in drugje. Ponekod, ka-%	je	delavstvo v po njem zasede-
Pt^ijj yarnah začelo delati. Železničarji delavstvu po cele vagone živil, ifr p* ^°°rožena sila še ni nastopila nik-Prip ji delavstvu. Kovinarska zveza je S ol?na ™ vse in je izdala na delav-v katerem poziva delavstvo na ^Sciplino s pripombo, da naj bo Sirn i®Qo na to, da si popolnoma osvoji
V	jih	prevzame v svojo upravo.
Ni 0 Vse kaže, se kovinarjem priključi twi^a”'zac^a poljskega delavstva, kar Si in’al°’ ^a s* *° delavstvo pri-m)°< ki jo obdeluje, v celoti pa
„at0 revnlimiin
?*®K vPa prihaja iz Milana vest, da so HtereSn°či industrijalci zborovanje, na Ssi* se je sklenilo, da zaprejo tovar-^dustrijalci, učlanjeni v zvezi indu-
strialcev in da so pripravljeni pogajati se z delavskimi organizacijami šele tedaj, ko preneha sedanje nenormalno in nezakonito stanje. To pomenja toliko, kakor da industrijalci sprejemajo od delavskih organizacij napovedani boj, Ker je pričakovati po odločnih izjavah vodstva delavskih organizacij, da nikakor ne odnehajo od svojih zahtev, mora sedaj priti do izbruha.
Minister dela Labriola si prizadeva na vse moči, da bi se poravnal spor. Izjavil je napram zastopnikom delavstva, da mu ugaja načrt, po katerem naj bi delavstvo, organizirano v zadruge, prevzelo upravo podjetij, in da ga prouči v najkrajšem času,. To je bilo včeraj zjutraj, ko še ni bilo sklepa industrijalcev, da zapro tovarne, in ta sklep je gotovo poslabšal položaj. Ž njim je stvar stopila v odločilno fazo. Mirna rešitev je skoraj nemogoča, če ne pride zopet isto, kar vse take velike boje
v	Italiji dela tako nesimpatične, da namreč tedaj, ko bi bilo treba dobojevati do konca, upade obema strankama pogum, da stisneta rep med noge in se pogodita za prazen nič. »Molto fumo poco arrosto!« »Veliko dima pa malo pečenke!« pravi Lah.
Grška in Jugoslavija proti Albaniji.
s'	septembra. Iz Rima poroča-
I ^lj)4 Pohajajo iz Valone naslednje vesti, dok v^a v Tirani ima neizpodbit-%S| aze, da se je sklenil med Grki in t1’1d°Van* dogovor za napad na Albani-1K u a so za to pripravljene že močne če-. r Tirana ni dovolj varna, se je al-vlada sklenila preseliti v Valono ^ je n? takoj v Rim?). Albanska komi-Kj, v^.eraj dospela v Valono, Druge ve-avi)o, da je pričakovati napada od jfe ani: s severa od Jugoslovanov, z ) v i °d Grkov. Jugoslavija, poražena skadrskem okolišu, je našla v Grški i!°be ^ je pripravljena pomagati ji avi sta se z lahkoto sporazumeli Z orozjem *n razdelitev Albani-uizacija v ta namen je že izvršena
in grške in srbske čete se že zbirajo ob albanski meji. Albanci namigujejo, da bi sami težko vzdržali dvojni napad in računajo na škodo, ki bi jo čutila Italija, če bi bilo konec svobodne Albanije in bi jadranska obal od Čmegore pa do Krfske-ga preliva prišla v roke Jugoslovanom in Grkom, — Tu pač ni treba šele ugibati, kam merijo te vesti. Značilno pa je vendar le za Italijo in njeno zavest časti .n ugleda, kako se sedaj na vse mogoče načine ponuja prav istim arnavtskim tolovajem, ki so še pred kratkim rezali ušesa in nosove njenim »junakom«, njo samo pa s temeljito klofuto vrgli iz Valone! »Gusta und Ohrfeigen sind verschieden!« pravijo Nemci, in če kje, velja ta rek v prav posebni meri za Italijane!
**ftED STAVKO ANGLEŠKIH f	RUDARJEV.
London, 2. septembra. (DKU — t le K-^a konferenci rudarskih delega-' n,i, donoldne na nredloe izvršilne-
v?
r	dopoldne	na	predlog izvršilne
v °ora sklenjeno, da se napove stavka v distriktih s tem, da se ustavitev k sPlošnem izvrši do 25. septembra,
^IJA NE IZROČI MADŽARSKIH , ^ KOMUNISTOV.
Dunaj, 2. septembra. (DKU) %lno0lTesP0udenz poroča, da je višje jW. s9dišče na Dunaju glede več ma-^ ljudskih komisarjev in njihovih A rfj ‘kov, katerih izročitev je zahte-C?*«ska vlada, sklenilo, da ne ugo-' Cltvenemu predlogu. Državni urad
za justico je ta sklep vzel na znanje. Glede več drugih madžarskih ljudskih komisarjev in njihovih pripadnikov se še ni moglo sklepati, ker jih deloma še niso mogli najti, deloma pa se morajo razprave še popolniti.
ZVEZA NARODOV.
LDU Ženeva, 2. septembra. (DKU) Švicarska brzojavna agentura javlja: Za zadnje priprave za zasedanje zveze narodov v Ženevi so dospeli štirje Člani tajništva zveze narodov. Vlada je prepustila zvezi narodov za čas zasedanja za 39 držav eno prostorno dvorano in 80 drugih dvoran. Vsaka država bo imela svojo dvorano.
Srdit boj med hrvatskimi komunisti.
Delavci se morajo pretepati za blagajno voditeljev.
Zagreb, 2. septembra. Povdarjali smo že, da so se komunisti razcepili v levičarje in desničarje. Levičarjem se je posrečilo, da so dobili premoč v strokovnih organizacijah, ki jih sedaj izrabljajo v politične svrhe. Levičarji so ustavili lastno po-litično organizacijo ter lasten list »Novi svijet«, medtem ko je glasilo, »Nova Isti-na«, ostalo še v rokah desničarjev. Glavni urednik »Nove Istine« je komunist Borne-missa. Voditelja desničarjev pa sta Rado-ševič in Delič. Stranka starih desničarjev ima precej premoženja, prav tako njihov list »Nova Istina«, Med drugim se nahaja v rokah stare stranke še 3700 dolarjev, ki so jih hrvatski delavci-komunisti poslali stranki iz Amerike, Ta svota je v kronah precej lepa: okroglo 400.000 kron. In na denarju boleha baje glasilo levičarjev »No-
vi	Svijet«. Tako so na svojem zborovanju pret, nedeljo levičarji sklenili, da pošljejo svoj novo izvoljeni odbor k dr, Radoševi-ču, da jim preda »Novo Istino« ter vse premoženje, V ponedeljek ob 1, popoldne bi se bila imela vršiti predaja vsega premoženja z dolarji in listom vred. Desničarji pa niso prišli in levičarji so čakali pred zaklenjenimi vrati celo popoldne do večera. Zvečer pa so dali s silo odpreti vrata v upravo »Nove Istine«, kjer se je nahajalo tudi vse premoženje stare stranke, med drugim v blagajni tudi 3700 ameriških dolarjev, ki so jih poslali ameriški delavci za podporo »Nove Istine«. Levičarji so napravili inventarni zapisnik, vse zapečatili in postavili delavsko stražo. Radi
tega postopanja so se desničarji pritožili na policijo, ki je prišla na lice mesta in prevzela v svoje roke ves inventar. V sredo popoldne je bila na policiji razprava, pri kateri so desničarji trdili, da je ves imetek last Vladimirja Bornemisse, glavnega urednika »Nove Istine«. Levičarji so pa trdili, da se vse last stranke. Z ozirom na izjavo levičarjev je policija vse premoženje zaplenila, ker po hrvaških zakonih politične stranke ne smejo imeti nobenega premoženja. Včeraj je bila pri načelniku policije dr, Cimpermanu nova razprava. Policijski načelnik je odločil, da ne izroči premoženja nobeni stranki, ter je odredil nad premoženjem sekvester, stranke je pa napotil na redno sodno postopanje. Tako se bo sedaj s celo zadevo bavdo sodišče.
Tako je sedaj »meščanska« policija in »meščanska« sodnija zadnji up levib in desnih komunistov. Policija in sodnija sta danes tista komunistična nada, ki bo stresla eni ali drugi stranki stotisočake v bla-gajno.
Za denar, ki ga bodo uživali voditelji, se pretepajo in z noži koljejo komunistični delavci med seboj. V boju padajo hude ob-dolžitve. Voditeljem očitajo vsevprek sleparijo, podkupljivost in druge čedne stvari, Delavec pa se mora za take ljudi pehati in pretepati. Zato ni čudno, da je začelo delavstvo zapuščati tako bratstvo ter se organizirati v poštenih krščanskih organizacijah.
Tudi avstrijski socialdemokratki voditelji
se tepo za blagajno.
Dunaj, 2. septembra. Radikalna struja avstrijske socialne demokracije se je nedavno odcepila od prvotne stranke in se začasno organizirala pod imenom »Provizorični državni odbor delovne zveze«. Njeno glasilo je bilo »Arbeiterrat«. Ta zveza je bila poslala III. internacionali v Moskvi brzojavki, v kateri ji je izrazila svoje simpatije in želje, da se ji čim prejo pridruži. Odgovor, ki ji je došel iz Moskve, ni bil ravno ljubezniv in je namesto lepih besed zahteval dejanj, predvsem boj proti »socialpatriotom«. (O tem smo že poročali.)
Sedaj se je pa ta zveza revolucionarnih socialistov že tudi razcepila na dve struji, katerih eno vodijo sodrugi stotnik Frey, Fabri in Tobel, drugo pa sodrugi No\votny, Bohm, Fischer, Benisch, Rothe, Rath. Med tema dvema skupinama se vrši sedaj srdit boj za upravo, blagajno in list »Arbeiterrat«. Obe skupini si prisvajata izključno pravico do teh stvari in izključujeta druga drugo. Pri tem se obkladata
z ljubeznivostmi, ki so običajne med temi najmlajšimi vnuki Marxovega socializma. Obe struji sta se v medsebojni polemiki zatekli tudi v »Arbeiterzeitung«, ki njune dopise cenzurira, kakor sama priznava — t. j. črta iz njih »osebna žaljenja«. Koncem zadnjega takega dopisa pristavlja »Arbeiterzeitung«:	»Sedaj imamo torej
srečno dve »delovni zvezi«, dve društvi »Karl Liebknecht«, dve »Provizorični državni eksekutivi« in dve državni konferenci! Vsaka izmed obeh je edino »revolucionarna«! Ali se sodrugi ne sramujejo tega klavrnega vrišča v času, ko se cela buržuazija združuje za silen naval proti proletariatu? *
»Arbeiterzeitung« bi storila prav, ako bi se sama trkala na prsi, kajti kar tu zori, je le seme, ki ga je sejala tudi ona..
Zanimivo pa je, da se tudi v tem boju bojujoči se socialdemokraški skupini obkladate s »tatovi« itd, in da voditelji vodijo boj za — b.agajno.
Bosansko pismo.
ii.
Sarajevo, 1. sept. Tudi mi v Bosni in Hercegovini imamo bosansko vlado v Sarajevu. Ker je v teh pokrajinah 900.000 pravoslavnih Srbov, 650.000 mohamedancev in 500.000 katoliških Hrvatov, bi morale biti zastopane v naši vladi vse tri konfesije, ker nismo tako razviti in tako daleč, da bi se ne bilo treba ozirati na te razlike. Ves čas od prevrata so upravljali našo deželo naši Srbi, a kako so jo upravljali, je razvidno iz rezultata te uprave. Protežiranje in gospodarsko korumpiranje je pri nas bajno in gre neznansko daleč. Prvi predsednik bosanske vlade je bil Atanazij Šola, demokrat. Ta je netoleranten in len gospod, brez solidne upravne izobrazbe (nima niti srednješolske izobrazbe) in brez upravne prakse. Za njegove vlade je bilo organizirano preganjanje Hrvatov in njih nepravično odiranje in zapostavljanje; za njegove vlade so obogateli vsi njegovi sorodniki, Njegov stric, ki je sicer nositelj vi-težkega reda Franca Jožefa, je izvažal drva v Italijo tedaj, ko so Hrvate proglašali za izdajalce, ker so ti kritikovali lopove; drva je pa dobival iz državnih go-
zdov zelo po ceni radi protekcije vladnega predsednika — svojega nečaka.
Za njegove vlade so dobili njegovi bratranci, ki so glasoviti verižniki, bratje Kostič iz Bos. Broda tobak in premog za izvoz po izvanredno povoljnih cenah. Na samem tobaku so zaslužili 8 milijonov K. Toda hercegovskim kmetom, ki sami pridelujejo tobak in ki so prosili, da jim dovolijo kompenzacijo tobaka za domače potrebe, gospod Šola prošenj ni priporočil.
Za časa Šole je bila bosanska uprava uničena, dobri uradniki so odšli, a srbski šovinist Čokorilo je razvil svoje delovanje. Za njegove vlade je padla osebna varnost v deželi na najnižjo stopinjo.
Šola je padel, na njegovo mesto pa je stopil advokat dr. Srškič, koncilijanten gospod brez čvrste volje. Njega vodi »Ta-liškan«, srbska čaršija, ki stoji pod vplivom Čokorilovim. Tudi on vodi familijarno politiko in njegova rodbina ser okrišča z njegovim predsednikovanjem, ker se v Bosni ne dela ne za program, ne za načela, ampak za žep in osebno korist.
Za časa obeh predsednikov so bili na vladi sami Srbi. Efekt je dan za dnem jasnejši. Obubožanje kmetov raste vidno in korupcija cvete. Tendenca teh naših vlar! je bila jasna: delalo se je na to, da se slo-
Stran 2
»Večerni list«, dne 3. septembra 1920.
Štev. 200.
vensko in hrvatsko uradništvo diskreditira in da se pribavi uradništvo iz Srbije, ali tudi iz Bosne, seveda srbsko. To je uspelo. Ni je dežele, kjer bi bili napadi časopisov na uradništvo tako zlobni in lažnji-vi, strupeni in blatni kot ravno v Bosni, toda treba je pripomniti, samo na nesrbske uradnike. Znano je, da so izrazi belgraj-skih časopisov zelo mastni in vzeti iz pouličnega besednjaka, toda vse to je še elegantno napram srbskim listom Bosne in posebno nasproti Čoporilovi »Srpski Zori«, Srbska vlada v Sarajevu je uradnikom direktno zabranila, da zavračajo napade in u,radniki so se izselili iz zemlje, ker so brez zaščite. Ista vlada je izročila uradnike čaršiji in vi bi ne verjeli, da se dogaja v državi kaj takega: V nevesinjskem glavarstvu je bil za glavarja neki Poljak. V tem okraju je močna organizacija dobro-voljcev (ki se seveda ne priznavajo za Jugoslovane) in ti premeščajo in odstavljajo uradnike po svoji volji. Ljudstvo tega okraja ni bilo zadovoljno z glavarjem in dobro-voljci so šli v Sarajevo, da ga premeste. Predsednik vlade je odgovoril deputaciji: »Če glavarja ne premesti vlada v mesecu dni, izženite ga vi!« In res so dobrovoljci izgnali glavarja iz Nevesinja pod vladno asistenco. Kaj ne, kaj takega pri vas ni mogoče?
Kakšna je naša uprava, se vidi tudi v tem; Gozdno podjetje za izkoriščanje lesa »Ugar« dela zelo mastne zaslužke. V odbor te privatne kapitalistične družbe je izvoljen poverjenik za šume in rude, ki je ob enem tudi državni prokurator (pri vas niti kje drugje ne more biti poverjenik ob enem-tudi državni advokat!) Toda v ravnateljstvu gozdnega društva sedi poverjenik za gozdove. V istem ravnateljstvu je tudi šef pravosodstva. To je naša uprava!
D’ ANNUNZIO HOČE OSTATI REŠKI POVELJNIK.
Trst, 2. septembra. D’ Annunzio je v torek zvečer sklical v reško gledališče »Fenice« svoje legijonarje, da jim prečita svoj načrt ustave za neodvisno reško državo. Iz njegovega govora in vprašanj, ki jih je stavil legijonarjem, je jasno razvidno,, da se D’ Annunzio nikakor noče odreči svojemu paševanju na Reki, tudi potem ne, če se proglasi neodvisnost. Stavil je namreč legijonarjem naslednji dvo vprašanji: »Kakšnakoli bo usoda Reke in kakorkoli bo urejena njena civilna uprava, legijonarji ostanejo tu kot legitimni pred-stavitelji zmagovite italijanske vojske, kot italijanski zasedbeni zbor, kot čete pod neposrednim poveljstvom poveljnika (D’ An-nunzija samega), kot poveljniku zaprisežene čete in pripravljene, da se mu pokore
v vsem, da mu slede kamorkoli, da se bore ž njim na vsakaterem bojišču za domovino, ki jo on ljubi, za misel, kateri on služi.« Legijonarji: »Da, da! Vedno! Povsod!« — D’Annunzio: »Drugi primer je ta-le: Legijonarji postanejo reški državljani po novi ustavi in se bodo pokorili poveljniku, če bo zopet izvoljen.« — Legi-jonarji: »Ne, ne! Mi volimo poveljnika. Mi smo njegovi legijonarji. Hočemo biti samo njegovi legijonarji. Biti hočemo vedno ž njim. Na čelu sveta!« — D’Annunzio, ki ga že zdavnaj ne more trpeti noben pošten Rečan več, si torej hoče s pomočjo legijonarjev, ki bi tudi še nadalje hoteli udobno živeti brez dela na stroške do krvi izsesanega meščanstva, ohraniti še nadalje poveljništvo v svoje umazane sebične namene. — D’ Annunzijevemu govoru je sledila običajna komedija, da so mu legijonarji pometali svoje znake, čepice in bodala pred noge in si je potem pripel od vsake vrste po en znak itd. Svoj blagoslov tej pajgcadi je dal tudi laški general Sante Ceccherini.
MALA IN VELIKA ENTENTA.
LDU Dunaj, 2, sept. (ČTU) Večerni listi pišejo, da je govor češkega ministra za zunanje posle Beneša naredil v diplomatskih ententnih krogih na Dunaju ugoden vtis. S francoske strani se odobrava stališče dr. Beneša glede Francije v vsakem oziru, kakor se ni moglo drugače pričakovati po izvrstnih odnošajih med njim in Francijo. Tudi tukajšnji italijanski krogi so s smotri male entente popolnoma zadovoljni. Proti Mažarski Italija sedaj ne more zavzeti nobenega stališča, ker v italijanskih krogih imenujejo mažarsko politiko blazno. Pod pritiskom male entente bo tudi Mažarska morala svojo politiko voditi mirneje. Tudi razmerje Italije do Jugoslavije se je z ustanovitvijo male entente izboljšalo, ker so politični od-nošaji Češkoslovaške in Rumunije napram Italiji prav dobri.
AVSTRIJSKI KOMUNISTI IN VOLITVE.
LDU Dunaj, 2. septembra, (ČTU) Kakor poroča »Rote Fahne«, se bo avstrijska komunistična stranka po glasovanju konference glavnih zaupnikov vdeležila volitev v parlament. Sklep konference so sprejeli s 34 glasovi proti 11 glasovom. Dva nista glasovala. Manjšina je izjavila, da se bo ravnala po sklepu.
WRANGEL SE UMIKA.
LDU Pariz, 2. septembra. (DKU — Wolff) Po »Information« poroča »Chicago
Tribune«, da se na severnem Krimu Wranglova armada počasi umika pred silnimi boljševiškimi napadi. Boljševiki so prekoračili Dnjepr in prišli v Kargo,
EKSPLOZIJA NA RUSKI VOJNI LADJI.
LDU Dunaj, 3, sept. (DunKU) »Neue Freie Presse« poroča iz Pariza, da je na kronstadskem brodišču zletela v zrak ruska križarka. Poginilo je 130 mož posadke. Križarka se je potopila.
Politične novice.
-j- Volitve bodo razpisane v soboto.
Včeraj je belgrajski parlament — kakor poročajo — sprejel volilni zakon za kon-stituanto. Volitve bodo na podlagi tega zakona razpisane že v soboto, in sicer za 28. november,
-f- Centralistična nasilja. Kakor poroča mladinsko liberalno glasilo, je Pribi-čevič razveljavil imenovanje šolskih nadzornikov za Slovenijo, ki jih je imenoval poverjenik dr. Verstovšek, To je zopet eden demokratsko-centralističnih činov te kapitalistične klike. S tem je minister razveljavil naredbo prve narodne vlade, ki je pri nas v veljavi kot zakon. Zakonov pa nima pravice razveljavljati noben minister. Liberalci prodajajo našo avtonomijo! Ljudstvo pa jo bo znalo braniti!
4 Preosnova Irancoske ustave. Ob sklepu parlamentarnega zasedanja je bil francoski ministrski predsednik Millerand napovedal preosnovo ustave. Kakor poročajo listi, naj bi ta preosnova ojačila moč izvršilne oblasti in omogočila decentralizacijo uprave. Po Millerandovem načrtu naj bi bil predsednik republike prvi zastopnik Francije. Kolegij, ki voli predsednika, se razširi tako, da se poleg poslancev pritegnejo vanj delegati generalnih svetov, velikih korporacij, strokovnih organizacij delavcev in delodajalcev in umetniških korporacij. Izpremeni se tudi sestava senata tako, da pošljejo vanj svoje zastopnike municipalni in generalni sveti, dalje trgovske zbornice, velike strokovne organizacije kmetskih in mestnih delodajalcev in delojemalcev, vseučilišča in akademije, Na ta način bi dobila Francija poleg politične tudi skupščinsko zbornico-Decentralizacija bi obstojala v tem, da bi se upravnim mestom poverila gotova dela, s čimer bi se razbremenil parlament, kateremu bi ostala zakonodaja in največja vprašanja narodnega reda in interesa. Našim centralistom je s tem načrtom za preosnovo francoske ustave izmaknjeno iz rok zelo porabno orožje. Saj so se vedno radi sklicevali na Francijo kot vzor centralno urejene države. Sedaj je tudi Francija prišla do boljšega spoznanja in hoče uveljaviti decentralizacijo, dasi je narodno in kulturno popolnoma enotna, Koliko manj bi mogel uspeti centralizem v naši državi, kjer je med posameznimi deli toliko raznih razlik.
-j- Za podržavljenje rudnikov na Angleškem. »Arbeiterzeitung« poroča: Ker se je pri splošnem glasovanju angleških rudarjev mogočna večina izrekla za štrajk, s katerim naj se poleg povišanja plač izsili tudi podržavljenje rudnikov, je Hen-derson pismeno pozval Lloyda George-a, naj se nemudoma yrne v London in začne z rudarskimi strokovnimi organizacijami neposredna pogajanja, ker je drugače malo upanja na mirno poravnavo.
-j- Zakon o šibatiju je ogrska zbornica 31, m. m. končnoveljavno sklenila. Proti je glasovalo'41 poslancev.
4 Šolski štrajk so napovedali Nemci šestih nemških okrajev na Češkem, ako vlada ne prekliče protinemških odredb za nemške šole. Štrajk se začne 6. septembra letos.
4 Irski škofje v boju za neodvisnost svoje domovine. Krvava in žalostna zgodovina irskega ljudstva, ki je polna bojev, žrtev in mučeništva, bo postavila katoliški duhovščini velik, sijajen spomenik. Nizko in visoko svečeništvo je bilo v vseh bojih, ki jih je bojevala Irska za svojo neodvisnost, spojeno na življenje in smrt s svojim ljudstvom. Katoliška duhovščina je bila deležna vsega preganjanja, vse žalosti in vse nesreče, ki je ležala skozi stoletja na tem izkoriščanem ljudstvu. Zato je pa tudi njen ugled in njen vpliv zasidran in vko-reninjen v globinah naroda. Tekom svetovne vojne so stali irski škofje na čelu irskega pokrcta in dvignili iz revnega irskega ljudstva nezaslišane moralne in fizične sile. Zaupanje, ki so ga vživali v celi irski javnosti, je bilo tako, da je irska socialna demokracija sklenila, poveriti katoliškim škofom vodstvo antimilitarističnega gibanja dežele, Boj, ki so ga vodili katoliški škofje na Irskem proti vojaški dolžnosti, se je končal, kakor znano, z zmago Ircev. Angleška vlada z mogočnim Lloyd Georgeom na čelu, je morala med svetovno vojno kapitulirati. Po sklepu svetovne vojne se je borba pričela iznova. Upori, poulični boji z angleškim vojaštvom so se pogostoma ponavljali. Slednjič je izbruhnila meščanska vojna. Irski nemiri še danes niso končani. Aretacije, izgoni, politični procesi nočejo nehati. Nedavno je an-
gleška vlada dala zapreti irskega patriota, župana mesta Kork. »Times« objavlja pismo škofa istega mesta, v katerem se cerkveni dostojanstvenik postavlja pogumno proti angleški vladi. Pismo pravi med drugim: »Sklep angleške vlade, ki pušča župana mesta Korka umreti v zaporu, je zelo obžaljiv. Škof ostro kritizira politiko angleške vlade nasproti Irski in poudarja, da je katoliško duhovništvo vedno obsojalo umore policijskih agentov na Irskem. Represalije — pravi škof — so se vedno vršile proti katolikom in nikdar proti protestantom. Župan mesta Korka bi se moral takoj izpustiti, ker njegova kazen je krivična. Škof pravi, da mu je izjavil, ko ga je zadnjič obiskal, da bo njegova smrt zgled in poziv mladim Ircem, naj žrtvujejo vse za domovino.«
Dnevne novice.
—	Število dece na ameriški prehrani v Jugoslaviji. American Yugoslav Relief, 522 Fifth Avenu,e, New York, objavlja, da je prejel listino z označbo števila dece v raznih delih Jugoslavije, ki jo je American Relief Administration European Chil-drens Fund prehranjeval v mesecih junij, julij in avgust, in sicer:
Okrožje:
Slovenija
Hrvatska
Hrvatsko Primorje
Severna Srbija
Hercegovina
Dalmacija
Dalmacija
Črnagora
Dalmacija
Zapadna Srbija
Severna Črnagora
Bosna
Razno
Okrožno	Število dece
skladišče:	ea prebrani:
Ljubljana............3.000
Zagreb ..............3.000
Cirkvenica .... 3 000
Beograd..............2.000
Mostar.................6.000
Dubrovnik .... 1.500 Metkovič in Split . 3 000 Zelenica ...... 9.000
Zelenica...............3.000
Višegrad .>.... 2.500
Višegrad...............1.500
Sarajevo.............9.0C0
Sarajevo ............ 4 000
Skupno .
50.000
— Za zgradbo stanovanj v Zagrebu.
Zagrebška mestna občina bo parcelirala »Sejmište«, kjer bo odprodala 13.000 če-tvornih sežnjev sveta po 300 K četv. se-ženj. Tisti, k'i hoče kupiti zemljišče, se mora obvezati, da bo tekom 2 let zgradil na kupljenem prostoru najmanj trinadstropne stanovanjske ali trgovske hiše.
— Jugoslovanski milijoni za italijansko vojno posojilo. Povodom nacionalizacije tujih zavarovalnic poroča »Srpska Ri-ječ«, da je »Assicurazioni generali« podpisala 40 milijonov avstrijskega vojnega posojila, po prevratu pa 50 milijonov italijanskega vojnega posojila. Tako smo Jugoslovani sami brusili meč, ki se nam zadira v meso.
— Interesi naših državljanov v Avstriji. Ker je stopila saint-germainska mirovna pogodba 16. julija 1920 v veljavo, se opozarjajo naši državljani, ki imajo interese v Nemški Avstriji, na posledice te pogodbe. Glasom te pogodbe imajo naši državljani pravico, da zahtevajo vračilo vse njih premične in nepremične imovine in natura, in to tudi v slučaju, da je bila imovina med časom vojne prodana (likvidirana). Poleg tega lahko zahtevajo odškodnino, ki so jo imeli vsled tega, da je bila njih imovina sekvestrirana ali likvidirana. Kdor ne bi prišel do svojih pravic potom neposrednih dogovorov z avstrijskimi državljani, naj sc obrne potom oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb pri ministrskem svetu na mešano razsodišče (Tribunal arbitral mixte).. Plačilne transakcije bo izvrševala »Repatrija« v Ljubljani in zveza denarnih > zavodov v Zagrebu. Imetja naših državljanov v Avstriji, ki niso bila predmet posebnih odredb oproščenja, so prosta davka na kapital samo še do 16, oktobra 1920, katera pa so bila predmet posebnih odredb oproščenja, so prosta davka do dneva povračila lastnikom. Podrobnosti o tem vsebujeta člena 249 in 250 saint-germainske mirovne pogodbe ter dodatki in člen 266. Posebne odredbe veljajo za privatno-prav-ne pogodbe med našimi in avstrijskimi državljani. Njih veljavnost se bo ocenjevala po obče veljavnih pravnih zakonih. Samo pogodbe glede blaga, ki se ima prepeljati po morju, zaključene pred 1917, so razveljavljene. Vsi roki zastarelosti so ustavljeni od 28. oktobra 1918 in začno teči 16 oktobra 1920. Če pa se je izrekla med tem časom s strani Avstrije ka‘ka razsodba, v kateri se ni mogel naš državljan braniti in je vsled tega oškodovan, ima pravico za odškodnino, ki jo določi mešano razsodišče. Podrobnosti vsebujejo členi 252—254 in 269 mirovne pogodbe. Spore glede privatno-pravnih pogodb, ki so jih sklenili naši državljani pred 16. julijem 1920 z avstrijskimi državljani, bo razsojalo mešano razsodišče v vseh slučajih, v katerih bi bilo pristojno avstrijsko sodišče; spore pa, za katere so pristojna naša sodišča, jih bodo ona razsojala.
—	Podražitev plina in elektrike v Zagrebu. V Zagrebu nameravajo zvišati cene plinu in elektriki, in sicer plinu za 100%, cene elktrike bodo pa uredili na ta način, da bodo plačali javni lokali znatno dražje pristojbine nego privatna gospodinjstva, katerim se luč podraži za približno 50%.
—	Valute dne 2. septembra na ,, grebški borzi: 1 dolar 102 K; 100 a skih kron 40 K 50 vin.; 100 bolg*“ vov 154 K; 100 carskih rubljev 1^ češkoslovaških kron 160 K; t funt 360 K; 1 napoelondor 390 h;,1001 ških mark 205 K; 100 rumunskin 239 K.
Ljubljanske novice.
lj Mesečni družbeni shod ima
zvečer ob 8. uri moška Marijina ckuj Križankah. Prosi se polnoštevilne ud be. Dobrodošli tudi možje in fantje Ji
štveniki!	tw«*Ulh
lj Požar na predkolodvoru v Dra ) ■
—	Ogromna škoda. Včeraj popoldne ^
2. ure se je na še nepojasnjen način bencin v delavnici di’žavne železnic ^ predkolodvoru v Dravljah in eksplo^
V	hipu je bila lesena zgradba v delavci so rešili komaj golo
Življenj*
dra&O'
Ogenj je v dveh urah uničil vse ^ cene stroje in 20 osebnih vagonom ' ^ bili ondi v popravi. Škodo cenijo na 4 ^ lijonov. Delavnica je bila deloma žavne železnice, deloma vojaška. Od strani prihitele požarne brambe mogle veliko pomagati, ker ni bilo n° . vode in so morali vodo voziti iz hju!%vgr. Delavnica sama ni imela najmanjši*1 ^ nostnih naprav in priprav proti P° „ Kljub vsemu temu so požarne b^a ogenj omejile in preprečile, da se ni vd še sosednja baraka, v kateri so bile v j) zaloge bencina in olja.	. j,
lj Umrl je za grižo danes zjutraj ur nik »Atlanta« g Vladimir Pirc
lj Osebna vest. Za policijskega ® ^ jala je bil imenovan kanclist gosp. j Jelenc.	t,,as
lj Lastnikom psov. Mestni m ljubljanski, ponovno opozarja vse l*9 psov, da gledajo na to, da imajo pst Vsak prestopek, ki bo naznanjen P° ™e. cijski straži se bo kaznoval z visoko narno kaznijo ev. zaporom, in pa z dajo psa mestnemu konjaču.
Izpred porote. '
.
Porota je včeraj obsodila Josipa zaradi sleparij, o katerih smo včeraj ročali, na 5 let težke ječe.
Nato je z odmorom petih minut P1 ^ razpravljati nadsvetnik Žebre ob pol »■ m popoldne o tožbi proti Antonu VeM|BLj tesarju na Dovjem, kateri je bil 0 tatvine dveh konj. Veharja so P0 .^! glede na tatvino oprostili, toda zalll(ef0 so tudi s 7 da in s 5 ne vprašanje, k» ^ jim je senat na njihovo zahtevo stavi > ni z ovadbo konj nameraval Vehar k® -e poškodovati. Vehar je namreč rekel, ( ^ konja odpeljal županu Jaklju zato, d p mu ponagajal. Vehar je bil oproščen, so radovedni Ljubljančani odhajali lZ rotne dvorane, so se šalili, češ da f® porotniki oprostili Veharja zato, ker je p. ral eden ali drugi porotnik ostati "re?.£eio sila, medtem ko bi se bilo lahko Pr .j. proti Veharju razpravljati ob 4. uri P0^e dne. Res: Ljubljančani vedo vse i° uganejo.
VELIKA TATVINA PRI RANZlNGfi®^.
Danes se zagovarjajo Miroslav' * nar, Ivan Škapin, Stanko Pantar, tin Kadunc, Karel Miiller in Josip ^4 g. pred ljubljansko poroto. Razpravo yo svetnik Bulovec, votanta sta dvorni s nik Andolšek in svetnik Einspieler-^, tožbo zastopa državni pravdnik dr. ^ reutz, obtožence zagovarjajo dr. Taj ml., dr. Grablovic, dr. Lovrenčič, dr. p in dr. Sajovic. Obtožnica jih obdolžuJ®’^. so petkrat ali sedemkrat vlomili v ^ ^ zingerjevo skladišče v Kolizeju, R.ie^ 0iv pokradli blaga v vrednosti 86.100	^
Vlomilci so si denar med seboj raf zel® Predsednik senata svetnik Bulovec ]e^flf, hitro obtožence izpraševal. Prvi: Pre,ji<> je povedal, da so fantje skupaj balin® jjj so sc pogovarjali, kje bi kaj denarja „. in smo se jaz, Pantar in Škapin dog rili, da bomo pri Ranzingerju vlomi"- ^jjo sel o vlomu je sprožil Pantar. Ker Je jp zaklenjeno, smo se naslonili na VI’a eK® jih odprli. Ukradeno blago som nosi* Vinko Vidmarju v Spodnji šiški P1je jat. Ko sem mu prvič prinesel servije ^ *• rekel, da se taka reč bolj težko denar. Dal mi je osem ključev in g6lji da bi odpirali omare z njimi. Kadm.gl-mu prinesel ukradeno blago, je bd klical je: »Bravo« in mi prigovarja » p nadaljujemo »kšeft«. Obetal mi jc» Ltoj)& me bodo zaprli, mi bo preskrbel od*Cjj oYt in da mi bo v zapor denar nosil. 5)st%d^ toženci so tudi približno tako i2?0^ s° kakor Pretnar, samo z razločkom, | ,4 rekli, da jih je Pretnar nagovarjal vini.	y
Odgovorni urednik Jože Rut«*-Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiaka »Jugoslovanska tiskarna« V
Cjijiiia izdeluje perilo in obleko p° n jgf ’ ulilljd ceni. židovska steza 1, IH- n