URADNE OBJAVE * OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA (OPER. 24. avgusta 1984 Št. 20 ' VSEBINA Oba!na skupnost Koper — ODREDBA o oblikovanju cen stanarin v občinah !zo!a. Koper * in Piran — ODREDBA o dopolnitvi odredbe o določitvi cene mestnega in primestnega prometa za območje občine Izola. Koper in Piran — POPRAVEK odredbe o določitvi cene p!ina iz omrežja v soseski Livade !zo!a — POPRAVEK odredbe o določitvi cene mestnega in primestnega prometa za območje ohčme !zo!a. Koper in Piran SPREMEMBE !N DOPOLNITVE pravilnika o pogojih in postopku prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni last-nini iz skiada stanovanjskih hiš skupščine stanovanjske skupno sti občine Piran Občina tzoia — ODLOK o dopolnitvah in spremembah od!oka o graditvi, vzdrževanju in uporabi zak!onišč Občina Koper - SKLEP o obja\i podatko\ o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke in /a skupno porabo dctavce\ v gospodarstvu občine Koper po periodičnem obračunu /a obdobje januar -junij 1984 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Hirska Bistrica — SKLEP o povišanju stanarin in najemnin v !etu 1984 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper — SKLEP o znižanju prispevka za vzajemnost Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran — PRAVILNIK o oddajanju poslovnih prostorov v najem Občinska izobraževalna skupnost Sežana — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Sežana — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Sežana — STATUT občinske izobraževalne skupnosti Sežana Kulturna skupnost Sežana — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kulturne skupnosti Sežana — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi kulturne skupnosti Sežana — STATUT kulturne skupnosti Sežana Občinska zdravstvena skupnost Sežana — STATUT občinske zdravstvene skupnosti Sežana Občinska skupnost otroškega varstva Sežana — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Sežana — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Sežana — STATUT občinske skupnosti otroškega varstva Sežana )BALNA SKUPNOST KOPER Na podlagi 59. in 60. člena Zakona o temeljih sistema cen in druž-eni kontroli cen (Ur. I. SFRJ, št. I/SO, 58/SO m 21/S4), drugega od-tavka 8. točke Odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni ontroli cen v letu I9S4 (Ur. !. SFRJ, št. 23/84), 9 in I L člena Odloka pravicah in dolžnostih izvršnega sveta skupščine Obalne skupnosti oper na področju družbene kontroic cen m o načinu uresničevanja osebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Obalne skupno-:i za cene (Ur. objave 12/81) ter v skjadu z dogovorom o izhodiščih za oločanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pnstojnosti občin v :tu !984 (Ur. I. SRS.št 15/84) je i/\ršni svet skupščine Obalne skup-osti Koper na seji dne 16. avgusta 1984 sprejel ODREDBO ' OBLIKOVANJU CEN STANARIN V OBČINAH IZOLA. KOPER IN PIRAN 1. V občinah Izola, Koper in Piran se stanarine oblikujejo tako, da se ìdanje stanarine povečajo za 25%. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L 9. 1984. Številka: 38-35/84 PREDSEDNIK Koper, 16. 8. 1984 Jože Dravinec, s r. Na podlagi drugega odstavka 8. točke Odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Ur. I. SFRJ. št. 23/84) je izvršni svet skupščine Obalne skupnosti Koper na sejt dne 16 avgusta sprejel ODREDBO O DOPOLNITVI ODREDBE O DOLOČITVI CENE MESTNEGA IN PRIMESTNEGA PROMETA ZA OBMOČJE OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN L I točka odredbe o določitvi cene mestnega in primestnega prometa za območje občin Izola, Koper in Piran (Ur. objave št. 16/84) se dopolni tako, da se za tarifami v primestnem potniškem prometu doda naslednje besedilo: 194 URADNE OBJAVE / 24 avgusta 1984 — Št. 20 »Doplačilo za prtljago: potniška prtljaga — 20 din ^ potniška prtljaga — nespremljana — 67 din V nočnem času so cene prevoza potnikov višje za 100%. Za nočni čas se šteje čas od 00.00 do 04.00. Cene v nočnem času pričnejo veljati z odhodi avtobusov s končnih postaj primestnega potniškega prometa.* 2. Dopolnitev odredbe začne veljati takoj in se objavi v Uradnth objavah. Številka: 38-32/84 n PREDSÉÒN1K Koper. !6. 8. 1984 Jože Dravinec. s.r. - Investitor lahko zahteva, da občinski upravni organ, pristojen za zadeve ljudske obrambe, z odločbo ugotovi dejansko stanje po prejšnjem odstavku. 3 člen V 27. členu se za koledarsko leto 1984 višina prispevka 0.06 zniža na 0.051 %. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnth objavah. Številka: 8-2/83 PREDSEDNIK Izola, 28. junija 1984 Marino DOMIO, I r. POPRAVEK ODREDBE O Cf&LOClTV! CENE PUNA !Z OMREŽJA V SO SESKI LIVADE IZOLA Pri tiskanju Uradnih objav št. 19/84 z dne 3. avgusta 1984 je pomotoma prišlo do ponovne objave besedila odredbe o določitvi cene plina iz omrežja Livade pod naslovom Občina Izola, ki je že bilo objavljeno v Uradnth objavah št. 16/84 pod naslovom Obalna skupnost Koper. zve Ijavnostjos 1. julijem 1984. POPRAVEK ODREDBE O DOLOČITVI CENE MESTNEGA IN PR1MEST NEGA PROMETA ZA OBMOČJE OBClN IZOLA. KOPER IN PIRAN Pri tiskanju Uradnih objav št. 19/84 z dne 3. avgusta 1984 je pomotoma prišlo do ponovne objave besedila odredbe o določitvi cene mestnega in primestnega prometa za območje občin Izola, Koper in Piran, ki je bila že objavljena v Uradnih objavah št. 16'84zdne 13. julija 1984 z začetkom veljavnosti naslednji dan po objavi OBČtNA !ZOLA Na podlagi 158. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ. št. 21/82), 204. in 205. člena Zakona o splošni ljudski obrambi tn družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83) in 204. člena Statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupno sti dne 28. junija 1984 sprejela ODLOK O DOPOLNITVAH IN SPREMEMBAH ODLOKA O GRADITVI, VZDRŽEVANJU !N UPORAB! ZAKLONIŠČ 1. člen V odloku o graditvi, vzdrževanju in uporabi zaklonišč ( U radne obja^ ve.^t. 22/83) se na koncu prvega stavka 25. člena namesto pike postavi vejica in doda še naslednje besedilo: »razen uporabnikov poslovnth prostorov, ki se financirajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, katerim se za leto 1984 zniža ta prispevek na vtšino 2,55 % *. 2. člen V 26. členu se za prvim odstavkom dodata nova dva odstavka, ki se glasita: — Zavezanci plačila prispevka po tem členu so tud) investitorji, kt niso zgradili in opremili zaklonišča, dokler tega ne storijo, kot je bdo določeno v gradbeni dokumentaciji. OBČtNA KOPER Na podlagi 8. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1984. letu m 273. člena statuta občine Koper je tzvršnt svet skupščine Koper sprejel SKLEP O OBJAVI PODATKOV O DOSEŽENI RAST! SREDSTEV /A OSEBNE DOHODKE IN / A SKUPNO PORABO DELAVCEV V GOSPOD \RSTVU OBČINE KOPER PO PERIODIČNEM OBRAČUNU/ A OBDOBJE JANLfAR -JUNIJ 1984 L Dosežena rast razporejenih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo \ obdobju januar -juntj 1984. leta v primerjavi s polo-\ tco razporejenih sredstev za osebne dohodke tn za skupno porabo po zaključnem računu za leto 1983 znaša v gospodarstvu občine Koper 30. ! ' Ta sklep se objavi v Uradnth objavah. Štev ilka: 113-7/84 Predsednik izvršnega sveta Koper. 23. avgust 1984 VIKTOR LO/EJ. 1. r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST tURSKA BtSTRtCA Na osnovi 22. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981 —1,985 in 17. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnost) ! lirska Bistrica, je skupščina na svoji 11. redni seji dne 26.7. 1984 sprejela naslednji SKLEP O POV!ŠANJU STANARIN !N NAJEMNIN V LETU 1984 1. Stanarine in najemnine v občini litrska Bistrica se povišajo s 1. septembrom 1984 za 35%. 2. Prev rednott se poslovne prostore v skladu z novim opravljenim točkovanjem iz leta 1981. 3. Pri subvenciranju stanarin se uporablja 1. stopnja revalorizirane tabele po metodologiji izvajanja sistema suhvenciranja stanarin. 24. avgusta 1984 — Št 20 URADNE OBJAVE 195 , 4. Sklep o povtšanju stanarin m najemnin stopi v veljavo. ko ga sprejme skupscma stanovanjske skupnost, m da soglasje na to povišanje občin-ska skupnost za cene Ilirska Bistrica. H. Bistrica. 28. jutij 1984 * PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOST! BOR!S PROSEN. !. r SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČNE KOPER Na pod!agi 79. č!ena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. !ist SRS št. 3-22Q/81) in 8. č!ena dogovora o spremembah samoupravnega sporazuma o teme!jih piana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper za obdobje !98!-1985 (Ur. objave št. 13/83) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 10. julija 1984 sprejela SKLEP O ZNIŽANJU PRISPEVKA ZA VZAJEMNOST 1. Zniža se prispevek za vzajemnost od 1.30 % na 1,04 % od BOD od 1. julija 1984 dalje. Številka: 2505/84 PREDSEDNIK Koper, 20. julija 1984 SKUPŠČINE SKUPNOST! KAVČIČ DANIJEL, dipl. iur., 1. r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČ!NE P!RAN Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS št. 8/74) ter določil Ib. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran, je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran na svoji seji dne 15. maja 1984 sprejela naslednji PRAVILNIK O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM ! SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja pogoje, pod katerimi Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran (\ nadaljnjem besedilu stanovanjska skupnost) oddaja v najem poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, s katerimi upravlja skladno z določili zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ter na njegovi podlagi in izdanih odlokov skupščine občine Piran. 2. člen Za poslovno stavbo se šteje skladno z določili zakona, po tem pravilniku stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno tudi uporablja. Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo posebej glavni vhod. Ce nastane dvom. ali se šteje stavba oziroma prostor za poslovno stavbo oziroma poslovni prostor, odloči o tem Kom,te za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine občine Piran. 3. člen Skupščina občine Piran na predlog izvršnega sveta skupščine z odio-kom odloči: — kateri poslovni prostori smejo služiti za določene potrebe — da se smejo uporabljati poslovni prostori v stavbah, ki so v določenih ulicah ali delih ulic, samo za določene vrste poslovnih dejavnosti, — da morajo imeti stavbe, ki se zidajo na posameznem območju poslovne prostore za določene dejavnosti skladno z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom. 4. člen Stanovanjska skupnost oddaja v najem poslovne prostore skladno s tem pravilnikom in sprejetim odlokom skupščine Piran, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, družbenopolitičnim skupnostim, državnim organom, drugim družbenopravnim osebam, delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, društvom ter civilnopravnim osebam za opravljanje njihove dejavnosti. 5. člen Stanovanjska skupnost oddaja poslovne prostore v najem s sklepom odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskim, hišam, v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu odbor za gospodarjenje), ki je skupni stalni organ skupščine stanovanjske skupnosti. 6. člen Odbor za gospodarjenje opravlja kot izvršilni organ skupščine stanovanjske skupnosti poleg nalog določenih v statutu št. naslednje naloge iz s^oje pristojnosti po tem pravilniku ali sklepu sl.upščine stanovanjske skupnosti: 1. Vodi evidenco o vseh poslovnih stavbah in prostorih, s katerimi upravlja ter evidenco o oddanih poslovnih stavbah in prostorih. 2. Predlaga stanovanjskim organom spremembo namembnosti skupnih prostorov v stavbah, ki so v upravljanju stanovanjske skupnosti in obratno v smislu 54. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. 3. Sklepa o razpisu javne licitacije za oddajo poslovnih prostorov v najem. 4. Oddaja poslovne prostore in poslovne stavbe v najem po javni licitaciji. 5. Sklepa o oddajanju poslovnih stavb in prostorov v najem neposredno brez javne licitacije, s predhodnim soglasjem izvršnega sveta in skladno z odlokom skupščine občine Piran. 6. Obravnava ugovore zoper sklepe o oddaji poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ki jih sprejme komisija za izvedbo javne licitacije. 1! NAČIN'ODDAJE POSLOVNIH STAVB AL! POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM 7. člen Poslovne prostore ali stavbe oddaja stanovanjska skupnost v najem praviloma z javno licitacijo ali zbiranjem pismenih ponudb. Poslovni prostori, ki služijo družbenopolitičnim organizacijam in njihovim organom, družbenopolitičnim skupnost,m in njihovim organom. državnim organom, samoupravnim interesnim skupnostim, organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, društvom in organizacijam, ki opravljajo dejavnosti, ki so deficitarne ter občanom, ki z osebnim delom opravljajo dejavnosti, ki so v občini Piran opredeljene kot deficitarne dejavnosti ter drugim organizacijam ali osebam, se lahko oddajo v najem neposredno brez javne licitacije, v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine Piran. 8. člen sklep o javni licitaciji ali zbiranju pismenih ponudb sprejme odbor za gospodarjenje. 9. člen Za izvedbo javne licitac, je imepu je odbor za gospodarjenje posebno tričlansko komisijo, ki vodi javno licitacijo — Komisija za izvedbo licitacije. Komisija za izvedbo licitacije po izvedeni javni licitaciji predlaga odboru za gospodarjenje sklenitev pogodbe o oddaji poslovne stavbe ali poslovnega prostora v najem 10. člen Javna licitacija se javno objavi najmanj 15 dni pred dnevom javne licitacije. Objava javne licitac,je se opravi na oglasnih deskah stanovanjske skupnost,, skupščine občine Piran in v lokalnem časopisu. 196 URADNE OBJAVE 24 avgusta 1984 — Št. 20 Objavtjeni razpts javne ticitacije vsebuje nastednje: — kraj. uhco m hišno števitko ponovne stavbe a!i postovnega prosto ra. — površtno postovne stavbe at) pos!ovnega prostora. — namembnost postovne stavbe aii postovnega prostora. — izkticno ceno za kv. m postovne stavbe a!i postovnega prostora. — višino varščine, ki jo morajo udeteienci javne ticitacije ptačati pred pričetkom javne ticitacije z navedbo žiro računa stanovanjske skupnosti, — navedbo kraja, datuma m ure pričetka javne tiotaoje. ki ho izvedena z ustno javno ticitacijo ati z zbiranjem ponudb. — navedbo datuma oziroma roka. do katerega se zbirajo pismene prijave udetežencev. da izpotnjujejo pogoje po tem pravitniku oz. pogoji. ki so objav!jeni v razpisu. — čas za katerega stanovanjska skupnost oddaja postovno stavbo ati postovni prostor v najem (za dotočen ati nedotočen čas). !. Postopek javne ticitacije ! !. čten Komisija za tzvedbo javne ticitacije pnčne ustno javno ticitacijo oh napovedanem objavtjenem času tako. da prisotne seznani s pogoj) het-tacije. predvsem pa: — da morajo zastopniki oziroma poobtaščenct predtožiti poohta * stito za zastopanje. — da znaša najnižji znesek nastednjega ponudnika !()'/% izkhene cene nad ohjavtjeno izkticno ceno za kv. m površine postov ne stavbe ah postovnega prostora. — da na ticitaciji uspe tisti ponudnik, ki kot zadnji ponudi najvišjo ceno za kv. m površine postovne stavbe ati postovnega prostora kot me sečno najemnino. — da tahko ticitira kot udeteženec ustne javne ticitacije samo tisti, kt je vptačat pred pričetkom ustne javne ticitacije predvtdeno varščino in da izpotnjuje pogoje za opravtjanje dejavnosti, za katero je namenjena postovna stavba oziroma postovni prostor. — da bo ponudnikom, ki na ticitaciji ne uspejo, varščina vrnjena, najugodnejšemu podnunku, ki s stanovanjsko skupnostjo sktohe po godbo o oddaji postovne stavbe ati postovnega prostora v najem, pa se obračuna pri vptačitu najemnine za prve mesece najema. 12. čten O poteku ustne javne ticitacije komisija za tzvedho javne ticitacije vodi zapisnik. Zapisnik mora vsebovati: kraj in datum ustne javne ticitacije. trnena čtanov komisije, imena ponudnikov, ki so vptačat) varščino, višino varščine, predmet ticitacije. ime in prumek oz. nazt\ ponudnika, kt je uspet na ticitacijt in višino cene. ki je hita dosežena z ustno javno tičita cijo za kv. m poršine postovne stavbe ati pos.ovnega prostora kot mesečna najemnina, obvestita drugim udetežencem pobudnikom, kje ir kdaj tahko prejmejo vptačano varščino. V zapisnik se vpišejo tudi eventuetno pripombe ati ugotovitve udete-iencev ustne javne ticitacije Zapisnik podpišejo vsi čtani komisije za izvedbo javne ticitacije 2. Postopek jdvne ticitacije z zbiranjem pismenih ponudb 11. čten Pismene ponudbe se v razptsanem roku oddajo s prtporočeno po-šitjko prek pošte ati neposredno komisiji za tzvedbo javne ticitacije proti podpisu o prejemu ponudbe Vse pismene ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici z oznako »ZA JAVNO LICITACIJO« Do pričetka javne ticitacije se zaprte ovojnice ponudnikov ne smejo odpirati. Po preteku razpisnega roka javne hotacije se ovojnice komisijsko odprejo pred komisijo za izvedbo javne ticitacije in pregtedajo vse po nudbe. !4. čten Postovno stavbo ati postovni prostor se odda tistemu ponudntku. k) je ponudtt najvišjo najemnino kot ceno k\. m površine postovne stavbe ati postovnega prostora, ki se oddaja v ha jem 15. čten V primeru, da dva ati več ponudnikov posredujejo v svojih pismenih ponudbah ceno kv m kot mesečno najemnino v enakth višinah, se postovno stavbo ati postovni prostor pdda ponudntku. ki ponudi še druge ugodnejše pogoje dotočene v razpisu javne ticitaoje. 16. čten Komisija za izvedbo javne ticitacije z zbiranjem pismenih ponudb vodi zapisnik o poteku javne ticitacije V zapisniku morajo biti obvezno zajeti nastednji podatki. - kraj in datum pričetka javne ticitacije. imena čtanov komisije za izvedbo javne ticitacije z zbiranjem pismenih ponudb. - nazive vseh oseb oziroma imena in priimke vseh oseb. ki so po vptačitu varščine posredovati svoje ponudbe, vsebino vseh ponudb. - naziv oziroma ime in priimek ter nastov osebe oziroma ponudnika, ki je na javnt hcitaciji z zbiranjem pismenih ponudb uspet ter pogoji pod katerimi je uspet. ^ poziv ostatim ponudnikom, da dvignejo vptačano varščino, - pravni pouk ostahm ponudnikom Zapisnik podptšejo vsi čtani komtsije .1 Sktcnitcv pogodbe o oddaji postovne stavbe ati postovnega prostora v najem 17. čten komtstja za izvedbo javne hcitacijc posreduje zapisnik o javni ticita-ctji odboru za gospodarjenje s predtogom za sktenitev pogodbe o oddaji postovne stavbe ati postovnega prostora v najem !S. čten Odbor za gospodarjenje prev eri. če je zoper oddajo postovne stavbe a!) postovnega prostora v zaptsniku podan kakšen ugovor tn v primeru, da ugovora ni, sktene. da se postov na stavba ati postovni prostor odda v najem s pogodbo o oddaji postov ne stavbe a!) postov nega prostora v najem. 19. čten Pogodba o oddaji postovne stavbe ati postovnega prostora v najem vsebuje ztasti: !. Naziv oziroma ime tn priimek ter nastov pogodbenih strank. 2. Predmet najema (točna označba postovne stavbe ati postovnega prostora z nastovom. površino, števitom prostorov) .1. Namen za katerega se sme postovna stavba ati postovni prostor uporabtjati sktadno s pogodbo. 4. Cas za kterega se sktepa pogodba (za dotočen čas ati za nedotočen čas). 5. Višina mesečne najemnine z označbo o rednem povišanju najemnine. 6. Način ptačevanja mesečne najemnine in pričetek odptačevanja najemnine. 7. Pričetek veljavnosti pogodbe in pričetek najemnega razmerja. S. Rok do katerega je dolžan najemnik prevzeti postovro stavbo ati postovne prostore in jth uporabtjati sktadno s pogodbo. 9. Obveznosti pogodbenih strank gtede vzdrževanja in preurejanja postovne stavbe ati postovnih prostorov ter morebitno vlaganje !(). Način prenehanja pogodbe oziroma odstop od pogodbe ter odpovedni roki. 20. čten Ponudnik je dotžan skteniti pogodbo Scžana« Sežana — DSSS TOZD Tovarna pletenin Sežana TOZD Primorka Komen 20. Skupnost delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejv-nosti, Sežana Obrtno prizvodna, prodajno nabavna zadruga, Sežana Obrtno združenje Sežana 21. Kraški vodovod Sežana Komunala Sežana CP Koper, terenski obrat Sežana SSS - delovna skupnost strokovne službe DSSS SIS gospodarskih dejavnosti Sežana 1 ototehnika Sežana Frizerstvo Sežana 22. Podjetje za PTT promet Koper TOZD za PTT promet Sežana Avtopromet Gorica TOZD Potniški promet avtobusna poslovalnica Sežana 23. INA TO/D trgovina s plinom Kozina Javor Pivka TO/D Lesograd Kozina Istra Ben/ Koper servisi v občim Sežana (Kozina. Divača, Lokev. Gorjansko in Repentahor) 24 Iskra Avtoelektrika Nova Gorica TOZD tovarna odlitkov Komen M1P Nova Gorica TOZD Maloprodaja - mesnica Komen 23. DO Agraria Koper. TOK Kmetijstvo Sežana DO Agraria Koper. TOK Vinakras Sežana DSSS SOZD Timav Veterinarski zavod Primorske Sežana Kmetijsko zemljiška skupnost Sežana - DS PIVKA Neverke. TOZD obrat za kooperacijo, predstavništvo Kozina in Komer. 26. Skupnost kmetov 27 DO Preskrba Koper TOZD Grosist Sežana TO/D Maloprodaja DSSS - enota Sežana Mlinotest Ajdovščina TOZD Pekarna Sežana Dinos Ljubljana. TO/D priprava odpadnih surovin, skladišče Sežana 1 1 Ljubljana. TO/D Tobak, prodajalna Sežana Emona Ljubljana. TO/D Maloprodaja, Market Sežana Borovo TOZD prodaja, prodajalna gume Sežana Peko Iržič TOZD Mreža, poslovalnica Sežana Elektrotehnika Ljubljana, prodajalna Sežana Primorski tisk Koper, TOZD Založba Lipa, Knjigarna in papirnica Sežana Manulaktura Nova Gorica, poslovalnica Moda in dom Sežana Nanos Postojna. TO/D Izbira PE Supermarket Sežana 2H. DO Kras Mesnopredelovalna industrija TOZD proizvodnja in predelava mesa TOZD Mesnice Sežana, mesnice v občini Sežana DSSS DO Kras 24. avgusta 1984 — §t 20 URADNE OBJAVE 205 Nanos Postojna TOZD Tovarna mesnih izdeikov — mesnice v občini Sežana (mesnice: Sežana, Gorjansko. Kozina, Tomaj in Dutovlje) Droga Portorož TOZD Deiamaris Ribarnica Sežana Emona Ljubijana TOZD Mesna industrija Pršutarna Lokev KZ Postojna TOZD Biagovni promet - mesnice v Lokvi, Brestov io pri Komnu in Tub!je pri Hrpeijah KG Kočevje TOZD Mesarija. Mesnica Lokev M!K Mesoizdeiki Škofja Loka prodajaina Dtvača 29. DO Hote!i in gostinstvo DSSS TO/D Kobiiarna TO/D Gostinstvo Kompas TO/D Mejni turistični servts Ljubijana PE Sežana m Ko zina Primorje Gorica TO/D Gostinstvo Gostiin a Urušcvtca 30. Posiovna skupnost suhozemnt termina! Sežana Agrotehnika Gruda, TO/D Mah obmejnt promet Sežana Javor Pivka. TO/D izvoz-uvoz Sežana Jugošped Beograd. TO/D Združene fihate. ttitaia Sežana Tranšped Beograd, DE Ljubijana. fi!ia!a Sežana Transjug Reka, TO/D Ljubijana. spostava Kozina. Sežana Zagrebški transport) Zagreb, predstavništvo Sežana Mednarodna špedicija !ntertrans Ljubijana. enota Sežana Vojvodinašed Novi Sad, predstav mšt v o Sežana Evrošped Škofja Loka, posiovainica Sežana Peiagomja Turist, izpostava Sežana interevropa Koper. TO/D Konttnentainašpedtcija. hitaia Sežana tn Krvavi potok K'oopexport Zagreb. TO/D Maioobmejni promet Sežana Sijemepromet Zagreb, TO/D Maioobmejni promet Sežana intercommcrce Umag. predstavništvo Sežana \ ajda export tmport Novt grad. fiiiaia Sežana in Juomspckt !Jeo grad enota Sežana 3! DO Jadran TO/D Zunanja ftgovma TO/D Termina! TO/D Transport DSSS DO 32. V/gojnovarstvena orgam/acija v Sežant Kosoveiova knjižnica Sežana Kino Svoboda Sežana Adit D/S posiovaimca Sežana /KO Sežana 33. Zdravstven) center koper TO/D Bointca divana Regenta« Sežana Zdravstveni center Koper TO/D Kraške iekarne !! iJtstrtca Lekarne Sežana in Kombn 34. Zdravstveni dom Sežana 35. Dom upokojencev Sežana Center za sociaino deio Sežana t DSSS S!S družbenih dejavnost) Sežana Ohčtnska skupnost /a /aposiovanje, strokovna siužba 3b. Carinarnica Sežana /ve/nt komne za kmettjstvo iJeograd. Obmejna postaja /a varstvo rastiin Sežana /vezni komite za kmettjstvo Beograd. Obmejna veterinarska postja Sežana /vezni tržni inšpektorat Beograd, enota Sežana /vezni komite za deio, zdrvstvo in sociaino varstvo Obmejni sanitarni inšpektor Sežana 37. Oddeiek za urbanjzem in gradbene zadeve Oddeick za občo upravo, družbene siužbe in proračun Oddeiek za ijudsko obrambo Oddeiek za notranje zadeve Oddeiek za inšpekcije zadeve Komite za družbeno pianiranjc tn gospodarstvo Zavod za prosto cono pri Sežani Uprava za družbene prihodke Geodetska uprava Skupna strokovna siužba občinske skupščine in izv ršnega sveta Temeijno sodišče v Kopru, enota v Sežani Občinski organ za kaznovanje prekrškov Sežana Temeijno javno tožiistvo v Kopru, enota v Sežani Deiovne skupnosti družbenopoiitičnih organizacij Sežana Občinska gasiiska zveza Sežana Narodna banska Siovenije, expozitura Sežana Avto-moto društvo Stjenka Sežana SDK Koper, expozttura Sežana Občinski štab za teritoriaino obrambo Sežana /RVS Sežana. Občinska Ivonterenca Sežana Deiovne skupnosti krajev nth skupnost) v občini Sežana tn Občinski odbor RKS Sežana 3S. Postaja miiice Sežana Postja mejne miitce Sežana in Koztna Aktivne vojaške tn ovtine osebe v siužb) v oboroženth stiah SFRJ / L! KRAJEVNE SKUPNOST! ! Krajev na skupnost Sežana 2 Krajevna skupnost Dane prt Sežani 3. Krajevna skupnost Štorje 4. Krajevna skupnost Divača 5. Krajevna skupnost Povir 6. Krajevna skupnost Lokev 7. Krajevna skupnost Senožeče S. Krajevna skupnost Hrpeije-Kozina 9. Krajevna skupnost Rodik id. Krajevna skupnost Ocizia i! Krajevna skupnost Prešnica !2 Krajevna skupnost Obrov i3 Krajevna skupnost Siivje !4 Krajevna skupnost Materija !3. Krajevna skupnost Gradišče pri Materiji ib Krajevna skupnost Tatre !7. Krajevna skupnost Misiiče ' !S. Krajevna skupnost Artviže !9. Krajevna skupnost Vreme 2d. Krajevna skupnost Barka 2). Krajevna skupnost Rakitovec 22. Krajevna skupnot /azid 23 Krajevna skupnost Dutovlje 24. Krajevna skupnost Piiskovica 25.. Krajevna skupnost Tomaj 2h. Krajevna skupnost Avber 27. Krajevna skupnost Kazije 2K. Krajevna skupnost Štjak 29. Krajevna skupnost Vrabče 3d. Krajevna skupnost Štanje! 3! Krajevna skupnost Komen 32. Krajevna skupnost Gorjansko 33. Krajevna skupnost Brestovica pri Komnu 34. Krajevna skupnost Podgorje !4. čien V zbor tzvajaiccv. kt ima !7 deiegatskih mest, deiegirajo: ) Osnovna šoia dr. Bogomira Magajne Divača — 2 deiegata 2. Osnovna šoia Edvard Kardeij Dutovije — 2 deiegata 3 Osnovna šoia Dragomirja Benčiča-Brkina Firpeije — 3 deiegate 4. Osnovna šoia Antona Šibeija-Stjenka Komen — 2 deiegata 5. Osnovna šoia Srečka Kosoveia Sežana — 3 deiegate b. Ntžja giasbena šoia Sežana - ! deiegata 7. Deiavska umverza Sežana — ! deiegata S. Posebna osnovna šoia Eiv ira Vatovec Strunjan - oddeiek Divača . ! deiegata 9 Srednja d.užbosiovna šoia Srečka Kosoveia Sežana — 2 deiegata enega tzmed deiegatov deiavcev tn enega izmed deiegatov- učencev * ! 5. čien Deiegati so deiegirani za posamezno zasedanje skupščine oziroma za posamezno točeno sejo zbora, ki je skiicana izven zasedanja skupščine. 16. čien Skupščina skupnot) trna predsednika skupščine in njegovega namestnika Vsak zbor skupščine trna predsednika zbora in namestnika predsedntka. Predsednika skupščine in njegovega namestmka voii skupščina skupnosti, predsednika zborov in njuna namestnika pa posamezen zbor. Mandatna doba je 2 ict) ! 7. čien Predsednik skupščine skiicuje zasedanja skupščine in skupne seje zborov in prediaga dnevni red. Predsednik skupščine skupaj s predsednikom zborov vodi sejo skupščine. 206 URADNE OBJAVE 24. avgusta 1984 — §t. 20 Predsednik zbora skticuje točene seje zborov, predtaga dnevni red teh sej in jim predseduje. Namestnik predsednika skupščine oziroma namestnik predsednika zbora nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten a!i kako drugače zadržan. !8. č!en Predsednik skupščine skticuje zasedanja skupščine v rókih predvidenih z njenim programom deta. izjemoma pa tudi izven teh rokov, če to terja nujnost obravnavanja zadev, ki s programom deta skupščine niso bite predvidene. Predsednik skupščine je dotžan skticati zasedanje na zahtevo enega od zborov skupščine kot tudi na zahtevo odbora samoupravne detavske kontrote. !9. čten Predsednik zbora skupščine skticuje točene seje zbora, kadar sta s skticem zasedanja skupščine predvideni točeni seji in kadar je to potrebno zaradi usktajevanja statišč med detegati v zboru gtedc vprašanj z detovnega področja skupščine ati zaradi odtočanja v zadevah, o katerih zbor samostojno odtoča Predsednik zbora je dotžan skticati sejo zbora, če to zahteva dve tretjini detegatov v zboru 20. čten Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsedntka zborov in predsedniki odborov skupščine tvorijo predsedstvo skupščine Predsedstvo obravnava vprašanja v zvezi s programiranjem, pripravo in skticcm sej zborov skupščin r in njenih organov ter usktajuje njihovo deto. Sestanke predsedstva skticuje in vodi predsednik skupščine v sktadu s postovnikom skupščine. Na sestanke je vabtjen tudi predsednik odbora samoupravne detavske kontrote. b) Odtočanje v skupščini 2 !. čten , Skupščina skupnosti tahko odtoča samo v me jah poobtastit. ki jih ima po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti, po drugem v skupnosti sktenjenem samoupravnem sporazumu ati po zakonu Skupščina tahko sktene. da o posamezni zadevi, o kateri je poobtaš-čena odtočati. odtočijo uporabniki in izvajatci z neposrednim izjavljanjem ati po svojih detegatih v organih upravtjanja svoji terne! jnih organizacij združenega deta in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 22. čten Zadeve iz detovnega področja skupščme opravtjata zbor uporabnikov in zbor izvajatcev: — na skupni seji obeh zborov — v obeh "borih enakopravno — v posameznem zboru samostojno 23. čten s Zbor uporabnikov in zbor izvajatcev na skupni seji predvsem: — obravnavata osnutke in predtoge zakonov s področja vzgoje in izobraževanja in dajeta pobude in predtoge za spremembe in dopotni-tve teh zakonov. — dajeta pobude in predtoge za sprejem predpisov s področja vzgoje in izobraževanja , — enakopravno soodtočata z zbori skupščme družbenopotitične skupnosti o sprejemu odtokov in drugih sptošnih aktov, o sptošni poti-tiki. razvoju ter drugih pomembnih vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja — votita in razrešujeta predsednika skupščine in njegovega namestnika — votita in razrešujeta predsednika in čtane organov skupščine — imenujeta in razrešujeta vodjo detovne skupnosti skupnih stužb — dajeta sogtasje k statutu in drugim samoupravnim sptošnim aktom detovne skupnosti skupnih stužb v sktadu z zakonom in tem statutom. če je skupnost udetežena v postopkih dogovarjanja in sporazumevanja in odtočata o pristopu skupnosti k dotočenim družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom. — odtočata o organiziranosti, natogah in odgovornosti skupnosti na področju tjudske obrambe in družbene samozaščite — obravnavata in sprejemata anatize, poročita, informacije in drugo gradivo o detu skupnosti, njenih organov in organov skupščine, detovne skupnosti, ki opravtja za skupnost deta. ter organizacij združenega deta na področju vzgoje in izobraževanja in drugih izvajatcev posameznih vzgojnoizobraževatnih storitev v občini ___ obravnavata pripombe, mnenja in priporočita skupščine občine in njenih organov, družbenopotitičnih organizacij v občini ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini v zvezi z detom skupnosti ter jih obvešča o svojih statiSčih oziroma sprejetih sktepih v tej zvezi — obravnavata pripombe, predtoge in mnenja ler poročita o detu odbora samoupravne detavske kontrote. 24. čten Zbor uporabnikov in zbor izvajatcev enakopravno: — odtočata o usktajevanju etementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temetjih ptana. — dotočata predtog samoupravnega sporazuma o temetjih ptana skupnosti — spre jemata ptanc skupnosti in odtočata o ukrepih za njihovo uresničitev in v zvezi s tem o programih storitev, pogojih za opravtjanje vzgojnoizobraževatnih storitev, o cenah oziroma povračitih za opravtjanje vzgojnoizobraževatne storitve in o drugih pogojih uresničevanja svobodne menjave deta — sprejemata finančni načrt in zaktjučni račun skupnosti — odtočata o najemanju kreditov — sprejemata statut in druge samoupravne sptošne akte skupnosti, njihove spremembe in dopotnitve — spremtjata postovnik skupščine in postovnikc drugih organov — opravtjata druge zadeve, ki jih dotoča zakon, ta statut ati drug samoupravni sptošni akt skupnosti ter natogc. ki sodijo v pristojnost skupščine in za njih ni izrecno dotočeno. da jih obravnava ati o n jih odtoča posamezni zbor samostojno oziroma, da o njih odtočata zbora skupno. 23. čten Zbor uporabnikov in zbor izvajatcev samostojno: — odtočata o verifikaciji poobtastit detegatov na seji zbora — votita in razrešujeta predsednika zbora in njegovega namestnika — obtikujeta organb in detovna tetesa zbora, votita in razrešujeta njihove čtane in jim dotočata natoge — sprejemata program svojega deta — opravtjata druge zadeve v sktadu z zakonom in tem statutom. Zbor uporabnikov samostojno: — detegira detegatc v organe upravtjanja vzgojnoizobraževatnih organizacij, ki svobodno menjujejo deto v skupnosti in preko nje in v organe samoupravne detavske kontrote teh organizacij — \yti detegatc v detegacijo za detegiranje detegatov v zbor uporabnikov tzobraževatne skupnosti Stovenije — odtoča o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po zaktjuč-nem računu skupnosti. Zbor izvajatcev samostojno: — voti detegatc v detegaci jo za detegiranje detegatov v zbor izvajatcev tzobraževatne skupnosti Stovenije — ugotavtja. da je v vzgojnoizobraževatnih organizacijah, ki svobodno menjujejo deto v skupnosti in preko nje. sktenjen samoupravni sporazum, s katerim te organizacije urejajo dotočenc odnose med seboj — opravt ja druge zadeve v sktadu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti. * 26. čten Posamezen zbor skupščine tahko sprejema odtočitve. če je na seji navzočih več kot potovica detegatov gtede na skupno števito detegat-skih mest v zboru. Kadar skupščina odtoča kot eno teto. mora biti na skupni seji zborov navzočih več kot potovica detegatov gtede na skupno števito detegat-skih mest v vsakem zboru 27. čten Skupščina oz. posamezen zbor skupščine sprejema odtočitve z uskta-jevanjem statišč detegatov. (e z usktajevanjem statišč detegatov ni mogoče doseči sogtasja vseh 24. avgusta 1984 — Št. 20 URADNE OBJAVE 207 navzočih delegatov. je v zboru sprejeta tista rešitev, za katero se izreče več kot poiovica delegatov g!ede na skupno število delegatskih mest v zboru. Če je ob volitvah na kandidatni list več kandidatov kot jih je po-trebno vohti. so izvoljeni tisti, za katere je glasovalo največ delegatov ' 28. č!en Odločitve, o katerih enakopravno odločata oba zbora skupščine, morajo biti sprejete v obeh zborih v enakem besedilu, (e odločitev ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, oblikujeta zbora skupno komisijo z nalogo, da pripravi predlog usklajenih stališč o spornem vprašanju. V skupno komisijo imenuje vsak zbor tri delegate. Delu skupne komisije prisostvuje tudi namestnik predsednika skupščine kot koordinator dela med zboroma in komisijo. 29. člen Skupna komisija iz predhodnega člena obravnava sporno vprašanje z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavi! sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma. Če zbora skupščine soglašata, so k sodelovanju pri delu skupne komisije lahko povabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov družbenopolitične skupnosti. Skupna komisija lahko zahteva od ustrezne strokovne službe strokovno mnenje o posameznem vprašanju. 30. člen Zbora si prizadevata uskladiti svoja stališča in sprejeti odločitev na podlagi sporazumnega predloga skupne komisije, če je le mogoče na isti seji. (e so razhajanja med zboroma v stališčih o spornem vprašanju tako bistvena, da ni mogoče pričakovati, da bi prišlo do uskladitve na isti seji. ali ker je očitno, da komisija za usklajevanje zaradi velike obsežnosti ali zahtevnosti dela ne bo mogla opraviti svoje naloge v tem času. se odločanje o spornem vprašanju preloži do naslednje seje. Odločanje o spornem vprašanju se preloži do naslednje seje tudi v primeru, če večina delegatov v zboru po obravnavi predloga skupne komisije meni, da je predlog treba še delno spremeniti ali dopolniti, česar pa ni mogoče opraviti v okviru iste seje ali da se o predlogu skupne komisije ne morejo izjaviti, dokler ne pridobijo mnenja delegacij. ki so jih delegirale na sejo skupščine V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se skupni komisiji določi rok. do katerega naj pripravi svoj predlog. Celotna zadeva se v tem primeru vrne v obravnavo delegacijam, skupaj z besedilom sporazumnega predloga skupne komisije ter z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami predloga. 31. člen (e skupna komisija, ki sta jo zbora skupščine oblikovala za pripravo predloga usklajenih stališč, ne uspe pripraviti predloga v določenem roku ali če zbora tudi po obravnavi njenega predloga ne uskladita stališč. se zadeva umakne z dnevnega reda skupščine. (e v primeru iz prejšnjega odstavka ni sprejeta odločitev, ki bi jo skupščina morala sprejeti, da se zagotovi opravljanje vzgojnoizobraže-valne dejavnosti, je predsednik skupščine dolžan o tem pismeno obvestiti skupščino občine Sežana. Zadevo, ki je bila po prvem odstavku tega člena umaknjena z dnevnega reda skupščine, je mogoče ponovno uvrstiti na dnevni red na predlog enega izmed zborov skupščine ali katerega izmed organov skupščine. c) Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini 32. člen Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov, v katerega je delegiran ter v njem sodelovati pri obravnavanju in odločanju v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. ob spoštovanju pravil, določenih s poslovnikom Delegat ima pravico biti voljen v organe skupščine in v druge organe skupnosti in je dolžan v njih aktivno sodelovati. 33. člen Delegat, ki je bil delegiran v skupščino skupnosti, je osebno odgovoren svoji delegaciji, konferenci delegacij oziroma organu, ki ga je delegiral, za svoje delo v skupščini oziroma njenem zboru, v skladu s svo- jimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve skupščine oziroma zbora. Delegat iz prejšnjega odstavka je svoji delegaciji, konferenci delegacij oziroma organu, ki ga je delegiral, dolžan poročati o delu skupščine oziroma njenega zbora, o svojih odločitvah in o svojem delu v skupščini oziroma zboru. d) Sodelovanje drugih delegatov in določenih predstavnikov v delu ikupščine 34. člen Delegati izvoljeni v odbore skupščine so se dolžni udeleževati sej zborov skupščine in imajo pravico enakopravno sodelovati v obravnavi. četudi niso delegirani na sejo. Na seje zborov skupščine so vedno vabljeni in imajo pod enakimi pogoji kot delegati pravico izražati stališča in predlagati rešitve predstavniki. — občinske konference SZDL Sežana — občinskega sveta zveze sindikatov Sežana — občinske konference ZSMS Sežana — skupščine občine Sežana — izvršnega sveta Skupščine občine Sežana — občinske konference ZKS Sežana Na seje zborov skupščine skupnosti so k obravn? i posameznih vprašanj lahko povabljeni predstavniki drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki zaradi posebnega poznavanja problematike ali posebne zainteresiranosti lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve teh vprašanj. Ti predstavniki imajo pravico sodelovati v obravnavi vprašanj, h katerim so bili povabljeni, in so v zvezi s temi vprašanji dolžni dati pojasnila in odgovarjati na vprašanja delegatov. e) Organi skupščine 3$. člen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov vprašanj, ki sodijo v njeno delovno področje, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti: — odbor za svobodno menjavo dela in načrtovanje — odbor za organizacijska in kadrovska vprašanja — odbor za nagrade in priznanja. Predsednika in člane odborov voli skupščina za dobo 2 let. 36. člen Odbori iz predhodnega člena opravljajo naloge, opredeljene s tem statutom, predvsem tako. da vsak na svojem delovnem področju: — pripravlja osnutke oziroma predloge samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporoči! in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina. — skrbi za izvajanje sklenjenih samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine. — spremlja njihovo izvajanje in o tem v rokih, ki so v njih določeni, ali. ki jih določi skupščina, poroča skupščini. — sprejema posamične akte in druge ukrepe izvršilne narave na podlagi samoupravnih splošnih aktov. — zavzema stališča in daje mnenja o gradivih, ki so jih pripravili drugi, pa bodo predložena skupščini. — opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži skupščina v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. 37. člen Odbor za svobodno menjavo dela ima predsednika in 9 članov. Odbor za svobodno menjavo dela in načrtovanje opravlja naloge iz 36. člena tega statuta predvsem v naslednjih zadevah: — pripravlja osnutke oziroma predloge planskih aktov skupnosti. — spremlja uresničevanje planskih aktov, poroča o tem skupščini in predlaga ukrepe za uresničevanje planov ter za odpravljanje motenj. — sodeluje pri usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti. — sodeluje pri oblikovanju dogovora o temeljih plana občine. — predlaga program storitev oziroma posamične vzgojnoizobraže-valne in druge storitve, ki so predmet svobodne menjave dela v skupnosti. — predlaga standarde in normative, povračila oziroma cgne v svobodni menjavi dela v skupnosti, spremlja njihov vpliv na družbenoekonomski položaj izvajalcev in predlaga ustrezne ukrepe. 208 URADNE OBJAVE 24. avgusta 1984 — Št. 20 — pripravlja oz. sodeluje pri pripravljanju osnutka oziroma predloga programske zasnove za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov za stalno izobraževanje na področju kulture, samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja (v nadaljnjem besedilu: programi za izpopolnjevanje) in ga predlaga ^sprejem skupščini. — obravnava in sprejema poročila o spremljanju izvajanja in vrednotenju programov v osnovnem izobraževanju in programov za izpopolnjevanje poroča o tem skupščini in daje pobude za njihovo stalno posodabljanje, — sodeluje z ustreznimi organi drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. — spremlja prizadevanja strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost. — sklepa pogodbe oziroma sporazume za izvrševanje programa in finančnega načrta skupnosti — opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži skupščina v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. 38. člen Odbor za organizacijska in kadrovska vprašanja ima predsednika in 7 članov. Odbor za organizacijska in kadrovska vprašanja opravlja naloge iz 36. člena tega statuta predvsem v naslednjih zadevah: — uresničevanje in izpopolnjevanje delegatskega sistema v skupnosti — samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, statut skupnosti, poslovnik skuj)ščine, — medobčmsko sodelovanje skupnosti in povezovanje z Izobraževalno skupnostjo Slovenije. — vključevanje skupnosti v družbeni informacijski sistem. — volitve, imenovanja, odpoklici in razrešitve v skupščini. — povračila stroškov, nadomestila osebnega dohodka in druge pravice delegatov v zvezi z njihovim delom v organih skupnosti. — odnosi med skupnostjo in strokovno službo, ki opravlja dela za skupnost. — ugotavljanje kadrovskih potreb organizacij združenega dela. ki nastopajo v skupnosti kot izvajalci. — razpisovanje kadrovskih štipendij. — izbira prijavljenih kandidatov za kadrovske štipendije, — razporejanje štipendistov skupnosti, ki zaključijo šolanje na opravljanje določenih de! in nalog v vzgojnoizobraževalne organizacije. 39. člen Odbor za priznanja in nagrade ima predsednika in 7 članov. Odbor za priznanja in nagrade opravlja naloge iz 36. člena tega statuta predvsem v naslednjih zadevah: — v skladu s smernicami skupščine skupnosti določa število in višino nagrad ter priznanj, predvidenih za podelitev v posameznem letu. — razpisuje priznanja in nagrade. '— opravi izbor kandidatov, — spremlja dosežke na področju vzgoje in izobraževanja ter daje pobude, da se izjemni dosežki na tem področju yedlagajo tudi za druga občinska, republiška ali zvezna priznanja in nagrade. 40. člen Pogoje in način razpisa kandidiranja in izbire kandidatov ter meri! za podeljevanje priznanj in negrad določi skupščina skupnosti s pravilnikom. Odbor iz 39. člena tega pravilnika spremlja razvoj pogojev in meri! za podeljevanje družbenih priznanj in nagrad ter daje skupščini skupnosti pobude za usklajevanje pravilnika s tem razvojem. 41. člen V vsakem odboru skupščine mora biti polovica delegatov uporabnikov in polovica delegatov izvajalcev. 42. člen Odbori skupščine pri uresničevanju svojih nalog delajo kolektivno. Predsednik in vsak član odbora je osebno odgovoren za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve odbora. , Predsednik in člani posameznega odbora so skupščini skupnosti kolektivno odgovorni za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za smotr- nost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini (e skupščina skupnosti odpokliče posameznega ali vse člane posameznega odbora ali jih na njihovo prošnjo razreši, so dolžni opravljati funkcijo, dokler skupščina na njihovo mesto ne izvoli drugih delegatov. 43. člen Seje odbora sklicuje in vodi njegov predsednik. Predsednik odbora je dolžan sklicati sejo na zahtevo vsaj tretjine njegovih članov kot tudi na zahtevo skupščine skupnosti, predsednika skupščine ali odbora za samoupravno delavsko kontrolo. Razen članov so na seje odborov vabljeni tudi člani predsedstva skupščine. Na sejo posameznih odborov so lahko povabljeni tudi predstavniki drugih organov skupščine, državnih organov, organizacij in skupnosti, kadar je njihovo sodelovanje pri obravnavanju posameznih vprašanj na seji lahko koristno. 44. člen Odbor odloča veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov odbora. Odbori skupščine sprejemajo odločitve z usklajevanjem stališč med člani. (e člani odbora ne morejo uskladit stališč, s sprejemom odločitve pa ni mogoče odlašati, je sprejeta odločitev, za katero se izreče več kot polovica članov odbora. Na zahtevo člana, ki se v primeru iz prejšnjega odstavka ne strinja s sprejeto odločitvijo, je odbor dolžan seznaniti skupščino skupnosti tudi z njegovim ločenim mnenjem. 45. člen Odbori sodelujejo med seboj in usklajujejo stališča. (e nastane dvom v čigavo delovno področje sodi posamezna zadeva, se to rešuje z dogovarjanjem v predsedstvu skupščine. f) Delegatske delovne skupine 46. člen Zbora skupščine skupnosti lahko oblikujeta svoje posebne ali skupne delegatske delovne skupine za proučitev posameznih vprašanj z delovnega področja zbora oziroma skupščine. V delovno skupino je lahko izvoljen vsakdo, ki je lahko delegiran v skupščino skupnosti. V skupnih delovnih skupinah mora biti enako število delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev. 47. člen Delegatski delovni skupini lahko zbor oziroma skupščina naroči, naj predloži poročilo o ugotovljenem stanju ter predlaga stališča do posameznih vprašanj ali ukrepov; ki naj bi jih zbor oziroma skupščina sprejela. ne more pa jih pooblastiti, da o čem odločajo. 48. člen S sklepom o oblikovanju delegatske delovne skupine se: — imenuje člane in določi predsednika — določi delovno področje delegatske delovne skupine oziroma njegova dela in naloge. — opredeli smernice za delo delovnega telesa. določi rok za izvedbo de! in nalog in za predložitev poroči! in predlogov ukrepov. 49. člen Delo delegatske delovne skupine vodi njegov predsednik. Podrobneje ureja delo delegatskih delovnih skupin poslovnik skupščine. g) Delegiranje delegatov v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije 50. člen Da bi delegati zbora uporabnikov in delegati zbora izvajalcev lahko uresničevali svoje pravice in dolžnosti tudi v ustreznem zboru skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije delegirajo svoje delegate tudi v ustrezen zbor skupščine te skupnosti. V ta namen oblikuje vsak zbor delegacijo, ki šteje 5 članov. Zaradi delegiranja skupnega delegata v ustrezen zbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije se delegaciji povezujeta z delegati 24. avgusta 1984 — st. 20 URADNE OBJAVE 209 zbora uporabnikov oziroma delegati zbora izvajalcev skupščine Občinske izobraževalne skupnosti tzola. Koper tn Piran. Zbori uporabnikov oziroma zbori izvajalcev, ki delegirajo sk:pnega delegata v ustrezen zbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije s samoupravnim sporazumom določijo način delegiranja skupnega de-egata ter način usklajevanja stališč in oblikovanja smernic za njegovo delo. 51. člen Člani delegacije zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev imajo pravico in dolžnost: — da so pravočasno seznanjeni z vprašanj), ki so pomembna za njihovo delo. — da sodelujejo na sejah zbora, kadar le ta razpravlja o aktih iz pristojnosti ustreznega zbora skupščine Izobraževalne skupnosti Slovent je. — predlagajo, da zbor sprejme stališča o posameznih vprašanjih, o katerih bo odloča! ustrezen zbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. — obveščajo zbor o delu ustreznega zbora skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, o svojem delu in o stališčih delegatov drugih izobraževalnih skupnosti ter o splošnih vprašanjth in problemih, s katerimi se seznani pri svojem delu v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. — da skupaj z delegati Občinske izobraževalne skupnosti Izola. Koper in Piran oblikujejo stališča in predloge, ki jih skupen delegat nato predstavi v ustreznem zboru Izobraževalne skupnosti Slovenije 2. Samoupravna delavska kontrola 52. člen Da bi delavci in drugi delovni ljudje lahko uresničevali samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti tako. kot je to določeno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in z zakonom, so jih njihovi delegati dolžni seznanjati z delom skupščine skupnost) in njenih organov. Na sejah zborov skupščine je lahko navzoč vsak član skupnosti pod pogoji, ki jih v skladu s tem statutom določa poslovnik. Vsak član skupnosti ima pravico vpogleda v zapisnike sej skupščine oziroma njenih zborov in mu je delovna skupnost, ki za skupnost opravlja administrativno strokovna, tehnična in tem podobna dela. dolžna dati na njegovo zahtevo posamezen zapisnik na vpogled Organi samoupravne delavske kontrole samoupravnih organizacij oziroma skupnosti uporabnikov in izvajalcev imajo pravico vpogleda v listine in poslovne knjige skupnosti s pogojem, da to store v primernem času in na tak način, da to ne ovira normalnega dela organov skupnosti oziroma delovne skupnosti, ki opravlja določena dela za skupnost 53. člen Delavci in drug) delovni ljudje uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti tudi po organu samoupravne delavske kontrole. Organ samoupravne oelavske kontrole v skupnosti je odbor samoupravne delavske kontrole, ki ima 7 članov. 4 izmed delegatov uporabnikov in 3 izmed delegatov izvajalcev. (lane odbora voli skupščina skupnosti na podlagi skupne kandidatne liste ki jo predlaga pristojni organ občinske konference SZDL. z enakopravnim odločanjem v obeh zborih. Mandatna doba članov odbora je 2 leti. s tem. da so lahko ponovno izvoljeni. V odbor samoupravne delavske kontrole ne more biti izvoljen elan delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine. Na kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor jth je treba izvoliti. Kandidat je izvoljen, če se je zanj opredelilo več kot polovtea vseh delegatov v posameznem zboru. 54. člen (lani odbora izmed sebe izvolijo predsednika odbora tn njegovega namestnika. , ,, Predsednik odbora, v njegovi odsotnost! pa njegov namestnik, sktt-cuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnost s s up'um skupnosti in njenimi organi kot tudi v odnosih z drugimi organt. or^am zacijami in skupnostmi Odbor dela in odloča kolektivno na sejah Odlocttev v odboru j spreieta. če se zanjo izrečejo vsaj štirje člant 55. člen (lani odbora so kolektivno odgovorni delavcem in drugim delovnim ljudem za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za zakonitost njegovih odločitev. Vsak član odbora je osebno odgovoren za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve (id bora. Odbor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini skupnosti s svojim delom. 56. člen Skupščina in n tena zbora ter organi skupščine so dolžni sproti obveščati odh< r samoupravne delavske kontrole o vseh sprejetih odločitvah, ki so lahko pomembne za njegovo delo. in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi s temi odločitvami. Organi upra ttanja samoupravnih organizacij in skupnosti uporab-mkov in izvajalcev so dolžni dat) odboru samoupravne delavske kontrole skupnosti zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti, sprejetih s \amoupravnim sporazumom. Strokovna služba, ki za skupnost opravlja administrativna-strokov-na. tehnična in tem podobna dela. ter njeni posamezni delavci, ki so pooblaščeni za opravljanje določenih de! za skupnost, so dolini dati odboru samoupravne delavske kontrole skupnosti zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem de! in nalog, za katere so pooblaščeni. O posameznem vprašanju, ki je pomembno za uelo odbora samoupravne delavske kontrole lahko odbor neposredno zaprosi za strokovno mnenje ustrezno organizacijo ali skupnost. 3. Enote skupnosti in temeljne skupnosti 57. člen Uporabniki storitev vzgojnoizobraževalne organizacije, ki v določenem šolskem okolišu zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju. lahko zaradi uresničevan ja svobodne menjave dela z delavci te vzgojnoizobraževalne organizacije organizirajo enoto skupnosti, v kateri izvajajo določen vzgojnoizobraževalni program oziroma posamezne naloge iz delovnega načrta vzgojnoizobraževalne organizacije. Za kar najbolj neposredno uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na posameznem področju vzgojnoizobraževalne de javnosti pa sc uporabniki in izvajalci v skupnosti lahko organizirajo v temeljne skupnosti. Temeljne skupnosti je mogoče organizirati predvsem za naslednja področja vzgojnoizobraževalne dejavnosti: obvezno osnovno šolanje, glasbeno izobraževanje, družbenopolitično izobraževanje, ter osnovno šolanje odraslih 5H člen Pobudo za organiziranje v enoto skupnosti oziroma v temeljno skupnost lahko da organ upravljanja vsake samoupravne organizacije in skupnosti, ki je članica skupnosti. Organt več takšnih organizacij oziroma skupnosti lahko ustanovijo iniciativni odbor. Pobudniki oziroma njihov iniciativni odbor predlaga samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki se po določbah tega statuta lahko organizirajo v določeno enoto skupnosti oz. temeljno skupnost, naj sodelujejo v postopku samoupravnega sporazumevanja in delegirajo svoje delegate v iniciativni odbor. Iniciativni odbor ugotovi možne udeležence samoupravnega sporazumevanja. pripravi osnutek samoupravnega sporazuma in ga da udeležencem v obravnavo. Zanjo določi čas najmanj 30 dni. Na podlagi rezultatov obravnave osnutka določi predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sprejem vsem udeležencem. 59. člen S samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto skupnosti oziroma temeljno skupnost in z drugimi samoupravnimi akti enote oz. temeljne skupnosti nt mogoče določiti ničesar, kar bt bilo v nasprotju s samoupravntm sporazumom o ustavitsi skupnosti ali z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 60. člen Enoto skupnosti oziroma temeljno skupnost upravlja skupščina, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev S samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto skupnosti oziroma temeljno skupnost se določt število delegatskih mest v zborih 210 URADNE OBJAVE 24. avgusta 1984 — $t. 20 skupščine tako. da delegate v ta zbor )ahko delegirajo neposredno a!i po konferencah delegacij vse samoupravne organizacije in skupnosti, ki ta sporazum sklenejo. 61. člen Določbe tega statuta, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti predsednika skupščine, predsednikov zborov in delegatov ter na sodelovanje drugih delegatov in določenih predstavnikov v delu skupščine skupnosti, se primerno uporabljajo tudi za skupščino enote oziroma temeljne skupnosti. Če skupščina enote skupnosti oziroma temeljne skupnosti oblikuje skupne organe uporabnikov in izvajalcev za pripravo osnutkov odločitev skupščine ter za spremljanje izvajanja v enoti oziroma temeljni skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov in odločitev njene skupščine ali če oblikuje delegatska delovna telesa, veljavno za delo teh organov oziroma delovnih teles ter za pravice, obveznosti in odgovornosti njihovih članov načela, vsebovana v določbah tega statuta, ki se nanašajo na odbore oz. delegatske delovne skupine skupščine skupnosti. !V SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKT! SKUPNOST! !. Skupne določbe 62. člen Samoupravni splošni akti skupnosti so samoupravni sporazumi, statut. poslovnik skupščine, plani in programi skupnosti, pravilnik, navodila. sklepi in drugi akti. s katerimi se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizaci j in skupnosti združenih v skupnosti oziroma pravice, obveznosti in odgovornosti organov skupnosti ter delegatov v teh organih. Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti skladni z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in tudi ne v nasprotju s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je skupnost sklenila ali k njim pristopila. 63. člen Postopek sklepanja samoupravnih sporazumov v skupnost) določajo ti sporazumi v skladu z zakonom in tem statutom. Postopek sprejemanja drugih samoupravnih splošnih aktov ureja ta statut oziroma poslovnik skupščine skupnosti v skladu s tem statutom Samoupravni splošni akt je mogoče spremeniti ali dopolniti, ukiniti ali mu podaljšati veljavnost samo po postopku, ki je določen za njegovo sprejemanje. 64. člen Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti objavljeni, preden začno veljati Samoupravni splošni akti začno veljati dan po objavi, če ni v samoupravnem splošnem aktu drugače določeno. Samoupravni splošni akti. za katere zakon zahteva soglasje skupščine občine ter spremembe in dopolnitve teh aktov, se objavijo šele. ko je to soglasje dano. (e z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom ni določeno drugače. sc samoupravni splošni akti objavijo v občinskem glasilu 2. Samoupravni sporazumi 65. člen S samoupravnimi sporazumi uporabniki in izvajalci v skupnosti določajo temelje planov skupnosti in urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti \ odnosih svobodne menjave dela in v drugih družbenoekonomskih oziroma v drugih samoupravnih odnosih. (e z zakonom ali samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ni določeno drugače, začne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja skupščtna skupnosti. Skupščina skupnost) je dolžna obravnavati pobudo, kt jo/a sklenitev določenega samoupravnega sporazuma dajo delavci oziroma drugi delovni ljudje, neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih, po svojih delegatih v skupščini skupnosti in njenih organih ali po svojih delegatih v odboru za samoupravno delavsko kontrolo skupnosti kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji a!i družbenopolitični skupnosti. 66. člen . Ko skupščina skupnosti sprejme pobudo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo uporabni- kom in izvajalcem v skupnosti, da se o njem izrečejo v določenem roku. (e organ, ki je da! pobudo za sk!enitev samoupravnega sporazuma, ni tudi pripravi! osnutka tega sporazuma, pripravi osnutek ustrezen odbor skupščine oziroma, če skupščina tako sklene, delegatska delovna skupina. 67. č!en Ko poteče rok za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma, ugotovi ustrezen odbor skupščine rezultate te obravrravc in predlaga skupščini stališča do posameznih v obravnavi osnutka izraženih predlogov in pripomb. Skupščina skupnosti določi predlog samoupravnega sporazuma in ga poš!je udeležencem sporazumevanja v sprejem. 'Samoupravni sporazum je v skupnosti sklenjen, ko ga sprejme najmanj toliko udeležencev, kolikor je po njegovih določbah potrebno za sklenitev in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti. Za ugotovitev iz prejšnjega odstavka skupščina skupnosti lahko v posameznem primeru pooblasti svoj določen odbor. 3. Statut 68. č!en Osnutek statuta pripravi ustrezen odbor skupščine in ga posreduje skupščini v obravnavo, le-ta pa ga da v javno razpravo. Na podlagi pripomb iz javne razprave pripravi odbor predlog statuta m ga posreduje v sprejem skupščini skupnosti. V primeru, da je začet postopek sprememb oziroma dopolnitev statuta zaradi tega. ker je bil spremenjen oziroma dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, ker so k temu sporazumu pristopili novi udeleženci, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov in izvajalcev nastale takšne spremembe, ki terjajo spremembo števila delegatskih mest ali sestave konferenc delegacij in iz podobnih raz!ogov. skupščina skupnosti začasno uredi vprašanja, ki jih ni mogoče odlašati, s statutarnim sklepom. Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka preneha veljati z dnem uveljavitve sprememb oziroma dopolnitev statuta. 4. Pos!ovnik skupščine 69. č!en Skupščina skupnosti s poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom uredi vprašanja v zvezi s svojim delom oziroma z delom zborov, odborov in de!egatskih delovnih skupin in sicer: — način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov v skupščini. — način sk!icevanja sej — način vodenja sej — potek sej — način vzdrževanja reda na sejah — način sklicevanja in vodenja sestankov predsedstva — način volitev, imenovanj, odpokhca in razrešitev delegatov — način programiranja dela skupščine in njenih organov — postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov — druga vprašanja podobnega značaja. 5. Plani in programi skupnosti 70. člen Dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti ter programe vzgojnoizobraževalnih storitev in druge programe skupnosti sprejema skupščina skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih samoupravnih sporazumov. S planom oziroma programom skupnosti ni mogoče na!ožiti uporabnikom in izvajalcem materialnih obveznosti, ki jih niso prevzeli s samoupravnim sporazumom. (^c skupščina skupnosti tako določi, je njen odgovorni odbor dolžan dati v obravnavo že osnutek plana oziroma programa. V tem primeru je dolžan pri pripravi predloga upoštevati v obravnavi osnutka izrečene predloge, mnenja in pripombe. 6. ! rogramske zasnove in vzgojnoizobraževalni programi 71. člen Programske zasnove za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov za izpopolnjevanjcvanje. ki se oblikujejo kot programi za stalno 24. avgusta 1984 — §t. 20 URADNE OBJAVE 211 izobraževanje v občini na področju kulture. samoupravljanja, družbe-nopoimčnega deia. tjudskc obrambe in družbene samozaščite ter na drugth področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja. sprejema skupščina skupnosti po poprejšnji širši družbenopolitični verifikaciji — zlasti v družbenopolitičnih organizacijah. Predlog programske zasnove mora biti v obravnavi v samoupravnih organizacijah in skupnostih uporabnikov in izvajalcev najmanj K) dni pred sejo zborov skupščine. 72. člen Pripravo predloga programa za stalno izobraževanje na določenih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja poveri skupščina skupnosti vzgojnoizobraževalni organizaciji oz. skupnosti, ki bo ta program izvajala. Gradivo za obravnavo predloga programa iz prvega odstavka tega člena mora biti samoupravnim organizacijam in skupnostim uporabnikov oziiorna izvajalcev poslano najmanj 30 dni pred zasedanjem , skupščine skupnosti. Program iz prvega odstavka tega člena sprejme po zaključeni obravnavi skupščina skupnosti. 7. Drugi samoupravni splošni akti skupnosti 73. člen S pravilniki, navodili in sklepi ter z drugimi akti splošne narave skupščina skupnosti zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti. ki so jih delavci in drugi delovni ljudje oziroma njihove samoupravne organizacije in skupnosti prevzeli s samoupravnim sporazumom. ter določa način uresničevanja teh pravic, obveznosti in odgovornosti. 74. člen Skupščina skupnosti daje, kadar je to potrebno, avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela in razlago v skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov, če ni s samoupravnim sporazumom za to pooblaščen drug organ. Skupščina skupnosti lahko pooblasti svoj ustrezen odbor, da po potrebi izda metodološko oziroma tehnično navodilo za izvajanje določenega samoupravnega splošnega akta. Navodilo iz prejšnjega odstavka zavezuje subjekte, na katere se nena ša. da se pri uresničevanju svojih pravic oziroma pri izpolnjevanju svojih obveznosti po njem ravnajo. V SODELOVANJE SKUPNOST! / DRUGIM! SAMOUPRAV N1M1 ORGANIZACIJAM! IN SKUPNOSTMI 1. Splošne določbe 75. člen Skupščina skupnosti in njeni organi sodelujejo z ustreznimi organi drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združe nega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi z organi družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, kadar je potrebno z njimi uskladiti programe dela, osnove in merila v svobodni menjavi dela ali stališča v drugih zadevah, ki so skupnega ali širšega družbenega pomena. 76. člen Najpogostejša oblika sodelovanja skupščine skupnosti in njenih organov z ustreznimi organi samoupravnih organizacij in skupnosti iz predhodnega člena so koordinacijska telesL. ki jih oblikuje skupščina skupnosti oz. njem organi skupaj z ustreznimi drugimi organi Skupnost se z drugimi samoupravnimi organi m organizacijami lahko dogovori tudi za drugačne oblike sodelovanja 77. člen Skupnost lahko ustanavlja skupne organe za sodelovanje zlasti: - z raziskovalnimi skupnostmi za proučevanje potreb m dajanje predlogov za raziskovalno in razvojno delo na področju osnovnega izobraževanja - s skupnostmi s področja kulture glede usklajevanja razvoja na področju kulture in glede zagotavljanja sredstev za njegov razsoj - s skupnostjo senatnega varstva, soc.alnega skrbstva ,n zdravstveno skupnostjo glede usklajevanja programov za .zobrazevanje tn usposabljanje otrok z motnjami v telesnem tn duševnem razvoiu - s telesnokulturno skupnostjo za oblikovanje enotne politike na področju telesnokulturne dejavnosti učencev - pa tudi z drugimi organizacijami m skupnostmi, kjer se pokaže potreba po takšnem sodelovanju. 7H. člen Kadar je skupnost poklicana, da kot udeleženka sodeluje pri družbenem dogomarjanju ali samoupravnem sporazumevanju z drugimi družbenimi dejavniki v mprašanjih, ki so skupnega pomena, sklepa družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum skupščina skupnosti. Cc v primerih iz prejšnjega odstavka skupščina skupnosti ne določi drugače, sodeluje m postopku priprave predloga družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma ustrezen odbor skupščine 79. člen Ce skupnost sklene samoupravni sporazum ali družbeni dogovor, s katerim je predm iden skupen organ udeležencem. delegira delegate v tak šen organ skupščina. Delegati se v skupnem organu ravnajo po napotkih m smernicah skupščine ter so ji dolžni poročati o delu skupnega organa m o smojem delu v njem. V posameznih vprašanjih, ki jih ohravnamajo v skupnih organih, lahko delegati zahtevajo mnenje ustreznega odbora skupščine, strokovna služba, ki opravlja ustrezna dela za skupnost, pa jim je dolžna priskrbeti podatke, ki jih zahtevajo. Delegati v skupnih organih so skupščini skupnosti osebno odgovorni za svoje delo v teh organih, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in določitve teh organom. HO. člen Kadar skupščina skupnosti oziroma odbor skupščine ugotovi, da od ločitem organa druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali družbenopolitične skupnosti lahko vpliva na uresničevanje interesom uporabnikom m izvajalcem m skupnosti, zavzeme do takšne odločitve oziroma njenega osnutka ali predlaga stališča in jih sporoči ustreznemu organu 2. Koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa H! člen Koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa je oblika stalnega sodelovanja skupščine skupnosti z občinsko skupnostjo za zaposlovanje, ob činskim upravnim organom, pristojnim za vzgojo m izobraževanje z družbenopolitičnimi organizacijami občine, organizacijami združenega dela, ki potrebujejo kadre, ki se izobražujejo m srednji družboslovni šoli m Sežani, osnovnimi šolami m občini m srednjo družboslom no šolo v Sežani, zaradi ugotavljanja in usklajevanja družbenih potreb po usmerjenem izobraževanju v občini, usmerjanja vpisa v usmerjeno izobraževanje in poklicnega usmerjanja otrok H2. člen V koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa imenuje - skupščina skupnosti - 5 članom - skupnost za zaposlovanje v Sežani - ! člana občinski upravni organ pristojen za vzgojo in izobraževanje - ! člana - DPO občine - ! člana - Krasmeta! Sežana - 1 člana - Iskra Sežana — ! člana - SGP Kraški zidar Sežana - ! člana - Upravni organi SO Sežana - ! člana - vsaka osnovna šola v občini - 1. člana - Srednja družboslovna šola Sežana - 1 člana H3. člen Člani koordinacijskega odbora, ki jih imenuje skupščina skupnosti, so dolžni poročati skupščini skupnosti o delu koordinacijskega odbora. 3. Delegiranje delegatov uporabnikov m svete izobraževalnih organi zacij in njihove organe samoupravne delavske kontrole 212 URADNE OBJAVE 24. avgusta 1984 — $t. 20 H4. čten /bor uporabnikov skupščine skupnosti detegira v svet posame/ne tzobraževatne organizacije, ki svobodno menjujejo de!o v skupnosti m preko nje in v njen organ samoupravne detavske kontrote, toiiko de!e gatov. kohkor do!oča njen statut. /bor uporabnikov detegira detegate izmed detegatov, ki so !ahko de tegirani v /bor uporabnikov skupščine skupnosti. Ko /bor uporabnikov detegira detegata v svet i/obraževatne organt zactje o/iroma v njen organ samoupravne deiavske kontrote. dotoči tudi čas trajanja mandata detegatu. vendar največ do i/teka mandatne dobe detegatov. ki so tahko detcgirani v /bor uporabnikom /bor detcgatov tahko detegata predčasno odpoktiče ati na njegovo prošnjo ra/reši in njegovo mesto detegira drugega detegata. M5. čten Detegat /bora uporabnikov se v svetu i/obraževatne organizacije m v organu samoupravne detavske kontrote ravna po napotkth tn smernt-cah /bora uporahmkov skupščine skupnosti ter mu je dotžan poročati o detu sveta o/iroma organa samoupravne detavske kontrote in o svojem detu v njem V posame/mh vprašanjih, kt jih obravnava svet tzobraževatne organizacije o/iroma organ samoupravne detavske kontrote. tahko detegat zahteva od /bora uporabnikov statišča do teh vprašanj, od stroko\ne stu/be. kt opravtja dotočena deta /a skupnost, pa potrebne podatke. Detegat v i/obraževatni organizaciji ne more pre\ zemat) materiatnth ati drugih obveznosti v tmenu skupnosti. Detegat v svetu !/ohraževatne organt/acije o/troma v organu samoupravne detavske kontrote je /boru uporabnikov osebno odgovoren /asvoje deto. v sktadu ssvojimt pravicamt in dotžnostmi v s\etu o/iroma organu samoupra\ne detavske kontrote pa tud) /a njegovo deto in odtočttve. V! RA/POLA(^ANJEtN RAVNANJE S SREDSTVt VSKt PNCV srt Mb. čten t matična sredstva. ki jtt! \ skupnosti združujejo uporabntkt o/troma tzvajatci /a uresničevanje svobodne menjave deta at) v druge s samot) pravnim sporazumom dotočene namene, je mogoče porabtt) samo v te namene tn v mejah, kt jih dotoča tetm ptan skupnost). ! tnančna sredstva, kt jtt) skupnost pridobi s prihodkt od dotaoj. sub-venetj dart) ah voh), je mogoče porabiti samo /a namene, /a katere so bita ta sredstva dana Sredstv a t/ prejšnjega odstav ka. ki so bita dana skupnost) ne da bi bit označen namen, tn t/redne prthodke je mogoče porabiti samo /a namene dotočene / tet mm ptanom skupnosti Kot nenamenska poraba hnančnih sredstev sc ne šteje njihov a /ača sna uporaba /a druge. / tetmm ptanom skupnost) dotočene namene, da bt s tem premostiti začasno nesorazmerje med prthodkt tn odhodkt M7. čten t/ptačita hnančnih sred^ev v skupnost) temetjtjo na tetnem ptanu skupnost) t/ptačda. k) so po samoupravnem sporazumu pogojena s predto/t tvijo prgramov. poročit a!t obračunov, so dovotjena šete ko prograt)). poročtto o/troma obračun odobrt skupščina oziroma njen poobtaščent organ. t/ptačita. ki so po svojt naravi vezana na sktenitev samoupravnega sporazuma ati pogodbe, so dovotjena šete. ko je takšen akt vetjavno sktenjen. Predujme je dovotjeno tzptačevat) ob pogojth. kt jiti dotoča samot) pravnt sporazum a!) pogodba v sktadu s samouprav ntm sporazumonv Če je v tetnem ptanu skupnost) namen dotočemh sredstev dotočen samo okvirno, odtoča o posame/nth t/ptačthh v tem okviru skupščina skupnosti, če nt za to pobtastita katerega svoji odborov. / tetmm ptanom skupnosti je ustrezen odbor skupščine tahko poo btaščen samostojno odtočati o izptačitih ptaniranih /a neprcdvtdenc namene, s tem da izptačito /a posamezen namen ne sme preseči doto čenega zneska. MK. čten Strokovna stužba. kt za skupnost oprav tja adnumstrattvno-strokov na. tehntčna in tem podobna deta. izvršuje posamezna t/ptačita t/ sred štev skupnost) po natogu predsednika skupščtne. o/troma po natogu detavca detovne skupnost) v mejah poobtastit. ki jih je nanj prenese) predsedntk skupščine Natog za izptačito mora temetjiti na samoupravnem sptošnem oziroma posamičnem aktu iz predhodnega čtena Kdor izda natog za izptačito. je osebno odgovoren za njegovo sktad-nost s samoupravnim sptošnim oziroma posamičnim aktom, ki je po tem statutu tahko podtaga za to izptačito. kot tudi za njegovo sktadnost z zakonom oziroma predpisom na podtagi zakona. S9. čten V prtmeru. da kdo od tistih, ki so se s samoupravnim sporazumom zavezah združevati sredstva v skupnosti, ne izpotni tet) svojih obveznosti pravočasno, je predsednik supščine oziroma detavc detovne skupnosti v okv iru poohtastd. ki jth je nanj preneset predsednik skupščine, dotžan prevzeti ukrepe za ižterjavo. V primeru, da združevanje sredstev v skupnosti začasno zaostaja za ptanirano dinamiko in zaradi tega ne bi bito mogoče pravočasno izvršit) dospehh izptačit. tahko odbor skupščtne najame premostitveno poso-jito s tem. da o najetju posojita poroča skupščini skupnosti Odbort skupščine se tahko dogovarjajo z organt drugih mteresnth skupnosti družbenih dejav nosti o vzajemnem zagotavljanju tikv idnosti teh skupnosti z medsebojnimi premostitvenimi posojiti in s skupnim najemanjem premostitvenih posojit. Vtt URESNtČEVANJE NALOG NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE !N DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 90. čten Skupščina skupnosti je nositka natog. ki jih ima skupnost na področju tjudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu in predpisih na podtagi zakona ter po družbenem ptanu in ptanth občme. Skupščina skupnosti tn njeni organi pri opravljanju natog na področju tjudske obrambe in družbene samozaščite sodetujejo s pt istojmmi občinskimi organi in družbenopohtičnimi organizacijami ter z njimi us-ktajujejo ukrepe na tem področju. 9 L čten Obrambnt načrt skupnosti dotoča ukrepe za njeno detovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti, v drugih izrednih razmerah in v vojni. Sestavnt det obrambnega načrta je statutarni sktep. ki v sktadu s predptsi začasno, dokter trajajo izredne razmere, ureja sestavo organov skupnosti, njihov a poobtastita in način odtočanja. tako da skupnost v takih razmerah tahko oprav tja soje temetjne natoge. 92. čten /a uresničevanje dostednega izvajanja pohtike pri organiziranju tjudske obrambe tn družbene samozaščite, spremtjanje in ocenjevanja v arnostmh tn obrambnih razmer ter usmerjanja vseh dejvnikov sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite imenuje skupščina skupnosti odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito. 91. čten Predsedntka in 6 čtanov odbora za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina skupnosti izmed čtanov predsedstva skupščine tn čtanov odborov skupščine. Strokov ni detavec. ki je v strokov nt stužbi. kt oprav tja deta in natoge za skupnost, zadotžen za področje vzgoje in izobražeanja. je čtan odbora po potožaju Predsedntk odbora skticuje seje. predtaga dnevni red tn vodi seje ter predstavlja odbor. Predsednik tn čtant odbora so skupščin) skupnosti osebno odgovorni za svoje deto v odboru, v sktadu s svojimi prav icamt tn dotžnostmt pa tud) za deto tn odtočitve odbora 94. čten Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito: pripravlja samouprav ne akte, kt jih na področju tjudske obrambe m družbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti, skrbi za izvajanje teh samoupravnih aktov, - sprejema obrambnt načrt skupnosti. neposredno uresničuje druge natoge na področju tjudske obrambe in družbene samozaščite v sktadu z zakonom, predpisi na podtagi zakona in ptani družhenopotitične skupnosti 24 avgusta 1984 — Št. 20 URADNE OBJAVE 213 V!!! JAVNOST DELA 95. čien Deio skupnosti je javno. Skupščina skupnosti obvešča javnost o svojem delu. o doseganju ciijev skupnosti in izpoinjevanju njenih pianov ter o uresniče\anju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnoso\ \ njej. Seje zborov skupščine m njcnth odhoro\ so odprte/a ja\nost. Samo pod pogoj) doiočenimi s posiovnikom skupščine. !ahko /bor oztroma skupščina skiene. da boobrav nav a doiočenega v prašanja /aprta /a jav-nost. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremijati seje /borov skupščine m njemh odborov ter obveščati javnost o njihovem de!u. če ne gre /a vprašanja katerih obravnava je /aprta Gradiva /a seje /borov skupščine so javna. Javne so tudi odiočttve skupščine o/troma posameznega /bora ter stahšča izražena v ohrav na vi. 96. č!en Jav nost sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv. odioč,-tev in v obrav navi izraženih staiišč je mogoče omejiti samo /aradi varo vanja podatkov, ki se štejejo kot tajm na podiag, zakona a!i na njegov t osnovi izdanega predpisa ah samoupravnega spiošnega akta. Kdor predioži skupščini a!i njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dotžan to na gradivu vidno označiti. O omejitv i javnosti sej zborov skupščine, njunih odiočitev oziroma v obravnavi izraženih staiišč zaradi varovanja tajnih podatkov, odiočata zbora na seji. Kdor je seznanjen s tajnimi podatki, jih je doižan varovati. !X. OPRAVLJANJE ADM!N!STRAT!VNO STROKOVNiH. PO MOŽNiH !N TEM PODOBNIH DEL * 97. čien Administrativno-strokovna, pomožna in t^m podobna deia. ki orno gočajo delavcem in drugim deiovnim ijud^n ter občanom, da v skupnosti po svojih deiegatih usklajujejo posamične, skupne in družbene vzgojnoizobraževaine potrebe in interese ter da sprejemajo odiočitve v zvezi z zadovoijevanjem teh potreb oziroma uresničevanjem teh inte resov, opravlja skupna strokovna siužba, ki jo je skupnost ustanoviia skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejvnosti v občini. Deiovna skupnost skupne strokovne siužbe in skupnost ter druge samoupravne interesne skupnosti utanoviteijice skupne strokovne siužbe urejajo svoje mesebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s posebnim samoupravnim sporazumom. 9M. čien Skupno strokovno siužbo vodi vodja deiovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti skupaj z drugimi samoupravnim! interesnimi skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini. Deiovna skupnost skupne strokovne siužbe in skupnost ter druge samoupravne interesne skupnosti ustanovijice skupne strokovne siužbe urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s posebnim samoupravnim sporazumom. 98. čien Skupno strokovno siužbo vodi vodja deiovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so ustanovite supno strokovno siužbo. na podiagi mnenja deiavcev te deiovne skupnosti. X. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE 99. čien Z dnem uveijavitve tega statuta preneha veijati statut skupnost!, sprelet na seji skupščine skupnost,, dne 26. 12. i974 ,n statutarn, skiep,. .prejeti 16. 5. 1978, 4. 3. 1982 in 30. 4. 1982. - V času od sprejetja do uveijavitve tega statuta se njegove doiocbe :ačasno uporabijajo v vprašanjih, ki jih statut in statutarn, s ep, ,z prejšnjega odstavka ne urejajo v skiadu z zakonom. 100. čien Ta statut se objvi v Uradnih objavah po pridobitvi sogiasja Skupščine občine Sežana ,n začne veijati nasiednji dan po objavi. Števiika: 96^82 Predsednik skupščine Sežana: !6 decembra 1982 IDA ŠONC, i. r. K temu statutu je daia sogiasje skupščina občine Sežana s skiepom št. 022-Ì/83-12 dne 27. juiija 1983. KULTURNA SKUPNOST SEŽANA N., podiagi 33. čicna Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kui turne skupnost, Sežana, je skupščina Kuiturnc skupnost, Sežana na svoj, sej, / dne 28. apriia !982 sprejeta t UOTO\ ! ! \ ENt SKLEP !. čien Skupščma Kuiturnc skupnosti Sežana ugotav ija. da je večma deiav cev. k, združujejo dcio v TO/D (O/D. dciovnih skupnostih) sprejeto Samouprav n, spora/um o ustanovili Kuiturnc skupnosti Sežana 2. čien S tem je Samouprav n, spora/um vcijavno sprejet. 3. čien Ta skiep veija takoj. $teviika:30-!/K2 Prcdscdmk Sežana. 28. apriia Ì982 MARJANA LENASSi. ! , Na podtag, 65. ,n 66. čiena zakona o skupnih osnovah svobodne me njave deia (Ur. ) SRS Ì7/79) in 22. čiena zakona osvobodn, menjav, deia na področju kuiturnih dejavnosti (Ur. !. SRS št. )/8!) skienemo deiavci v temeijnih organizacijah združenega deia in skupnostth in de iovni ijudje in občani v .krajevnih skupnostih občine Sežana (kot uporabniki) in deiavci v temeijnih organizacijah združenega deia in skupnostih. ki opravijamo kuiturno dejavnost kot giavno dejavnost, deiovni ijudje, ki z osebnim deiom samostojno kot pokiic opravijamo umetn, ško aii drugo kuiturno dejavnost, in deiovni ijudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah ,n društvih, ki opravijajo kuiturno de javnost (kot izvajaici) SAMOUPRAVN! SPORA/UM O USTANOViTV! KULTURNE SKUPNOST) SEŽANA i. NAMEN !N CiLJ! USTANOViTVE KULTURNE SKUPNOST) SEŽANA L čien V kuiturni skupnosti Sežana bomo uporahntk, ,n izvajaici: - skrbeti za skiaden razvoj kuiturnih dejavnosti v občin, Sežana. - enakoprav no z drugimi zbori skupščine občme Sežana odiočai, o temeijnth vprašanjih organiziranost! in razvoja kuiturnih dejavnost, v občini Sežana, - uskiajevaii eiemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeijih pianov - uskiajevaii programe storitev oziroma posamičnih storitev s področja skupnosti - obiikovaii in doiočaii skupne osnove kuiturnc poiitike tako, da bodo kuiturne vrednote dostopne vsem občanom, - zagotavijaii deiavcem, v organizacijah združenega deia in skupnostim s področja kuiture, enak družbenoekonomski poiožaj kot deiavcem na drugih področjih združenega deia 214 URADNE OBJAVE 24 avgusta 1984 — §t. 20 - ugotavljati obseg sredstev /a izvedbo programov storttev. posa-mtčnth storitev o/, dejavnosti sprejema!) ukrepe /a zagotov itev sredstev v posameznih planskih ohdohjth /a tzvedhodogovorjenth programov storitev, posamtčnih storite' oz dejavnosti zagotavlja!) sredstva za razširitev zmogtjivosti oz. posodobttev ku!tum)h organizacij tn društev. če ta sredstva niso /agotov !jena v cent storttev spodbuja!) in skrbeh za t/menjavo ku!turnih dejavnost) s Sto-veno v !ta!iji ^{vodbuja!) medobčinsko sodetovanje dotočit) obseg tn načtn zagotavtjanja sredstev za oprav !janje n atog sptošne tjudske obrambe tn družbene samozaščttc se sporazumeva!) odrugih zadevati pomcmbni!i za razvoj kuttur m!) ^!ejav^los^^ \ otičim Sežana 2. č!cn /a opravtjatije na!og tz prejšnjega č!cna bomo v ku!turm skupnost) Sežana zdtuzev att [votretvtì a sredstva v sktadu s satroiniravmm sporazumom o teme!jth ptana # č!en /a oj^rav ))anje ku!turnt!) dej iv nostt oz. storitev. za katerih oprav tja-)tje tu pogojev \ satin otvettn Sežana, se ku!turna skupnost Sežana, povezuje z Jrugtnu ku!tttrnu)u sku)uiostmt m skupno z njtmi organi/tra o' .[atije te!) dejavnost) oz storttev !! s\()h()!)\\\!H\J\\ \!)Et \!NPL\NtRANJE 4 č!cn Sa osno\ ) \ku[uu!i men! za otvtikovatije mirmativov m standardov za opt.tv!j.uije kutturm!) dejavnost), dogovorjenth v kutturni skupnosti S!ovent)e. tvunoo!v!tko\ati meto