PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 25 (8427)
TRST, torek, 30. januarja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SflIGONSKE ČETE NAPADAJO Nfl VSEM OZEMLJU JUŽNEGA VIETNAMA
Hanoi obtožuje Thieujevo vojsko neprestane grobe kršitve premirja
Kanada grozi, da bo odpoklicala svoje vojake, če ne bo spoštovano premirje - Mednarodna konferenca o Vietnamu bo verjetno v Parizu
SAIGON, 29. — Premirje v Vietnamu je v veljavi že 48 ur, kljub temu pa se raven vojaške dejavnosti ni zmanjšala. Poročajo o hudih bojih v vseh južnovietnams kih pokrajinah, kjer skušajo čete južnovietnamske lutkovne vlade ponovno zasesti področja, ki so jih osvobodilne sile osvobodile že pred časom.
Saigonske čete skušajo predvsem iztrgati partizanom iz rok nadzorstvo nad cestami. Vse ceste, ki peljejo v Saigon so namreč prekinjene. Saigonci napadajo partizane, ki so postavili cestne bloke, z oklopnimi silami in silovitimi letalskimi napadi.
Severnovietnamska vlada je ob-
ložila Saigon in ZDA, da napadajo z letali, tanki in topništvom tudi 9osto naseljena mesta. Poročijo o napadu južnovietnamskega letalstva na cerkev, v kateri je bilo veliko žtevilo civilistov.
V	svoji izjavi potrjuje severno-yietnamska vlada, da bosta Hanoi ■o ZRV do pičice spoštovala sporazum o miru, ki so ga podpisali 27. januarja v Parizu. Prav tako pričakujeta Severni Vietnam in ZRV da hodo spoštovali premirje tudi ZDA
*,,nim,|1„	nm,m, im mini 111111111» uiiiiiui
Predsednik Tito čestital
vietnamskemu ljudstvu ob podpisu mirovnega sporazuma
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29.	— Predsednik
republike maršal Tito je ob pod-Pisu sporazuma o prenehanju voj-he v Vietnamu poslal brzojavne cestitke predsedniku Demokratične republike Vietnama Tung Duc Ton-8u, predsedniku prezidiuma CK honte nacionalne osvoboditve Južnega Vietnama Nguyenu Thou in Predsedniku . Združenih držav Amerike Richardu Nixonu. V brzojavkah Tong Duc Tongu in Nguye-nu Thou je Tito izrazil zadovoljivo, da je končno nastopil dan, ki je pomemben ne le za mir v Vietnamu, temveč v vsem sve-tu. Ljudstvo Vietnama si je z Junaško borbo pridobilo svoje zakonite pravice do svobode, neodvisnosti in enotnosti. Narodi Jugoslavije se skupno z ljudstvom Vietnama vesele ob njegovi zmagi, kot so bili od začetka borbe na j-Jegovi strani. Tit-o zagotavlja, da bodo narodi in vlada Jugoslavije v mejah svojih zmožnosti nudili vsestransko pomoč ljudstvu Viet-bama.
V	brzojavki Nixonu je Tito iz-uzjl upanje, da bo sporazum pri-
P^ljal do pravičnega in trajnega . ru in da bo prispeval k ustvarjanju ugodnega ozračja za rešitev Slugih perečih in odprtih vprašanj.
rzojavne čestitke sta poslala tudi Predsednik Zveznega izvršnega sve-b Džemal Bijedič predsednikoma n ade Demokratične republike Viet-ama in začasne revolucionarne mde Južnega Vietnama ter zvezni Ojnik za zunanje zadeve Miloš • ln*o zunanjima ministroma ZRV Demokratične republike Vietnama ter zunanjemu ministru ZDA Rogersu.
v 9^ Podpisu sporazuma o miru Vietnamu je jugoslovanska liga mir, neodvisnost in enakoprav-narodov pismeno čestitala ve-Poslaništvu republike Severnega etnama v Beogradu. V brzojavil bbfb drugim zagotavlja, da bo ga tudi v bodoče v mejah svoje osti
b.^a, da uresniči svoje politične
in Južni Vietnam. Nota severnoviet-namske vlade tudi obtožujte saigon-sko vlado, da so njene čete napadle ljudstvo, ki je proslavljalo podpis sporazuma o premirju še zlasti na področju Binh Songa, Binh Dinha in Tam Quanga, kjer so razobesili modro-rdeče zastave z zlato zvezdo osvobodilne fronte.
V	spopadih pri mestu Tai Ninh, ki so ga partizani v zadnjih dneh osvobodili, in na katerega sedaj pritiskajo močne južnovietnamske sile, je bil ranjen pri eksploziji granate, italijanski časnikar Mar-cello Alessandri, ki je zaposlen pri italijanski radioteleviziji. Drobci granate so ga ranili v noge, njegovo zdravstveno stanje vsekakor ni zaskrbljujoče. Alessandri je tre-
, nutno v neki južnovietnamski bolnišnici.
V	večernih urah je prispelo v Južni Vietnam še nekaj skupin kanadskih indonezijskih, poljskih in madžarskih vojakov, in častnikov, ki tvorijo mednarodno komisijo za nadzorovanje premirja.
Kanadska vlada je sporočila, da ho takoj odpoklicala svoje čete iz Vietnama, če se boji ne bodo nemudoma prenehali. Zato je že poslala proti južnemu Tihemu oceanu torpedov ko «Terranova». na katero naj bi se kanadski vojaki vkrcali.
Zaradi zapletov pri prihodu predstavnikov osvobodilne fronte v Saigon. so prvo zasedanje štiristranske vojaške komisije preložili. Saigonske oblasti so namreč zahtevale od članov ZRV naj se podvržejo nekaterim birokratskim postopkom, kar so ti zavrnili ker za južnovietnamske državljane, kar so še vedno, niso potrebni. Zaradi nepopustljivosti saigonskih oblasti, so morali pripadniki osvobodilne fronte počakati v letalu 14 ur, preden so jim dali dovoljenje, da se izkrcajo. Prišlo je tudi do sporov med policijo in časnikarji, ki so hoteli priti na letališče nekaterim novinarjem so celo odvzeli dovoljenje za delo v Južnem Vietnamu.
V	Parizu so iz neuradnih krogov potrdili vest, po kateri naj bi bila skorajšnja mednarodna seja o Vietnamu v francoskem glavnem mestu. Kaže, da sta se o tem razgo-varjaia ameriški zunanji minister Rogers in francoski predsednik Pom-pidou. Rogers se je baje premislil v zvezi s svojimi pomisleki o Parizu kot sedežu mednarodne konference. Ameriški zunanji minister je bil namreč mnenja, da je Pariz, spričo tesnih stikov, ki jih ima s
n «zn°Sti f>ornagala ljudstvu Viet-oiii 3’ da uresniči svoje politične - , ’ P°zdravi rane, ki so mu jih aaai, imperialistični napadalci v leJ vojni.
B. B.
Norveški zunanji minislcr v SFRJ
našega dopisnika)
so f°5RAD’ 29' - v Beogradu ni m danes dopoldne pričeli urad-za ,,,govori ^ zveznim tajnikom
lošem aSe.Zadeve Jug°slaviie Mi-Mirueem in zunanjim mi-
histiv, "“lu>-cui m zunanjim mikom ; Norveške Dagfinom Vaarvi-Polria10. Hitovimi sodelavci. V do-iali toklh razg°vorih, ki so tra-
nem 7	. ‘n potekali v prisrč-
ni n Prijateljskem ozračju, je znan?iVnčm zYezni tajnik Minic se-lavcp1 Vaarvika in njegove sode-liko i Z notranjo in zunanjo poli-nih J1 , ališči Jugoslavije do raz-raednarodnih vprašanj, bi m'C i’6 ae P°sebno poudaril, da renc °ra*a bodoča evropska konfe-dolnčL-° ^delovanju in varnosti tev atl osnovna načela in usmeri-žitvp , splošne evropske razoro-VsaP ’ ker ie to življenjski del “ke varnosti.
Er«.1a kraiu Je Minic prikazal tudi ju-Za Yan.sko željo in pripravljenost norvp-t-u1^ napredek jugoslovansko na , , odnosov in sodelovanju na vseh področjih.
B. B.
Severnim Vietnamom, preveč pristranski, oziroma preveč naklonjen Severnemu Vietnamu. Na Pariz kot sedež konference, Južni Vietnam še ni pristal, zdi se pa zelo malo verjetno, da bi Thieu kljuboval svojemu mogočnemu zavezniku.
Predsednik južnovietnamske kola-boracionistične vlade pa medtem hujska proti «komunistom», ki so po njegovem vsi tisti, ki nasprotujejo njegovemu režimu. Thieu je v svojem zadnjem govoru po proglasitvi premirja izjavil, da prekinitev ognja še ne pomeni, da se bodo ckomunisti lahko svobodno gibali po Južnem Vietnamu in da bodo delali propagando proti njegovemu režimu, ki da je edina zakonita vlada. «če bomo dobili komuniste v kakšnem od naselij, kjer ne bi smeli biti, jih bomo pri priči ustrelili*.
Na Dunaju konferenca o delni razorožitvi
DUNAJ, 29. — Na Dunaju sporočajo, da je bilo avstrijsko zunanje ministrstvo uradno obveščeno, da se bodo v sredo, 31. januarja začeli v tem mestu poizvedovalni pogovori med državami članicami atlantskega in varšavskega pakta o obojestranskem uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil.
Čeprav se bodo razgovori začeli že čez dva dni je še vedno odprto vprašanje, katere države se ga bodo udeležile. Problem sta namreč Romunija in Bolgarija, ki ju zahodni zavezniki niso povabili, češ da sta preveč oddaljeni od središča Evrope.
Prav tako niso povabili r.a raz-
govore Portugalsko, ki je članica atlantskega pakta^ je pa po mnenju večine članic preveč oddaljena od srednje Evrope. Z-ato bo treba takoj v začetku pogovorov določiti status Romunije in Bolgarije, ki sta izjavili, da se hočeta udeležiti zasedanja.
Medtem so prispele na Dunaj prve delegacije. Zvečer je prispela delegacija ZDA, jutri pa bodo prispela predstavništva Italije, Vzh. Nemčije, Madžarske, Bolgarije in Češkoslovaške. V. sredo bodo prispele še delegacije SZ, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Nizozemske.
ZAHTEVA SPREJETA NA SHODU V DOBERDOBU
V GORSKI SKUPNOSTI ZAGOTOVITI SPOŠTOVANJE NARODNIH POTREB!
Predsedstvo shoda o gorskih skupnostih v Doberdobu. Od leve proti desni doberdobski župan Andrej Jarc, tržaški občinski svetovalec arh. Roberto Costa, predsednik Zveze krajevnih avtonomij Giorgio Deliago, deželni svetovalec Spartaco Zorzenon, dolinski župan Dušan Lovriha in sovodenjski župan Jože češčut
(Foto Mirko Kuzmin)
iuiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii’*miiiiiiiiiiiiiiiiMii.uiiiiiui.....imunimi..
OB VZKLIKIH «SIEG HEIL» V DVORANI TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA
Nacist Freda in njegova tržaška pajdaša na zatožni klopi pod obtožbo izsiljevanja
Prisotna je tudi žrtev izsiljevanja trojice «Freda-Neami-Portolan» misovec dr. Gabriele Forziati, ki se je vrnil iz Grčije - Bahaški cinizem in izzivalnost glavnega obtoženca Frede za krvavi milanski pokol - Zadržane izjave karabinjerskega kapetana Lemba
V Trstu se je včeraj pričel pro ces proti padovanskemu nacistu odvetniku Francu Fredi, ki je 1 za!ož.nikom iz Trevisa Glovannijem Ven-turo obtožen krvavega milanskega pokola. Po več kot enem letu, kolikor je Freda doslej odsedel v pričakovanju, da milanski sodnik D'Ambrosio zaključi svojo preiskavo, se je obtoženec št. 1 za atentate leta 1969 prvič pokazal v javnosti. Zgodilo se je v Trstu, kar ni povsem slučajno. Nekateri celo mislijo, da so njegovi odvetniki hoteli preizkusiti vzdušje v krogih tržaškega sodstva, za primer, če bi D'Ambrosiu v Milanu odvzeli preiskavo in jo s kakim izgovorom prenesli drugam.
Koliko važnosti 'o tržaški sodni krogi pripisali temu procesu, ki je v veliko dvorano s policisti obkoljene sodne palače v Ul. Coroneo priklical več sto ljudi, je dokazal že delovni spored ponedeljkovega jutra.
Točno ob devetih, ko je publika že natrpala prostor, ki ga od sodne dvorane ločuje pregrada in so agenti porivali na hodnik fotografe, da bi jim preprečili delo, se je v spremstvu karabinjerjev prikazal skozi majhna vratca človek, ki se bo moral prej ali slej zagovarjati zaradi obtožbe umora 16 ljudi zaradi bombnega atentata v milanski kmečki banki: Franco Freda. Dvaintrideset let star, nizke postave, je obstal sredi železne ograje, na prostoru za obtožence. Roke je sklenil predse in se namrščil. Na sebi
je imel dolg usnjen plašč rjave barve. «Gestapovec», je nekdo zašepetal. Tedaj je med publiko završalo. Deset, petnajst stegnjenih rok se je dvignilo v nacistični pozdrav.
Po nedavnem procesu proti grškim antifašistom
Lorna Briffa Caviglia danes iz Aten v Ženevo
Grška sodišča so obsodila na hude kazni ljudi, ki so se odlikovali v osvobodilnem boju
ATENE, 29. — Grški policijski organi so sklenili, da bodo izgnali italijansko državljanko Lorno Briffo Caviglio iz Grčije jutri zjutraj.,.Po sporočilu policijskih oblasti se bo Lorna Briffa Caviglia vkrčala jutri zjutraj na letalo, ki jo bo popeljalo v Ženevo, kjer se bo srečala s svojimi sorodniki.
Kaj vse se skriva za zakonskim izgonom Briffe Caviglie, ki je bila obsojena v Grčiji na dvajset mesecev zapora zaradi «prevratništva», se morda ne bo nikoli niti zvedelo. Predvsem zato, ker je bila Lorna Briffa Caviglia vedno priprta v vojaškem središču ter je bila zato na razpolago oblastem, ki so bile direktno povezane s sedanjim vojaškim diktatorskim režimom v Grčiji.
Danes popoldne je Lorna Brilta Caviglia obiskala italijanskega veleposlanika v Grčiji, s katerim se je dolgo časa razgovarjala. Po sestanku m bil objavljen noben komentar.
Jutri zjutraj bo torej Loma Briffa Caviglia zapustila Grčijo z letalom. ki je namenjeno v Ženevo. Ves postopek grških vladnih 0-blasti prozorno dokazuje, da se grški polkovniki skušajo znebiti vseh zunanjih oporečnikov režima, da bi z večjo ostrino udarili po grških 1 notranjih upornikih.
Da je grški vojaški režim neizprosen do rastočih zahtev grškega prebivalstva za demokratizacijo v državi, izpričuje najbolj jasno razsodba atenskega prizivnega civilnega	sodišča,	ki	je	obsodilo	17 ljudi
na kazni, ki gredo od najmanjših, do	več kot	12	let	zapora.	Dvanajst
let	in štiri	mesece zapora	so sod-
niki prisodili čaralambusu Drakopu-losu, tajniku grške komunistične stranke, ki je bil obtožen, da je skušal ponovno organizirati komunistično partijo v Grčiji.
Najstarejši od obtožencev je 68-letni Demetrios Paralides, ki je e-den od najvidnejših osebnosti grškega odporniškega gibanja ter je član tajništva grške komunistične partije v inozemstvu. Sodniki so ga obsodili na 12 let zapora. Sledijo potem še druge obsodbe, med katerimi ena zadeva neko nemško državljanko. Gre za 27-letno Hanne-lore Runft,	ki	je	po poklicu prav-
nica iz Stuttgarda. ženska je bila obtožena, da je nudila gostoljubje Drakopulosu. Runftova je na pričevanju pred sodiščem poudarila, da so jo policijski organi strahovito mučili pri zaslišanju. Nemška državljanka bo utegnila zahtevati izpustitev na svobodo na podlagi ukrepov grških vojaških in policijskih oblasti.
TESNOBNI OBČUTEK
Res je, ustavno določilo določa, da je vsak obtoženec nedolžen, dokler sodba m izrečena. Kljub temu pa nas je ob pogledu na padovanske-ga nacista Franca Fredo prevzemal tesnobni občutek, kot da nas obdajajo sence šestnajstih žrtev in skoraj sto ranjenih milanskega pokola. Poleg dokazov, ki sta jih zbrala sodnika dr. Stiz in dr. D’Ambresio, s katerimi je Freda dejansko pribit na zatožno klop, mm je prepričanje utrdi! tuli hladnokrvni cinizem človeka, ki nikoli rti skrival svojega prezira za soljudi in njihovo življenje. «Psihične degenerirance je treba iztrebiti!», je proklamiral glede nekdanjega prijatelja in kamerada. Mar se bo človek s podobnimi mzori pomišljal, ko gre za človeška življenja?
Odgovora ne bomo dajali. Dali so ga famtiki, ki so med publiko v sodni dvorani rjoveli in stegovali roke v hitlerjevski «Sirg heil!*.
Nobene reakcije, vsaj emotivnega značaja. In vendar smo začutili tudi v tisti dvorani, kot če bi mimo nas udarjali škornji gestapa, ki je vodil tisoče žrtev v Rižarno, kriki mučenih v koronejskih zaporih, junaški pozdrav Pinka Tomažiča svojim krvnikom posebnega sodišča.
Že zaradi tega bi irričakovali vse drugačno obsodbo Fredo-vega izzivalnega zadržanja in hitlerjevskih pozdravov od sodišča. ki naj bi sodilo v imenu ustave, ki je «obvezno an-tifašistična» kot je pred smrtjo dejal milanski državni pravdnik Bianchi D’Espinosa.
Žal ni bilo tako. V mračnosti hladnega marmorja palače, ki še nosi sledove zadnjega spopada sfanatiziranih svečenikov smrti, esesovcev in gestapovcev 2. maja 1945, nismo začutili duha države, katere najvišji zakon temelji na zmagi ‘odporništva.
Kdaj?	st. s.
Iz grl fanatičnih Fredovih pristašev se je oglasil trikrat vzklik: «Sieg Heil! Sieg Heil! Sieg Heil!»
Časnikarjem v dvorani je šel srh po hrbtu. Ali je to mogoče v dvorani tribunala italijanske de-
mokratične republike?
Predsednik sodišča dr. Egone Corsi, ki je že ves pas sedel na svojem mestu, je samo pripomnil: «Dali ste si duška, odslej bodite mirni...» Pozneje pa jih je desetino legitimirala policija v dvorani. Med njimi so bili člani tržaške «Avanguardia nazionale», Giampao-lo Scarpa mlajši, Viezzoli in Smoillis.
Freda je še vedno stal in mrščil z obrvmi. Ni hotel sesti, sploh se je vedel predrzno, se od časa do časa nasmejal. Sence šestnajstih milanskih žrtev ga sploh ne težijo.
Mislili smo, da se bo tedaj začel proces. V resnici pa so še prej sodili skupini jugoslovanskih tatov, ki so se samo ogledovali, čemu toliko publike in prerivanje fotografov.
Ura je bila čez deseto, ko je dr. Carsi (ob njem sta sedela sodnika dir. Ligabue in Moscato, javni tožilec pa je dr. D’Onofrio) napovedal začetek obravnave.
Znano je že, za kaj gre Freda naj bi iz zapora, kamor so ga zaprli po nalogu sodnika dr. Stiza, pisal pajdašu Manliu Portolanu v Trst, naj gre k misovcu dr. For-ziatiju in izsili od njega 500 tisoč lir, v nasprotnem primeru pa bo že sam poskrbel, da bo Forziati vpleten v preiskavo o «črnih mrežah*. Portolan in Nearni naj bi z vsebino pisma seznanila Forziati-ja med nekim predavanjem na sedežu tržaške MSI. Petnajst dni pozneje, 6. julija 1971 jih je Forziati prijavil sodišču, dan prej pa se je posvetoval s karabinjerskim kapetanom Rosariom Lembom.
Ko je sodnik prebral obtožnico, so Fredovi odvetniki Bezicheri, Al-berini in Riello Pera najprej zahtevali, da se Fredi dovoli iz železne kletke, češ da ni zločinec. Predsednik je to dopustil.
Freda je nato zanikal, da bi imel
(Nadaljevanje na 6. strani)
Nacist Franco Freda pred sodniki
iiuuiiimuiiiiiiiiiiuiimiiimimiuuiiiumiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiii
Poslanci leve opozicije proti zakonu o bencinu
Neveljavni glasovanji zaradi nezadostnega števila poslancev v dvorani
RIM, 29. — V poslanski zbornici so danes razpravljali o zakonskem odloku, ki ga je senat že sprejel in ki • določa nekatere davčne spremembe za petrolejske proizvode. Gre predvsem za znižanje davka na proizvodnjo bencina, «da bi se ne povišala cena», kot trdi vlada. Leva opozicija pa je popolnoma nasprotnega mnenja in pravi, da vlada hoče s tem odlokom še povečati dobičke petrolejskih industrijcev v Italiji.
Že v začetku seje so komunisti in socialisti predlagali, naj bi poslanska zbornica odložila razpravo o tem zakonskem osnutku in nadaljevala z obravnavo zakona o kmetijskih najemninah, ki je mnogo bolj nujen in zanima na deset-tisoče kmetov, ki imajo zemljo v najemu.
Poleg tega so poslanci leve opozicije poudarili, da 15. marca zapadejo prehodna pravila za določitev kmetijskih najemnin in da je treba zato pohiteti z razpravo. Poslanci vladne večine so sicer ta predlog zavrnili, češ da je zakonski odlok o petrolejskih proizvodih mnogo bolj nujen, saj ga je treba odobriti db 2. februarja, če ne zapade.
Nato so komunisti oporekali u-stavnost omenjenega zakonskega osnutka. Njihovo stališče je obrazložil poslanec Malagugini, ki je ugotovil, da zbornica že preteklega decembra ni utegnila odobriti podobnega zakonskega osnutka, kar
je treba tolmačiti kot voljo poslancev, da ga niso hoteli odobriti. Zaradi tega vlada ne more ponovno predložiti poslanski zbornici že zapadlega dekreta zaradi pomanjkanja ratifikacije.
Predstavniki vladnih strank so temu stališču oporekali, nakar so poslanci glasovali o komunističnem predlogu. Pri štetju glasov so ugotovili, da ni bilo navzoče zadostno število poslancev. Tudi pri drugem glasovanju ni bilo v dvorani legalnega števila poslancev. Zalo bodo glasovanje ponovili jutri zvečer. Predsednik poslanske skupine PSI Bertoldi je izjavil časnikarjem, da stališče socialističnih poslancev glede tega vprašanja spada v okvir boja opozicije socialistov An-dreottijevi vladi.
Huda letalska nesreča na Cipru
KAIRO, 29. — Danes je na goratem področju pokrajine Kyrenia, na severni obali Cipra strmoglavilo letalo tipa «iljušin 18», ki je pripadalo letalski družbi «Egiptair».
Egiptovska časopisna agencija «Men» sporoča, da je bilo na letalu 15 Angležev, sedem Američanov, dva Šveda (člana mirovnih oboroženih sil OZN na Cipru) en Francoz, en Kanadčan, en Irec in neka Jordanka. Dva potnika in štirje člani posadke so bili Egipčani.
«Statuti gorskih skupnosti morajo zagotoviti dejansko in pravično zastopstvo različnih političnih sil v zainteresiranih krajevnih ustanovah in morajo še posebej zajamčiti v skupščini in odboru gorske skupnosti predstavništvo Slovencev, ki prebivajo na ozemlju iste skupnosti*. je zapisano v sklepni resoluciji, ki so jo udeleženci nedeljskega do-berdobskega shoda soglasno odobrili in poslah predsedniku deželnega odbora Alfredu Berzantiju in načelnikom vseh političnih skupin v deželnem svetu. (Podrobno poročilo o shodu objavljamo na tretji strani).
Resolucija nadalje zahteva popolno in pravilno izvajanje vsedržavnega zakona štev. 1102 ter sprejem v resoluciji navedenih zahtev na sejah komisije in v deželnem svetu, ko bo v teku razprava o deželnem zakonu za gorska področja.
Zahteva po pravičnem slovenskem zastopstvu izhaja iz zagotovitve, da ima dežela pravico sprejemati sa-kone v korist narodnostne manjšine in da takšno politiko spodbuja dejstvo, da prebivajo v kra-ških gorskih skupnostih, kakor tudi v drugih gorskih skupnostih v naši deželi, pripadniki slovenske narodnostne manjšine.
Slovenska manjšina — je nadalje zapisano v resoluciji — mora sodelovati s političnimi, sindikalnimi in družbenimi silami pri izdelavi razvojnih načrtov. O razmejitvi se morajo izreči prizadete občine: izaeiava gospodarskih in urbanističnih načrtov je avtonomna zadeva gorske skupnosti ter je potrebno razveljaviti vse deželne zakone, ki so v nasprotju z zakonom 1102; v skladu s deželnim statutom, morajo imeti gorske skupnosti široka upravna pooblastila, razvojnim načrtom gorskih skupnosti se morajo prilagoditi načrti vseh ustanov, ki delujejo na področju teh skupnost’, gorskim skupnostim je treba za njihovo delovanje nakazati izdatna finančna sredstva, ki naj se v začetni fazi črpajo iz ostankov iz skladov deželnih dohodkov.
Dva dni po premirju, trajajo v Južnem Vietnamu še vedno siloviti boji. Južnovietnamske čete skušajo iztrgati iz rok partizanov ceste, ki peljejo proti Saigonu. Južnovietnamsko glavno mesto je skoraj popolnoma odrezano od drugih mest. Kanada je zagrozila, da bo odpoklicala svoje vojake iz Vietnama, če ne bo premirje spoštovano.
Pred tržaškim sodiščem se je začela razprava proti zloglasnemu nacistu Fredi in njegovima tržaškima pajdašema Portolanu in Nea-miju zaradi izsiljevanja misovca dr. Forziatija. Fašistična drhal je v dvorani tržaškega porotnega sodišča uprizorila pravcato nacistično vzdušje z dviganjem rok in vzkliki «Sieg Heil*.
V	noči med soboto in nedeljo so neznanci sprožili več strelov v vhodna vrata poslopij na Školje-tu, v katerih stanujejo znani napredni ljudi in med njimi tudi občinska svetovalka KPI.
V	Doberdobu so se v nedeljo sestali predstavniki občinskih uprav iz Doline, Zgonika, Doberdoba in Sovodenj. Razpravljali so o vprašanjih, ki sg povezana z ustanavljanjem gorskih skupnosti. V sklepni resoluciji so poudarili nujnost, da se v statutu gorske skupnosti v naši deželi posebej zajamči slovensko narodnostno zastopstvo v skupščini in odboru nove ustanove.
V	Nabrežini je v nedeljo gostoval Učiteljski zbor iz Slovenije. Dvorana PD «lgo Gruden* je bila za to priložnost nabito polna. Goste sta pozdravila tajnik SPZ Mirko Kapelj in domačin prof. Sergij Radovič.
TRŽAŠKI DNEVNIK
30. januarja 1973
V PRISOTNOSTI MINISTRA BOZZIJA
Začetek dvodnevnega posvetovanja deželnih odborniko v za promet
V ospredju tehnična vprašanja in problem pristojnosti - Danes se konferenca nadaljuje
V glavni dvorani trgovinske zbornice v Trstu se je včeraj dopoldne začela 1. vsedržavna konferenca deželnih odbornikov za promet, za katero je dalo pobudo deželno od-borraštvo za promet, ki ga vodi odbornik Varisco. Začetne slovesnosti so se poleg predstavnikov vseh italijanskih dežel z navadnim in posebnim statutom, udeležili minister za promet in civilno letalstvo Bozzi podtajnik Valiante, predstavnik ministra za koordinacijo med deželami Panetta, glavni ravnatelj za motorizacijo Sirignano, glavni ravnatelj državnih železnic in nredsednik mednarodne železniške unije Bordoni, vladni komisar za deželo Furlanijo Julijsko krajino Abbrescia. številni deželni odborniki in svetovalci, tržaški župan Spaccini, predsednik trgovinske zbornice Caidassi, predsednik neodvisne ustanove za tržaško luko Franzil in številni gospodarstveniki, izvedenci s področja prometa in predstavniki upravnih in političnih krogov.
Konferenca se je začela s pozdravnim nagovorom deželnega odbornika za promet Varisca ki je tudi kratko orisal namen te prve konference deželnih odbornikov iz vse Italije. Varisco je pri tem poudaril zlasti nujnost primerne koordinacije državnih in deželnih posegov za izboljšanje prometnih zvez in storitev v državi. Nato je spregovoril župan Spaccini, ki ie v svojem nastopu opozoril ministra Bozzija na nujnost speljave drugega tira na železniški progi Videm - Karnija. Ureditev tega vprašanja je toliko bolj pereča, je naglasil Spaccini ker je upati, da bo Sueški prekop kmalu ponovno odiprt za promet in je nevmo, da bi nas njegovo odprtje našlo nepripravljene kar zadeva prometne zveze z zaledjem.
Predsednik trgovinske zbornice je naglasil, da je ustanova našla v deželni upravi ustreznega sobesednika in da je bilo mogoče s skupnimi prizadevanji rešiti marsikatero zapleteno vprašanje tudi s področja notranjega in mednarodnega prometa. Odnosi in pristojnosti med deželo in trgovinskimi zbornicami so še vedno nejasni (prav včeraj se je v Firencah začela posebna konferenca o tem vprašanju, prip. ur.), vendar dosedanje sodelovanje vliva upanje, da bo tudi to vprašanje lahko v kratkem rešeno na zadovoljiv način. Caidassi je nato omenil nekatera vprašanja s področja prometa, ki tarejo naše področje, in sicer preferencialne tarife za sevemonemške luke, pomanjkljivost železniških zvez z zaledjem, itd.. Govornik se je pomudil tudi ob vprašanju tovornega postajališča pri Fernetičih ter naglasil, da bodo pri Fernetičih kmalu odprta «carinska vrata» Evropske gospodarske skupnosti v odnosu do celotne vzhodne Evrope, Balkankega polotoka in Bližnjega vzhoda.
Ravnatelj državnih železnic ing. Bordoni je v zvezi s pontebsko železnico dejal, da je uprava železnic vnesla v sedanji srednjeročni načrt posodobitev in okrepitev proge od Vidma do Pontablja. Od tega mesta dalje pa je predvidena speljava posebne proge — ki bi tekla večinoma v predoru — v smeri proti Salzburgu. Idejni načrt za novo progo Pontabelj - Salzburg je pripravil tržaški strokovnjak ing. PeUis. Ing. Bordoni je v tej zvezi naglasil umestnost, naj bi se prizadeti krogi v naši deželi dogovorili za sestavo posebnega odbora. kfi naj bi skrbel za pripravo ustreznih načrtov in za zagovarjanje nove zamisli, ob pomoči političnih sil, na pristojnih mestih v Italiji in v tujini (predvsem v Avstriji in Zahodni Nemčiji).
Prvo uradno poročilo o ureditvi in ustroju prometa v okviru posameznih dežel je podal odbornik Varisco. Govornik ie med drugim izrazil željo, naj bi «konferenca» pristojnih odbornikov postala stalna institucija, v okvira katere bi bilo laže sprotno urejati vprašanja skupnega interesa. Konferenca naj bi se zavzemala za primemo decentralizacijo prometnih pristojnosti in naj bi delovala zlasti na politični in upravni ravni. Decentralizacija je potrebna, je naglasil Varisco. ker se ustrezne pristojnosti vse prepočasi prenašajo z države na dežele. Odbornik je nato navedel deželne posege in zakone, ki so bili sprejeti na področju prometa v deželnem merilu. Za nekatera vprašanja, ki so širšega dometa posamezne dežele ne morejo sprejemati ustreznih norm posamično. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da so njihovi predstavniki v stalnem medsebojnem stiku, kar je tudi namen te prve in drugih konferenc, ki .ji bodo sledile v pihodnosti.
V razpravo k dopoldanskemu delu zasedanja so posegli ravnatelj za promet pri deželni upravi dr. Capaccioli. prof. Santoro s tržaške univerze, ing. Pellis, podtalnih Valiante in številni predstavniki drugih dežel.
Popoldne se .je razprava nadaljevala. Zaradi številnih posegov so organizatorji prenesli na danes poročilo prof Taliceja z rimske univerze. Med drugimi je sinoči spregovoril tudi minister Bozzi, ki je dejal, da se vlada živo zavzema za razvoj prometnih storitev in ustrezne politike kajti v njej vidi učinkovito sredstvo za uresničevanje gospodarskih in socialnih načrtov. Za posege na to področje je poslanska zbornica pravkar nakazala 400 milijard lir, medtem ko pripravlja CIPE širši načrt za katerega bo predvidoma potrebnih
4.000 milijard; poleg tega bo država v kratkem nakazala letališčem 220 milijard lir. Glede vprašanja pristojnosti na področju prometa je minister dejal, da je treba problem obravnavati z več gledišč, tako tudi z gledišča gospodarske u-pravičenosti posameznih pobud in posegov, pa naj gre za okrepitev določenega področja, ali za odpravo nerentabilnih prog oziroma tako imenovanih suhih vej v notranjem prometnem omrežju.
Konferenca o republiški zakonitosti in sodstva drevi v Avditoriju
Na pobudo Združenja demokratičnih sodnikov in odvetnikov ter E-notnega odbora proti fašizmu in nasilju bo drevi ob 18.30 v dvorani Avditorija v Ul. Tor Bandena konferenca z razpravo na temo ^Republiška zakonitost in sodstvo*. Uvodno poročilo bo imel beneški sodnik dr. Paolo Duši, predsedo-
vala pa bo ravnateljica astronomskega observatorija v Trstu ter predsednica enotnega odbora proti fašizmu in nasilju, prof. Margheri-ta Hack.
V razpravi bodo obravnavali številne pereče probleme, ki zadevajo konflikte na delavskem področju, pravico do svobode, porajajoči fašizem, italijansko sodstvo in splošna politična vprašanja. Za to konferenco so najavile svoj pristop številne slovenske in italijanske politične, sindikalne, kulturne, gospodarske in športne organizacije. Združenje demokratičnih sodnikov in odvetnikov ter Enotni protifašistični odbor vabita vse prebivalstvo na to konferenco, ki je velikega pomena, predvsem v luči sodnega postopka proti fašistu Fredi v našem mestu.
V NEDELJO POPOLDNE V DVORANI PD «IGO GRUDEN»
Učiteljski zbor iz Slovenije na vdušil nabrežinsko občinst vo
Ubrano je izvajal polifonske in slovenske narodne in umetne pesmi - Pozdravna nagovora tajnika SPZ Mirka Kaplja in prof. Sergija Radoviča v imenu domačega društva
OBVESTILO Samo do srede, 31. januarja lahko še poravnate celoletno naročnino, če se hočete udeležiti nagradnega žrebanja Primorskega dnevnika. Zato pohitite. Vrednost nagrad je 2 milijona lir.
UPRAVA
iiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHijiiiiiiiii
OB DESETLETNICI POSEBNEGA STATUTA
Jutri v Trstu izredna seja razširjenega deželnega sveta
Ustavni zakon o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine je bil razglašen 31, decembra 1963 - Slavnostni govor predsednika Ribezzija - Danes redna seja skupščine
Pred desetimi leti' (31. januarja 1963) je bil razglašen posebni statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Ob tej priliki se bo deželni svet jutri dopoldne sestal na posebni seji, katere se bodo udeležili najvšji predstavniki deželnih oblasti, deželni parlamentarci, poslanci :n senatorji in svetovalci prve zakonodajne dobe. Slovesnost bo v novi dvorani deželnega sveta ob 11. uri.
O pomenu tega jubileja bo spregovoril predsednik deželnega sveta prof. M. Ribezzi. Ustavni zakon, ki se nanaša na posebni statut naše dežele, je podpisal tedlanji predsednik republike A. Segni. Poslanska zbornica je o zakonu razpravljala dvakrat, in sicer v časovnem presledku 3 mesecev. Prvič .je bil zakon sprejet na seji z dne 25. julija 1962; oktobra istega leta se je o njem izrekel tudi senat. Nato pa sta ga poslanska zbornica in senat ponovno sprejela decembra
1963.	leta.
Prvi deželni svet Furlanije-Julijske krajine je bil formiran šele leto pozneje, in sicer na podlagi izsledkov ustreznih voLitev 10. maja
1964.	Svet se je prvič sestal v dvorani tržaškega občinskega sveta 25. maja istega leta. Deželni svet se je sestajal v tej dvorani vse do lanskega leta, ko je bila dograjena nova dvorana na Oberdankovem trgu. Kakor znano, je novo dvorano u-radno odprl predsednik republike G. Leone 5. oktobra lani.
Deželni svet se bo danes sestal ha redni seji. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o zakonu ki določa deželne norme za -azvoj gradbeništva. Hkrati s tem bo svet razpravljal o zakonskem predlogu z isto tematiko, ki ga je svoj čas vložila svetovalska skupina KPI in o vlogi s stanovanjsko vsebino, ki jo je predložila skupina deželanov.
Seja odbora Sindikata slovenske šole
Prejšnji teden je prosvetna poslanska komisija začela razpravljati ponovno o zakonskih osnutkih in o večjih pomembnejših vprašanjih ki zadevajo slovensko šolo Prosvetno komisijo vodi bivši prosvetni minister poslanec Gui. Do sedaj je prosvetna komisija proučila in razpravljala o sedmih členih. Jutri bo prosvetna komisija nadaljevala razpravo o ostalih členih obeh osnutkov. Zato bo odbor sindikata na svoji današnji seji razpravljal le o teh zakonskih osnutkih. Seja bo ob 17. uri. Tajništvo vabi odbornike, naj se seje zanesljivo in pravočasno udeležijo.
Pokrajinski kongres KD bo 17. in 18. marca
17. in 18. marca bo 28. redni pokrajinski kongres krščanske demokracije. Tako je sklenilo pokrajinsko vodstvo stranke, ki se je sestalo sinoči v palači Diana. Tema
Predavanja Kmečke zveze o zaščiti pred tetanusom
Danes, 30. t. m. ob 19.30 v novi hiši Josipa Perčiča v Sa-ležu (tudi za Samatorco).
V	sredo, 31. t. m., ob 19.30 v Soščevi hiši na Proseku (tudi za Kontovel).
V	petek, 2. februarja, ob 19.30 v srenjski hiši v Prebenegu (tudi za Mačkovlje).
Predaval bo dr. Borut Spacal ob predvajanju filma.
Vabimo kmete in vse domačine, da se udeležijo predavanja.
Tajništvo Kmečke zveze
kongresa bo «Obveza in velika ljudska sila KD za demokratično rast in gospodarski razvoj Trsta*. Sinočnjo sejo je odprl pokrajinski tajnik Sergio Coloni, nakar je imel daljše poročilo tehnično - organiza-tivnega značaja funkcionar stranke Visintini. Med drugim so na seji sklenili, da bodo skupščine posameznih sekcij od 22. februarja do 8. marca. V razpravo so posegli tudi Zanini, Ritossa, Orlando. Tom-besi. Perini in Perrotta.
Med kosilom so ji ukradli
dragocen krznen pašč iz kun
Za sicer okusno kosilo v hotelu «Jolly» je tri milijone lir res preveč. Toliko je namreč stalo 81-letnega Guida Brassettija in njegovo 61-letno ženo Mario Heidl iz Pasaže Protti 1. Neznani tatovi so ukradli v garderobi omenjenega hotela krznen plašč iz kun, ki je bil vreden tolikšno vsoto. Pri letna zakonca sta se v nedeljo kmalu po poldnevu podala na družabno kosilo, ki ga je priredilo združenje «Cenacolo Triestino» ob odp-tju novega leta. Ker je bilo gostov samo 31, ni uprava hotela poskrbela za osebje v garderobi. Heidlova je sicer pomislila, da ji lahko kdo ukrade žlahtno kožuhovino z dragocenimi gumbi, zato je položila vrh svojega plašča še dva druga plašča, da ne bi pogled na kožuhovino koga... zavedel v greh.
Zgodilo pa se je ravno to česar se je bala: neznanec z izkušenim očesom je odkril plašč in ga neopaženo izmaknil. Na kraj je v kratkem dospela izvidnica policije, agenti pa so zaman pregledali dvorane in zaslišali osebje. Ne natakarji, ki so stregli kosilo, ne ostalo osebje, toliko manj pa gostje niso ne videli ne vedeli ničesar. Preiskavo vodi leteči oddelek kvesture ppd vodstvom podčastnika Dellie.
Ljubitelji slovenske pesmi, ki so v nedeljo popoldne do zadnjega kotička napolnili dvorano «Igo Gruden* v Nabrežini, se bodo še dolgo spominjali prijetnega kulturnega užitka, ki jim ga je nudil Učiteljski pevski zbor Slovenije «Emil Adamič*. Z mirno vestjo lahko poudarimo, da v Nabrežini že dolgo ni bilo tako pomembne kulturne prireditve, kot je bila nedeljska. Že na samem začetku se je med 60-članskim pevskim zborom in občinstvom ustvarila iskrena komunikativnost, ki je vladala v dvorani do konca sporeda in še kasneje med srečanjem, ki ga je prosvetno društvo kot gostitelj priredilo v znani Grudnovi gostilni v Šempolaju.
Zbor «Emil Adamič* spada med najbolj znane zbore v Sloveniji. Vadi občasno ob nedeljah in prostih prazničnih dneh ter med počitnicami. Skoro vsi pevci in pevke so tudi zborovanje in vodijo 68 zborov. Trenutno so pevci in pevke na semestralnih počitnicah na Koprskem, ki pa zanje v resnici niso prave počitnice, saj se marljivo vadijo ter pripravljajo na vrsto koncertov, ki jih bodo priredili v okviru proslav 45-!etnice ustanovitve zbora. Prednik sedanjega zbora je bil pevski zbor Učiteljske zveze Julijske krajine, ki ga je ustanovil pedagog Srečko Kumar v Trstu. Njegovi začetki segajo v leto 1920. Zadnji koncert je ta zbor imel leta 1926 v Solkanu. Kasneje je zbor nadaljeval svojo tradicijo v Sloveniji, kamor se je moralo zateči slovensko učiteljstvo iz po fašizmu zatirane Primorske. Med drugo svetovno vojno je zbor moral začasno umolkniti. Obnovljen je bil šele leta 1949, prvi tečaj pa je imel leta 1952. Ro obnovitvi je nastopil že več kot 120 krat doma in v tujini. Gostoval je v raznih evropskih državah, kjer se je močno uveljavil. V vseh časih so zbor vodili zelo ueledni glasbeni pedaeogi. danes pa ga vodi Branko Rajšter.
Na nedeljskem koncertu v Nabrežini so bile na sporedu naslednje pesmi: Jacobus Gallus: Gavisi sunt, Johann Sebastian Bach: Psalite Deo nostro Anton Bruckr.er: Ave Maria, Carl Orff: OcV et a mo, Karol Pahor: Oče naš hlapca Jerneja, Anton Lajovic: Lan dve pesmi Emila
dve pesmi Gustava Ipavca: Lahko noč in Naše gore in dalje Benjamina Ipavca:	Leži ravno polje,
Marjana Gabrijelčiča: Tri ljubem, Luke Kramolca: Mrzli veter, Karola Pahorja: Pa se siiš, Oskarja Deva: Strašno grmi m se bliska Mihel čičevo:	Puobč, Gašperšičevo:
Kaj pa je tebi ljubica, Boštjančiče-vo: Kaj b’ jaz tebi dau in Simonitijevo Dolga nočka. Ob zaključku sporeda pa je zbor zapel še znano Sfmontijevo: Pesem o svobodi, katero je občinstvo izredno navdušeno pozdravilo. Po dolgih aplavzih so pevci morali dodati še nekaj drugih pesmi.
V imenu Slovenske prosvetne zveze je goste iz Slovenije pozdravil tajnik Mirko Kapelj ki je med drugim poudaril:	«Vašo priprav-
ljenost. da ponovno obiščete zamejstvo, smo sprejeli z velikim zadovoljstvom. Sporazumno smo se odločili za Nabrežino, kraj z bogatimi tradicijami, znan po narodni in socialni zavesti in po žrtvah pod fašizmom*. Potem je še dejal: «Dra-gi gostje, prišli ste k bratom, ki vas sprejemajo kot brate iskreno, toplo, prisrčno. Danes ste si ogledali del zamejskega Krasa, se na kraju samem siaznainii:	s pre-
teklostjo in sedanjostjo kraškega človeka. Lahko ste spoznali da je kraški človek odporen kot skala. Veseli bomo. če boste o tem, kar doživljamo pri nas, govorili učencem. ki jih vzgajate tn jim med drugim povedali, da tod živijo čudoviti ljudje, ki so navezani na svojo zemljo, svoje tradicije, ki ljubijo slovensko besedo in pesem. Da so predvsem narodno - zavedni ljudje.*
Na koncu programa se je gostom v imenu prosvetnega društva «Igo Gruden* zahvalil nrof. Sergej Radovič. S priložnostnimi besedami je pohvalil umetniško izvajanje zbora in izrazil željo da bi se še srečali in da bi nam še posredovali lepoto slovenske pesmi. V imenu Učiteljskega zbora se je zahvalil njegov predsednik Majcen.
Društvo iz Nabrežine je zboru podarilo šop cvetja, pevci pa društvu «Igo Gruden* spominski dar. Zelo številno občinstvo je bilo z nastopom gostujočega zbora 'izredno zadovoljno in si takih in podobnih prireditev še želi, saj predstavljajo pomembno poživitev kulturno - pro-
Uspela predstava Amaterskega odra Prosek-Kontovel
V nabito polni, sicer majhni, dvorani Prosvetnega doma na Proseku so v nedeljo popoldne nastopili mladi člani proseškega in konto-velskega Amaterskega odra. Za svoj prvi letošnji dramski nastop, ki se vključuje v dolgo in plodovito dramsko tradicijo teh dveh vasi, so si izbrali precej zahtevno, a tudi hvaležno veseloigro v treh dejanjih Branislava Nušiča «Eman-cipirane žene*. To nelahko nalogo so nadvse zadovoljivo izpolnili in to je dokazal prisrčen in prepričljiv aplavz številnega občinstva ki ni s tem nagradilo samo dobro voljo in vestnost mladih amaterjev, temveč tudi dobršno mero njihovega izpričanega smisla za igralsko dejavnost. Nadvse zahtevno vlogo sta predvsem dobro podala Nadja Štoka v vlogi Marije Lazičeve. predsednice društva Unež, ter Darij Tence v vlogi njenega moža profesorja. V ostalih vlogah so nastopili še Arjana Kapun, Gabrijela Milič, Sergij Štoka. Karla Verša, Darko Rupel. Magda Rjolino, Nadja Puntar, Vanda Gomizel, Anamarija Milič Edvina Nabergoj, Dunja Tence Rado Menucci, Drago Regent, Igor Štoka in Danilo Štoka. Tudi samo število nastopajočih izpričuje zanimanje, ki vlada na Proseku in Kontovelu za to zvrst umetniške dejavnosti. Veliko zaslugo za uspeli nastop ima član slovenskega Stalnega gledališča Stane Raztresen, ki je veseloigro zrežiral s pomočjo Nadje Štoke in že vrsto let spremlja proseške in kontovelske dramske delavce pri njihovem zahtevnem delu. Obširneje bomo o nedeljski predstavi še poročali.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
FERDINAND RAIMUND Kulturni dom
KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK
Romantično - komična izvirna čarovna igra v treh dejanjih
Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Režija	MIRAN HERZOG
V petek, 2. februarja ob 21. uri ABONMA RED A — premierski Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
SAŠA ŠKUFCA
JANKO IN METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih Danes, 30. februarja ob 15.30
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 4. februarja avtobusni izlet v Brkine in Reško dolino z ogledom premskih znamenitosti, Kilovč, Podgorja in Kalca pri Knežaku. Kosilo v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Vpisovanje v Ul. Geppa pri Norci do 1. februarja.
ŠD POLET priredi v nedeljo, 4. februarja smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18 na Opčinah, tel. 212-136 do prihodnjega četrtka.
P. D. FRANCE PREŠEREN
priredi v petek, 2. februarja 1973 ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Boljuncu
PREŠERNOVO PROSLAVO
Na sporedu otroške pesmice, govor, recitacije, enodejanka «ženitni posredovalec* in nastop vaškega pevskega zbora s tamburaši.
Vljudno vabljeni!
Adamiča Kresovale tri devojke in . svetnega življenja in dvigajo zavest Zapuščena. Jurij Fleišman: Triglav, lin moralo našim ljudem.
lllllllllllllllllllll||||ll||||!IIIIII|l||ltlllllllllll!l,mn,n|II||||||||||mi|||||1|||||||||||||||Um||||||u|mj||(|||||||||)
POLDRUGI MILIJON LIR PLENA
NOČNI ROP S SUROVIM NAPADOM NA TRGOVCA
Mlada roparja sta po vdoru v stanovanje pretepla priletnega moža, ki se je moral zateči v bolnišnico
Kaže, da postajajo roparji vedno bolj držni in polni domiselnosti. Tako so prejšnjo noč oropali na precej neobičajen način 65-letnega trgovca Parideja Jordana kar v njegovem stanovanju v petem nadstropju Ul. Commerciale 30.
Bilo je že po eni uri in Jordan je mimo spal, ko je pozvonilo pri vratih. Ko je še na pol zaspani Jordan odprl vrata, sta s silo vdrla v stanovanje dva mladeniča in ga močno udarila s pestmi po o-brazu. Padel je na tla, nepridiprava pa sta ga odnesla v kuhinjo, mu zavezala roki s kravato, usta pa zamašila s srajco. Medtem ko sta roparja brskala po predalih, je Jordanu uspelo, da se je osvobodil. Takoj sta ga spet pobila na tla in ga vsega okrvavljenega odnesla v spalnico, kjer sta ga položila na posteljo. V kratkem sta opravila svoj posel in izginila.
V sosednjem stanovanju v istem nadstropju biva Jordanov brat, 60-letni Alcide. ki pa se ni zavedel sar. Komaj ko se je njegov brat spet osvobodil in zaklical na pomoč, je stekel k njemu. Seveda je takoj poklical kvesturo, medtem pa
je oropani Jordan pregledal odprte predale in omara. Odkril je, da mu manjka listnica, v kateri je hranil pribiožno mhiion dva čeka za ■no vrednost 259.000 lir, zlata ura. vredna 129.0,m lir, pa še osebna izkaznica in vozniško dovoljenje. Agenti letečega oddelka so pod vodstvom marešala Maierja takoj začeli preiskavo, Jordan pa se je mora! zateči v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarce in podplutbe po obrazu, ušesih in telesu, zaradi česar se bo zdravil 15 dni. Kmalu po pregledu se je Jordan spet vrnil v bolnišnico, ker mu je bilo slabo in so ga sprejeli na zdravljenje v nevrokirurškem oddelku.
Oropanec ni znal posredovati agentom opisa roparjev, ker sta ga napadla v temi in na bliskovit način. Povedal je samo, da sta bila mlada, da sta govorila v italijanščini in v nekem drugem jeziku. Izjavil je tudi, da ne sumi v nikogar, da pa že dalj časa zahaja k njemu mlajša ženska, ki jo pozna samo po imenu — Vera. Na podlagi teh sicer skromnih elementov je sam načelnik letečega oddelka dr. Petrosino začel preiskavo, ki do sedaj še ni obrodila sadov.
.................iiiiiiih...............
V	NOČ! MED SOBOTO IN NEDELJO
NA ŠKOLJETU PET STRELOV
V	VRATA STANOVANJ KOMUNISTOV
Očitno gre za ponovno fašistično provokacijo - Nobenega sledu o izstrelkih
Telavivski kvartet sinoči v Rossettiju
Protagonisti običajnega ponedeljkovega večera tržaškega koncertnega društva so v gledališču Rossetti bili sinoči člani godalnega kvarteta iz Tel Aviva: prva violina Chaim Taub druga violina Vejim Boyko, violist Daniel Benyamini in čelist Uzi Wiesel. ki se lahko ponašajo s štirinajstimi leti skupnega ustvarjanja.
Telavivski kvartet nam je posredoval dela Mozarta, Benjamina Brit-tena in Schumanna Prvi je svoj kvartet v D-duru K 575 posvetil in namenil pruskemu kralju Frideriku Vilhelmu, ki je tudi sam uspešno gojil igro violončela. Temu primerno izkazuje notni zapis posebno pozornost prav čelu Čelist Wiesel se ji ni izneveril: odrezal se je res odlično. Pristaviti pa je treba, da odlikuje zasedbo v celoti zaihdljiva barvna, zvočna in izrazna izenačenost. ki zgovorno priča o dovršenem obvladovanju tehnike posamične in skupinske igre. To omogoča mojstrom vseskozi sproščeno pred-našanje. ki je pri Mozartu doseglo dobro mero sveže naravnosti: le tu pa tam je bila razčlenjenost frazi ranja rahlo pretirana. Navzlic temu pa se ves večer nismo mogli otresti sitnega vtisa akademske hladnosti; tako zlasti pri Britteno-vem kvartetu v C-duru, ki že sam odvaja poslušalčevo pozornost od glaslv.ne misli k občudovanju kompozicijske domiselnosti. Res pa je. da je ta in podobne pridržke v veliki meri odtehtala izvrstna izved ba Schumannovega kvarteta v A duru št. 3 op. 4, ki nas je potegnil v mogočen val svojega široko zasnovanega navdiha s svojim bogatim harmonskim moduliranjem, z otožno spevnostjo adagia in ognjevitostjo punktiranega motiva iz zadnjega stavka.
Ravel Kodrič
V	noči med soboto in nedeljo so na školjetu neznanci ustrelili proti vhodnim vratom petih poslopij, kjer prebivajo znani rajonski predstavniki KPI in komunistične sekcije «G. Pratolongo*. Ustrelili so proti steklenim vratom poslopij v Ul. Pra-to 4 in 8, kjer stanujeta zastopnika rajonske sekcije Franca Mahne vd. Domio in Umberto Pedrel-li, v Ul. Dello Scoglio 147, kjer biva prileten slovenski antifašist in končno še v Pendice Scoglietto 36 in 24, kjer stanuje novoizvoljena občinska svetovalka Bruna Zorzini.
V	vseh primerih so luknje približno poldrugi meter od tal. Gre za majhne, popolnoma okrogle odprtine, kar jasno dokazuje, da je prav izstrelek preluknjal steklo. To domne-
vo potrjuje dejstvo, da so našli drobce stekla na stopnicah več metrov daleč od vrat. Niso pa odkrili nobenega izstrelka, kar je precej čudno. Rešitev uganke je morda v izjavi nekega stanovalca, ki je dejal, da je tisto noč ob pol enih zaslišal pok in takoj nato avto, ki se je oddaljeval z vso hitrostjo. Izjavil je tudi. da se mu ni zdel pok iz strelnega orožja, ampak neke vrste petarda. Možno je, da so zločinci izstrelili petardo, slednja pa pri poku popolnoma izgori. Vsekakor je jasno, da niso streljali s fračo, ampak z mnogo bolj nevarnim orožjem.
V rajonu so se pred dnevi tudi pojavili fašistični napisi, predvsem vzklikanja osumljencu milanskega pokola Francu Fredi, ki je v teh
dneh v koronejskih zaporih. To je prvič, da se fašistični napisi pojavljajo na zidovih delavskega rajona in torej nič čudnega, če je napisom sledila «konkretna» akcija. To je mnenje predstavnikov komunistične sekcije, ki je ravno nekaj ur pred streljanjem zaključila svoj kongres. Izdali so letak, v katerem pozivajo vse politične sile rajona, naj se združijo za dosleden boj proti fašizmu. Policijske oblasti morajo razkrinkati zločince in vse ljudske sile morajo budno nadzorovati, da ne bo ponovnih provokacij.
O zadevi vodijo preiskavo agenti letečega in političnega oddelka kvesture. Včeraj popoldne je Franca Mahne s svetovalko Zorzinijevo in Claudiom Tonelom uradno prijavila napad na komunistične predstavnike.
Danes,
30. januarja 1973 ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu
urednik Radia Ljubljana DRAGO KOŠMRLJ:
KAJ PRINAŠA MIR V VIETNAMU
Nadvse aktualno vprašanje bo dokumentirano s filmi. — Vabljeni!
Razstave
Gledališča
KULTURNI DOM
Danes, 30. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*.
V	petek, 2. februarja ob 21. uri Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* za abonma red A - premierski.
Ponovitve: v soboto, 3. februarja ob 20.30 za abonma red B — prva sobota po premieri: v nedeljo, 4. februarja ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri; v sredo, 7. februarja ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v petek, 8. februarja ob 17. uri za abonma red I; v soboto, 10. februarja ob 20.30 za izven.
V	torek, 6. februarja ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265.
POLITEAMA ROSSETTI
Drevi ob 21. uri zadnja predstava gledališča San Babila z Molierovim Skopuhom. V glavnih vlogah nastopata znana igralca Emesto Calindri in Regina Bianehi,
Kino
V tržaški knjigami razstavlja do 31. januarja najnovejše slike in risbe malega formata tržaški slikar Jože Cesar.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 30. januarja MARTINA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 9.39 — Luna vzide ob 4.52 in zatone ob 13.16.
Jutri, SREDA, 31. januarja VANJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,5, najnižja 3,6, ob 19. uri 6,6, zračni tlak 1018,3 nestalen, veter 4 km vzhodni, vlaga 60 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 29. januarja 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 32 oseb.
UMRLI SO: 78-letna Giuseppina Friganovich 82-letna Alderina Ora-zietti roj. Giri, 73-letn)i Antonio Sau-ro, 76-letni Francesco Reggente, 64-lena Anna Decanova por. Sancin, 84-letna Maria Zanin vd. Orlandi-rf. 88-letna Francesca Taucer vd. Gherza, 81-letna Carmela Lozzar vd. Grion, 75-letna Marija Marc, 83-letna Carla Bresjger vd. Cavazzi-na, 75-letna Ivana Jurca 58-letni Adriano Chierego 73-letni Ruggero Gei, 82-letna Irma Rubieri roj. Angeli, 75-letna Romilda Bez vd. Pa-lombit, 65-letni Atfc lio Tramontini, 76-letni Carlo Macor. 74-letrii Inno-cente Bessich, 49-letni Federro Ota, 63-letni Matteo Ercegovaz. 76-letna Maria Seabar 67-ietna Aliče Moretti por. Pinat, (P letna Caterina Battistini vd. Cicchetti 63-letni Bru no Ban, 92-letna Maria Vatovec por. Sutz, 81-letni Marcello Possidel, 82 letna Maria Zavec vd. Anconetani, 86-Ietna Anna Bagnoli vd. Vordelli, 68-Ietni Erminio Cepirlo, 66-lctna Alma Wamer vd. Kutsudaki. 69 letni Antorio Steffe, 59-letni Antonio Vovk.
Mali oglasi
A — S1MCA — CHRYSLER-SUN-BEAM, KONCESIONAR TVRDKA DUPLICA, DREVORED IPPODROMO 2. Razpolagamo z bogato izbiro avtomobilov po ugodnih cenah v odličnem stanju. Najugodnejši plačilni pogoji. FIAT 125 - 124 kupe - 124 — 128 -1300 — 1100 R — 1100 R familcar — 1100 D - 1100 special — 1100 H — 850 kupe — 850 special — 850 ’67, ’66
—	600 ’69 — 500 ’71, ’67, ’66. AUTO-BIANCHI A 112 — Primula 5 vrat — Primula 3 vrata. INNOCENTI Mini Minor — J 4 — A 40. FORD Escort — 12 M — 15 M — Consul — Anglia Torino. RENAULT R 16 — R 10 — Dauphine. ALFA Giulietta. SIMCA 1000 '71, ’70, ’66 - 1100 GLS ’69 - 1300 ’64 - 1500 ’65 - 1300 ’68 - 1301 Special '71. OPEL Manta '71 — Rekord
—	Kadett 4 vrata — Kadett kupe. NSU 1100 - 1000 — 600.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti. Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alia Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene.
ujn umi—
V	počastitev spomina Silvanine mame daruje Gracijela Gregorič 2000 lir za Kettejev kip.
V	spomin Silvanine mame darujeta Vojko in Slavica Colja 1000 lir za Dijaško matico.
Ob 7. obletnici tragične smrti A-drijana Kalca daruje družina 3000 lir za Dijaško matico.
Namesto venca na grob dragega Mirka Ote darujeta Karlo in Nada Pavlič 20.000 lir za PD «Slovenec* iz Boršta.
Namesto venca na grob dragega Mirka Ote daruje Zdravko Pavlič z družino 10.000 lir za PD «Slovenec» in 5000 lir za ŠD «Breg*.
Nazionale 16.00 «11 richiamo della fo-resta*. Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse.
Fenice 15.00 «L’attentato», Gian Maria Volonte. Barvni film.
Eden 15.30 «1 racconti di Canterbury*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Un avventuriero a Tahiti*, Jean Paul Belmondo in Stefania Sandrelli. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Quel gran pezzo della Ubalda, tutta nuda, tutta calda*. Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz Dvorana rezervirana.
Anrora 16.00 «Non si sevizia un pa-perino*, Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Metti lo diavolo tuo ne lo infemo mio*. Prepovedano mladini pod 18. letom' Barvni fiim.
Capitol 15.00-18.20-21.40 «Dottor Zi-vago*. Barvni film. Omar Sharif in Julie Christie.
Cristallo 16.30 «Due gattoni a nove code e mezza ad Amsterdam*. F. Franchi in C. Ingrassia. Zabavni barvni film,
Filodrammatico 16.30 «La contessa... e i suoi amanti*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Clory Boy», barvni film, Arthur Kennedy, mladini pod 18. letom prepovedano.
Vittorio Veneto 16.00 «XYZ». Igrajo: Elisabeth Taylor, Michael Caine in Susan York. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Gli arcieri di Shar-wood», barvni film, Richard Greene in Peter Cushing.
Astra 16.30 «11 braccio violento della legge*. Gene Hackman. Barvni film.
Ideale 16.00 «The Underground — B clandestino*, barvni film, Don Har-riston in Conny Carol.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev V Trstu vabi svoje člane na I. REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 2. februarja 1973 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/1 z običajnim dnevnim redom. Upravni odbor.
Odbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu sporoča, da bo v sredo. 31. t. m. ob 20. uri v čitalnici v Ul. Geppa 9 v Trstu letošnji redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice z dnevnim redom, ki je bil sporočen vsem članom pismeno.
Narodna in študijska knjižnica — Trst, Ul. Geppa 9 — je od 1. januarja 1973 odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. ob sobotah pa od 9-do 14. ure.
ŠOLA V UL. SV. FRANČIŠKA vabi ljubitelje otrok, predvsem pa vse, k so jo obiskovali ali jo obiskujejo, H11 prispevajo za kip D. Ketteju, po kale reni nosi šola ime!
Prispevki se sprejemajo na šob Kette* in v Tržaški knjigarni.
Mladinski krožek bo v Dijašken1 domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. danes ob 19.30 vrtel serijski fiW> VOS. Sledila bo okrogla miza z raZ' pravo o filmu in mladinskem krožku. Vabljeni.
Sporočamo žalostno vest, da nas jf nenadoma za vedno zapustil na* dragi
Mirko Ota
Pogreb dragega pokojnika bo dane*1 30. januarja ob 15. uri iz mrtvašnic6 glavne bolnišnice v dolinsko cerkev' in na pokopališče.
žalujoča žena Draga in drv&° sorodstvo
Boljunec, Boršt, 30. januarja 1973
-
+ '
Pogreb pokojnega
Mirka Berceta
bo danes, 30. t.m. ob 15.30 iz gl®' ne bolnišnice, naravnost v gropaj6^ cerkev ter na bazoviško pokopališč6' ITF, Ul. Zonta 3
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustila naša draga
MARIJA MARC
(SKRLAVAJKA)
Pogreb pokojnice bo danes ob 14,30 iz mrtvašnice bolnišnice na domače pokopališče na Opčinah.
Žalujoči sorodniki
Opčine, Bazovica, Trst, 30. januarja 1973
GORIŠKI DNEVNIK
USPEŠEN ZAKLJUČEK SHODA 0 GORSKIH SKUPNOSTIH V DVORANI PD «JEZER0» V DOBERDOBU
STATUTI MORAJO ŠE POSEBEJ ZAJAMČITI NARODNOSTNO ZASTOPSTVO V SKUPŠČINI IN ODBORU GORSKE SKUPNOSTI, KJER BIVAJO SLOVENCI
Zborovanja, ki so ga sklicale občine Doberdob, Sovodnje, Zgonik in Dolina ter Zveza za krajevno oblast in avtonomijo, so se udeležili številni predstavniki oblasti z Goriškega in s Tržaškega * Govori inž. Coste, župana Lovrihe, župana Ceščuta in svetovalcev Dellaga in Zorzenona
V dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu so občinske uprave iz Doline, Zgonika, Doberdoba in Sovodenj v nedeljo sklicale shod o nastajajočih gorskih skupnostih, se pravi o novem samoupravnem telesu, ki ga predvideva državni zakon 1102, da bi združili občine z enakimi ali podobnimi lastnostmi, da bi se čimbolj skladno razvijale. Ker bo dežela v kratkem razpravljala o svojem zakonskem osnutku, ki naj uveljavi državni zakon na našem področju, ter spet pokazala svoje narazumevanje za narodnostna vprašanja, v nastajajoči kraski gorski skupnosti, katere prebivalci so v veliki večini pripadniki slovenske narodnosti, je imel shod velik politični pomen, ker je mobiliziral veliko število najbolj poklicanih ljudi, da jasno povedo, kako si zamišljajo ureditev narodnostnih stvari v novem oblastvenem samoupravnem organu. Shod so sklicali v sodelovanju z Zvezo za krajevno oblast in avtonomijo.
Za predsedniško mizo sta sedela župana Doberdoba in Sovodenj Jarc in češčut, občinski svetovalec iz Trsta inž. Costa, deželni svetovalec Zorzenon in občinski svetovalec iz Gorice Dellago. Povabilu se je
odzvalo nad 50 predstavnikov številnih občinskih in pokrajinskih u-prav iz Trsta in Gorice, zlasti številno pa so bile zastopane vse slovenske občine. Prisotni so bili tudi predstavniki .slovenskih prosvetnih organizacij
Uvodlno besedo je na imel inž. Roberto Costa, tržaški občinski svetovalec in predsednik deželnega odbora za urbanistiko. Inž. Costa je orisal zakon o gorskih skupnostih in ugotovil, da kot vsak renovator-ski zakon temelji tudi ta zakon na široldi ljudski podpori. Zakon obravnava maloštevilna vendar bistvena vprašanja: združevanje razpršenih področij občin v širšo skupnost, samoupravo za reševanje
Potrebna je drugačna politika, ko je treba z javnimi posegi izboljšati pogoje za bivanje in ko je treba okrepiti proizvodne zmogljivosti, saj ie za kraško kmetijstvo tipično, da ima v bližini veliko mestno središče, ki zlahka prevzame vse pridelke.
Inž. Costa je nato obravnaval obstoječe in predvidene sisteme omejitev, do katerih mora priti samo ob zavestnem sodelovanju ljudi, saj omejitve ne smejo in ne morejo pasti iz neba, ne smejo biti neka.) policijskega, ker postanejo v takem primeru neučinkovite.
Ta načelna stališča z besedami sedaj skoro vsi sprejemajo, v praksi pa se skuša delati drugače, češ da
vprašanj skupnosti in zadostna fi- občine niso sposobne, da bi
nansiranja.
Inž. Costa je nato obravnaval posebne interese kraške skupnosti in je ugotovil da je na tem področju treba okrepili kulturne in socialne služnosti, da se tudi na tak način prepreči beg v mesta Costa je ugotovil, da obstaja neravnovesje med mestnim področjem in okolico, kolonialnega tipa, ko je močan Trst prepričan, da lahko izkorišča okolico v svoje interese z geslom, da mora Kras postati tržaški vrt.
prevzele pristojnosti, ki jih ima sedaj dežela. Na tak način se ponovno centralizira in tokrat v deželnem okviru, kot da bi bil deželni birokratski aparat vzor učinkovitosti. V resnici je prišlo do stvarne enotnosti med komunisti, socialisti in levico KD glede bistvenih načel, ki jih morajo upoštevati pri sestavljanju zakonskega predloga o gorskih skupnostih in kar mora priti do izraza tudi v vrhovih deželnega odbora.
Poseg sovodenjskega župana Ceščuta
V čast mi je, da kot eden izmed županov štirih slovenskih občin, ki so v sodelovanju z Zvezo za krajevno oblast in avtonomijo dale pobudo za današnji shod, spregovorim nekaj besed v zvezi z osnutkom deželnega zakona št. 375, ki ga je deželni odbor predložil deželnemu svetu dne 19. decembra 1972 pod naslovom «Predpisi o izvajanju in o prilagoditvi zakona z dne 2. decembra 1971, štev. 1102, glede razvoja gorskih predelov.*
Znano je, da je italijanski parlament odobril ta zakon v času, ko je še obstajala vlada leve sredine, ki je zlasti na pritisk socialistične stranke izoblikovala zakon tako, da je v njem široko zajeta ideja o potrebi, da se čimbolj poveča in poglobi avtonomija in razširi možnost neposrednega odločanja prebivalstva goratih predelov. Državni zakon, ki 'izhaja iz člena 44 republiške ustave, predvideva, da nastanejo v gorskih predelih nove krajevne ustanove, ki imajo namen, da z neposrednim sodelovanjem prizadetih občin sestavijo in uresničijo v okviru vsedržavnega in deželnega načrtovanja razvojne programe gospodarsko - socialnega in urbanističnega značaja, ki naj Pripomorejo k odpravi obstoječih neskladij med gorskimi predeli in ostalimi področji naše države.
Omenjeni zakon predvideva, da se na homogenih gorskih področjih ustanovijo nova teritorialna u-pravna telesa, gorske skupnosti, ki naj imajo javnopravni značaj in ki naj imajo zelo široke pristojnosti na najbolj važnih področjih javnega življenja, kjer naj se ob najširšem demokratičnem sodelovanju prebivalstva posamezne gorske skupnosti, občin, ki jo sestavljajo, in dežele, v sklopu katere skupnost deluje, izoblikujejo potrebe in zahteve krajevnega prebivalstva.
Še bi rad poudaril pomen in važnost določbe pod črko c) člena 2. državnega zakona, ki pravi, da je treba prebivalcem gorskih predelov dati priznanje za nenadomestljivo funkcijo prisotnostih in varstva, ki jo opravljajo na teh področjih. Mislim, da je ta določba še posebno zanimiva, če jo stavimo v zvezo s funkcijo, ki jo opravlja v gorskih predelih naše dežele prisotnost slovenske manjšine.
Tako naj bi se torej, v duhu državnega zakona, ustanovile med občinami določenega homogenega Področja gorske skupnosti z demokratično izvoljenim medobčinskim odločevalnim organom, v katerem naj bi bili obvezno zastopani tudi predstavniki manjšin v občinskih svetih, in z izvršnim organom, ki [tej se navdihuje na enoten vidik koristi včlanjenih občin. Ob najširšem sodelovanju vseh družbenih S11 naj bi gorske skupnosti izoblikovale večletne družbeno - gospodarske načrte, letne programe in urbanistične načrte, ki naj bi pospešili in uravnovesili razvoj posamez-nih gorskih predelov, v širšem okviru deželnega in vsedržavnega načrtovanja.
Že na prvi pogled na. . je jasno, da predstavlja pravkar prikazani zakon veliko pridobitev za bodoči _ razvoj vseh gorskih predelov naše republike, obenem pa tudi važen inštrument za utrditev demokratične metode odločanja v okviru posameznih skupnosti. Prav v tem oziru je za našo narodno skupnost v Italiji še posebno pomemben, ker nudi možnost, da se v okviru posameznih skupnosti uve-‘Javijo tudi avtonomno težnje in specifični interesi slovenske manjšine.
Državni zakon štev. 1102 pa je j® tako imenovani okvirni zakon, ki daje le splošne smernice za Ustanovitev gorskih skupnosti pre-PUsča pa deželam dejansko uresni-citev le — teh, in sicer je dežela Pristojna, da s svojim zakonom, v roku enega leta porazdeli gorske Predele na homogena področja, izda določbe za sestavo statutov gorskih skupnosti, za ustanovitev njihovih vodstvenih organov, za sestavljanje in koordinacijo večleten področnih načrtov in letnih pro-
gramov in končno za ureditev odnosov med gorskimi skupnostmi in drugimi teritorialnimi telesi.
Na tej podlagi je torej nastal zakonski osnutek deželnega odbora štev. 375, ki naj bi urejeval ustanovitev in delovanje gorskih skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Za nas bo torej predvsem pomemben deželni zakon, zato je dobro, da se nekoliko pomudimo pri osnutku ki ga .je predložil deželni odbor. Moje mnenje je, da, če izvzamemo nekatere večje ali manjše pomanjkljivosti, odborov predlog v glavnem ustreza duhu zakona štev. 1102 in daje torej široke možnosti, da se v okviru nastajajočih gorskih skupnosti poglobi avtonomno in demokratično odločanje prizadetega prebivalstva.
V čem je torej osnutek štev. 375 pomanjkljiv in kakšne popravke bi bilo treba vnesti vanj?
1.	Pred razmejitvijo gorskih področij na homogene teritorialne enote je potreben dialog s političnimi silami in zainteresiranimi krajevnimi upravami. Razmejitev sama pa naj bi prišla v pristojnost deželnega sveta s tesnim sodelovanjem krajevnih uprav; še prej pa naj bj o tem razpravljala posebna deželna svetovalska komisija.
2.	Glede sestave skupščin posameznih gorskih skupnosti je potrebno, da se že z zakonom, in ne šele v statutih, točno določi pravica in število političnih manjšin do svojega predstavništva.
3.	Upravni sveti gorskih skupnosti naj razširijo število svojih članov od predlaganih pet, na sedem ali devet.
4.	Glede pristojnosti, in tu so v prvi vrsti mišljene sestave, odobritve in izvrševanje večletnih družbeno - gospodarskih načrtov, letnih programov, proračunov in urbanističnih načrtov, naj odločajo sami organi skupnosti, po predhodnem posvetovanju s sindakalnimi, družbenimi, strokovnimi predstavniki posameznega gorskega predela, vendar morajo biti njihove odločitve v skladu z deželnimi gospodarskimi in urbanističnimi načrti.
5.	Zvišati je treba predlagana finančna sredstva, ki so nezadostna že za začetno fazo in ki bodo še bolj nezadostna, ko bomo prišli iz ustanovne v operativno fazo.
6.	Glavna pomanjkljivost pa je, po mojem mnenju, da osnutek popolnoma prezira vprašanje Slovencev v gorskih skupnostih. Treba je, da dežela v svojem zakonu zajamči in zagotovi prisotnost slovenskih predstavnikov v organih skupnosti na podlagi mehanizma omejenega glasovanja. Prav tako je treba, da dežela v osnutkih tipiziranih statutov upošteva obstoj slovenske manjšine v okviru vseh strokovnih posvetovalnih organov, ki naj bi skupščinam in svetom gorskih skupnosti pomagali pri izdelavi gospodarskih in drugih načrtov, in kar zadeva probleme slovenske manjšine, s predhodnim posvetovanjem z njenimi najbolj reprezentativnimi organizacijami.
Seveda so možne še druge izboljšave zakonskega osnutka in ker je sedaj dialog o tem izredno važnem vprašanju odprt, je naloga političnih, gospodarskih, družbenih, strokovnih in drugih organizacij, da podrobno proučijo tozadevno problematiko in izpolnijo vse vrzeli, ki jih vsebuje predloženi osnutek.*
POROČILO DOLINSKEGA ŽUPANA LOVRIHE
Župan občine Dolina, deželni svetovalec Dušan Lovriha, ki je imel glavno poročilo o ustanavljanju gorskih skupnosti, je uvodoma dejal, da je vsedržavni zakon št. 1.102 pomemben zaradi novosti in reforma-torstva. Zakonodajalec je namreč spoznal, da so bili dosedanji u-krepa v korist gorskega področja nezadovoljivi in da je potrebno z novim zakonom rešiti stoletna vprašanja gospodarsko - družbene zaos-
talosti, bega prebivalstva, emigracije itd. ter pozvati k reševanju teh vprašanj predvsem orizadeto prebivalstvo samo z izdelavo razvojnih načrtov.
«Ne bi hotel polemizirati na tem enotnem shodu s političnimi silami. ki sestavljajo deželni odbor vendar se nli zdi potrebno povedati, da v zadnjem letu deželni odbor ni nameraval izvesti državnega zakona na področju naše dežele, niti ustanoviti gorske skupnosti v sedanji deželni zakonodajni dobi, ki
zapade maja ali junija. Šele na množični pritisk prizadetega prebivalstva ter zavzemanja stališč demokratičnih ustanov in organizacij ter s prt ožitvijo zakonskega osnutka s strani deželnih svetovalcev KPI glede ustanovitve gorskih skupnosti se je deželni odbor vdal in predložil svoj zakonski osnutek, ki ga dobro ocenjujemo, čeprav so ga predložili z zakasnitvijo. Kar zadeva vsebino, na z deželnim zakonskim osnutkom ne moremo biti zadovoljni. Z najrazličnejših strani so ga kritizirali zaradi omejevanja, s katerimi je deželni odbior pristopil k izvajanju vsedržavnega zakona, zlasti mu hoče odvzeti najbolj demokratična določila.
Razmejitev gorske skupnosti je e-den izmed najpomembnejših dejanj. Po državnem zakonu pripada ta naloga deželi, ki mora ukrepati skupno z občinskimi upravami ki se jih to tiče. S tem ie bil zagotovljen demokratični postopek, s katerim lahko vsaka občina izbere tisto, gorsko skupnost, ki se ji zdi najbolj primerna. Deželni odbor pa vztraja, da je potrebno to dejanje izvršiti z upravnim aktom, in sicer z dekretom predsednika deželnega odbora, na katerega občine ne morejo vplivati.
V drugi komisiji se je o tem vprašanju razvila poglobljena diskusija, med katero so zastopniki deželnega odbora predlagali, nai pred odobritvijo zakona sestavijo komisijo 15 deželnih svetovalcev, ki bo preučila mnenja občinskih svetov.
Vsekakor bodo morale biti gorske skupnosti čimbolj enovite po svojih značilnostih in lastnostih. Med gorskimi občinami tržaške in goriške pokrajine je potrebno ustanoviti eno gorsko skupnost na kraškem področju. Na tem področju nastajajo sorodna vprašanja. Težave pri ustanavljanju te gorske skupnosti predstavlja dejstvo, da z zakonskimi odločbami niso priznali za gorski občini Zgonika in Nabrežine - Devina. Vključitev teh dveh občin v
| skupnost je predvidena v zakonskem osnutku KPI; v tem smislu bi se moral opredeliti tudi sedanji shod. Ponekod se gorske občine upirajo vključevanju negorskih občin, ker se bojijo, da bodo finančna sredstva, namenjena gorskim občinam, na takšen način zmanjšali. Po našem mneju je omejevanje in zapiranje nepravično. Naša dolžnost je vztrajati da v kraško gorsko skupnost vključijo tudi poprej omenjeni občini in tudi tiste občine ki so samo delno priznane kot gorske, kot je na primer občina Dolina, ki ima v gorskem področju samo Gročano, Pesek in Drago, ne pa Doline Glinščice.
Država je dala v letu 1972 na razpolago za gorske skupnosti 750 milijonov lir, v letu 1973 in naslednja leta se znesek ne bo zvišal na eno milijardo. To je majhen znesek za deželo, ki ima polovico svojega ozemlja v gorskem področju. Ker imamo v deželi okoli 10 skupnosti, bo vsaka prejela okoli 75 milijonov. V deželnem zakonskem osnutku je predvidenih 100 milijonov. Ta sredstva bodo zadostovala komaj za ustanovitev novega samoupravnega telesa in bodo za razvojne načrte
potrebna dodatna deželna sredstva.
Pri izdelavi razvojnih načrtov hoče dežela zagotoviti vpliv tehnikov kot predstavnikov birokracije. Na takšen način hočejo omejiti avtonomijo tem skupnostim ter jih postaviti na raven izboljševalnih konzorcijev in drugih podobnih organizmov, ki niso nikoli želi zaupanja med prebivalstvom.
Demokratične ustanove in organizacije se morajo boriti za avtonomno gospodarsko načrtovanje gorskih skupnosti, s sodelovanjem sosednjih negorskih občin, da bi uskladile svoje delo.
«V gorskih skupnostih, ki vključujejo slovensko narodnostno skupnost, je treba zagotoviti sodelovanje vseh organizacij in ustanov, ki predstavljajo slovensko prebivalstvo. Razvojnim načrtom, sestavljenim na tako demokratičen način, se bodo morali prilagoditi vsi uradi in ustanove na gorskem področju.*
Dežela hoče gorske skupnosti omejevati tudi pri izdelavi urbanističnih načrtov in zahteva,da se prilagodijo deželnemu, ki ga deželni svet še ni odobril in obstaja rešen dvom, če ga bo odobril še pred zar padlostio.
Kraški rezervati v pristojnosti kraške gorske skupnosti
Dežela se nadalje upira, da bi krajevnim ustanovam dodeljevala svoje pristojnosti, kakor je zajem-čeno z 11. členom, češ da jih je preveč in da so premajhne. Ker gorskih skupnosti ne bo veliko in bodo imela sredstva in zakonsko pravico, da načrtujejo razvoj svojega področja, bodo imele tudi sposobne urade za izvajanje pooblastil deželne ustanove. Negativno stališče dežele do vprašanja pooblastil občinam kaže, da si hoče dežela pridržati oblast zase in da noče sprostiti razvoja gorskih skup-
Med včerajšnjim shodom v Doberdobu
■iiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiHiiimiiiimimiimmuitiimiiiiUHiuiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiimimi
KONFERENCA KOMUNISTIČNIH UPRAVITELJEV
Pri obnovi goriške proste cone je potrebna temeljita reforma
Bodočnost Gorice je povezana tudi z drugimi problemi mednarodnega značaja
Komunistnična skupina občinskih svetovalcev v Gorici, skupaj s pokrajinskim svetovalcem Polettom, poslancema Menichinom in Bacic-chijem, deželnimi svetovalci z Goriškega in pokrajinskim tajništvom KPI, so se zbrali te dni na posvet, na katerem so obravnavali politične probleme, ki so v zvezi s prosto cono v Gorici.
Uvodno poročilo je podal občinski svetovalec Battello. Sledila je diskusija, ki je potrdila stališče zastopnika KBI v občinski komisiji. Zlasti so poudarili potrebo temeljite obnove tako imenovane «pro-ste cone», ki naj bi upoštevala podatke o poteku dosedanje uprave in rezultatov proste cone in tudi spremembo položaja. Predvsem je treba bolje uskladiti in harmonizirati take posege z deželnim programskim načrtom.
Zato je treba preko krajevnega okvira, ki omejuje prosto cono samo na področje med Sočo in Vipavo ter državno mejo in obnoviti prosto cono v širšem pokrajinskem in deželnem obsegu.
Potrebna je tudi sprememba olajšav, ki je bila doslej namenjena pretežno razvoju industrije s povečanjem naložb ter posvetiti več pažnje zaposlitvi delovne sile in pobudam na drugih področjih, kjer. je možno nadaljnje povečanje zaposlitvenih zmogljivosti. Tako naj bi še bolj povečali mednarodno vlogo tega področja tudi kar se tiče prometa, ter raznih naprav, tudi v trgovini. Pri tem je treba odpraviti tiste pobude, ki so povzročile koristolovske špekulacije posameznikov, ki so se obogatili na škodo skupnosti.
V tem okviru lahko sistem «kon-
tingentov*, na katerem temelji sedanji ustroj proste cone, lahko predstavlja izhodišče za poglobitev vsega problema z ustreznimi popravki in izboljšavami. Obenem pa je treba poudariti, da je bodočnost Gorice tesno povezana tudi z drugimi problemi, kot so ceste, železniška povezava, nov mednarodni predoh, vojaške služnosti itd. Splošen regulacijski načrt in nekateri drugi ukrepi so te probleme še bolj komplieirali.
Zahteva po obnovi olajšav proste cone teži po temeljiti spremembi dosedanje politike od strani države in dežele do tega mejnega področja. Pri tem so potrebni izredni ukrepi, kot jih predvideva člen 50 deželnega statuta. V tako razširjenem obzorju hoče KPI obravnavati probleme «proste cone* s politiko krajevnih pobud v širšem okviru dežele Furlanije - Julijske krajine, v nasprotju s politiko, ki bi jo hotela naprtiti EGS s priključkom na osrednja področja Skupnega evropskega tržišča.
Jutri občinska seja v Doberdobu
Jutri, v sredo, 31. t.m. ob 16. uri bo imel občinski svet v Doberdobu svojo prvo letošnjo sejo.
Na dnevnem redu je poleg odobritve zapisnika z zadnje seje in poročila župana Andreja Jarca še razprava o konzorciju za krajevne in medkrajevne avtobusne proge, o statusu za muzej za naravoslovne vede o prispevku občinske uprave občinski knjižnici ter o prošnji za prispevek za nameravano gradnjo doma onemoglih.
Ob koncu bo govor še o drugih
problemih, ki niso izrecno na dnevnem redu.	——--------
Rdeči križ pobira prispevke za Vietnam
Pokrajinski odbor CRI v Gorici je prejel od centralnega odbora CRI v Rimu brzojavno pooblastilo za nabiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč narodom fndoidne. V ta namen je ustanova odprla pri Banca Nazionale del Lavoro v Rimu poseben tek. račun CRI 202202, na katerega lahko darovalci vplačujejo svoje prispevke pri kateri koli podružnici te banke.
V	Podgori avtomobil treščil
v električni drog
V	soboto, pozno zvečer, je v Podgori prišlo do avtomooilske nesreče pri kateri sta se ranih' dve osebi. Gre za 38-letnega šoferja Luciana Fuarta, Ki je vozil avtomobil, iz Ul. Morelli 18 in za 35-letnega delavca Nella Cnittarra tudi iz Ul. Morelli. Avtomobil je iz Gorice vozil proti križišču pri Majnici, ko je v Ul. Cunco pri nekem ovinku trčil v drog električne napeljave. Poklicali so takoj rešilca, ki je oba ponesrečenca prepeljal v bolnišnico, kjer bo prvi ostal 2 dni zaradi lažjih prask, medtem ko bo Chittarra ozdravel v tednu dna.
V	Ločniku se je ponesrečil z mopedom 67-letni upokojenec Daniele Puia iz Ločnika, Ul. Macchetta 33. Upokojenec, kljub udarcem, ki jih je dobil pri padcu, je dospel do doma od koder so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo zdravil 5 dni zaradi lažjega možganskega pertresa in drugih ran.
nosti, ampak jih še nadalje držati v gospodarski pasivnosti kot je to vse doslej uspelo osrednji in tudi deželni vladi.
Župan Lovriha je nadalje deial, da so v 2. deželni komisiji sklenili, da bodo občinske uprave pod
5.000	prebivalci zastopali v vodstvu skupnosti župan (ali delegat) in dva svetovalca, od katerih pripada eden politični manjšini. Občine nad
5.000	prebivalcev pa bodo poleg župana imele pet svetovalcev, od teh dva pripadnika manjšine. Govornik je nadalje dejal, da je odprto vprašanje o številu odbornikov, ki bo po mnenju dežele lahko tudi večje od petih.
«če bomo ustanovili za ves Kras gorsko skupnost, v katero bodo vključene vse prizadete občine, bomo ustvarili celovito skupnost s specifičnimi značilnostmi, ki jih bo treba upoštevati. Med temi sta najbolj poglavitni dve:, konfiguracija ozemlja, ki ga imenujemo Kras, in prebivalstvo, ki na njem živi. Večina prebivalcev Krasa je slovenske narodnosti. Družbeno - gospodarske, narodnostne in kulturne potrebe tega prebivalstva je treba načrtovati na takšen način, da bodo zajamčene njegove značilnosti in da se bo svobodno razvijalo. Zdi se mi povsem nemogoče, da ne bi v svetu gorske skupnosti, ki ga bodo sestavljali predvsem Slovenci, svetovalci imeli pravice govoriti v svojem materinem jeziku. To pravico jim morajo zagotoviti deželni zakon, ki ustanavlja gorske skupnosti, kakor tudi pravilniki, ki bodo urejevali delovanje teh skupnosti. Te pravice ne terjamo samo za kraško skupnost, ampak za vse skupnosti. kjer prebivajo naši rojaki, torej tudi za videmsko pokrajino. Za te narodnostne pravice deželni odbor ni v svojem zakonskem osnutku predvidel nikakršnih jamstev. Odbornik Comel-li je predstavil popravek k 15. členu naslednje vsebine: «... v isti fazi so vprašana za mnenje zastopniška telesa etničnih manjšin, ki morebiti obstajajo na področju.* Ta predlog nas ne zadovoljuje.
, Ob koncu je poročevalec Lovriha omenil še kraške rezervate ter jih j ocenil v okviru nastajajočih gorskih skupnosti. Uprava kraških rezervatov mora spadati v pristojnost kraške gorske skupnosti.
Za njim je spregovoril Giorgio Dellago, občinski svetovalec v Gorici. ki je obrazložil stališče PSI do tega vprašanja. Navedel je stališče karnijske skupnosti, ki zahteva izključitev iz gorskega področja vsega ozemlja, ki se razprostira pod 500 m nadmorske višine. Govoril je o razmejitvi, zahteval zastopstvo politične manjšine v odboru, zvišanje števila članov odbora in zlasti zahteval sodelovanje slovenskih organizacij pri ustanavljanju novih uprav t \ teles. Predlagal je koordinirano dejavnost dežele. pokrajin in občin nasproti državi, da odstopi deželi čimveč denarja ter še zlasti opozoril na nevarno dejavnost protiavtonomističnih sil.
Predstavnik občine Zgonik odv. Jan Godnič je dejal, da en del KD zmanjšuje vrednost državnega zakona in da hočejo združiti v zvezi s tem zakonom čimveč oblasti v rokah predsednika deželnega sveta. Zlasti se to kaže z razmejevanjem, ki ga hoče izvršiti predsednik z dekretom. Upreti se moramo tudi stališču deželnega odbora, ki zavrača pristojnost o narodnostnih vprašanjih in ga še vedno priznava državni oblasti, kakor je to razsodilo kasacijsko sodišče Kar zadeva kraške rezervate, je treba zagotoviti reševanje tega vprašanja v skladu s potrebami prebivalstva in v okviru pristojnosti gorske skupnosti, nikakor pa ne po birokratski poti.
Občinski tajnik iz Sovodenj dr. Štefan Bukovec je uvodoma obžaloval, da ni na shodu poskrbljeno za dvojezičnost, potem pa je obravnaval vprašanje razmejitve, ki je po njegovem lahko rešeno z zakonom ali dekretom, poglavitno je,
OB PRISOTNOSTI OBLASTI
V Krnim včeraj začeli z deli za gradnjo nove bolnišnice
Deželni odbornik Devetag orisal zdravstveno politiko - Prisoten je bil tudi novogoriški župan Simac
; \
Deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag pri polaganju temeljnega kamna za gradnjo nove bolnišnice v Krminu
V	nekaj letih bodo imeli v Krminu novo bolnišnico. Temeljni kamen so vzidali v soboto zjutraj ob prisotnosti krajevnih zastopnikov oblasti. V sedanji bolnišniški zgradbi v Krminu je prostora za 136 ljudi. Zgradbe so dotrajane, v njih manjkajo prostori za moderne ambulante in laboratorije.
V	novem kompleksu pa bo skup-
no 168 prostorov za bolnike. Stare zgradbe nameravajo deloma preurediti, deloma pa podreti. Ne gre torej za večanje kapacitet Krminske bolnišnice, marveč le za njeno izboljšanje. V novih zgradbah so predvideli tudi prostor za vse najsodobnejše	ambulante	in	laboratorije.
Predvideni strošek znaša 1.700 milijonov lir. V	prvi	fazi	bodo zgradili
le del	novih	zgradb v	skupni vred-
nosti 800.000.000 lir. 60 odstotkov te vsote je zagotovila dežela, ostalo pa država. Prvi del nameravajo zgraditi v	dveh	letih.
Včerajšnje slovesnosti so se udeležili najvidnejši zastopniki tukajšnjega javnega življenja. Slavnostna govora sta imela predsednik upravnega sveta bolnišnice Severino Fabri-zio in deželni odbornik za zdravstvo odv. Cesare Devetag. Prvi je orisal novo bolnišnico, drugi pa smernice deželne politike na zdravstvenem področju. Na pergamentu, ki so ga vzidali v temelj zgradbe, so imena članov upravnega sveta bolnišnice, med katerimi je tudi naš rojak Gra-dimir Gradnik.
Med prisotnimi smo opazili poslance Menichina, Marocca in Lizzera, deželnega odbornika Masutta in Tri-panija ter svetovalca Cociannija, go-riškega nadškofa mons. Cocolina, kr-minskega župana Stecchino, podpredsednika pokrajine Waltritscha, novogoriškega župana Rudija Šimaea, zastopnike okoliških občin, krminske občinske svetovalce.
Zadnja pot Petra Čermelja
■Čeprav je bila u"a pogreba včeraj dopoldne zelo neprikladna, je precej znancev in prijateljev, med katerimi skoro celotni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorice, spremilo na njegovi zadnji poti goriškega trgovca Petra Čermelja. Pogrebni sprevod je šel iz splošne bolnišnice, v cerkev na Travniku in od tu na glavno pokopališče.
Ob odprtem grobu se je v imenu odbornikov in vseh članov SPD poslovil od pokojnika Ivo Marinčič ,ki je poudaril predvsem pokojnikove zasluge za goriško planinstvo, saj je bil vsa povojna leta odbornik in celo podpredsednik SPD ter je bil aktiven planinec tudi pred vojno, vse od mladih dni. Za svoje delo je pred leti prejel srebrno značko PZS iz Ljubljane. Omenil je njegovo veliko ljubezen do narave in planinskega cvetja, saj so ga prijatelji poznali pod imenom Ciklaminček. »Danes smo te spremili na tvoji zadnii poti, kakor si nas ti tolikokrat spremil in vodil po naših Julijcih
Kino
Prispevki
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ob smrti svojega dolgoletnega požrtvovalnega odbornika in vnetega planinca
PETRA ČERMELJA
izrekajo člani in odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici prizadeti družini iskreno sožalje. Pokojniku pa, ki ga bomo ohranili v najlepšem spominu, miren počitek v domači zemlji.
V Gorici, dne 30. januarja 1973
in Trnovskem gozdu, katere boi gledal odslej od daleč iz svojega zadnjega bivališča. Pozdravljen, Peter, živel boš v spominu vseh go-riških planincev*, je zaključil, govornik svoje poslovilne besede.
Nenadna smrt upokojenca
V nedeljo zjutraj so v njegovem stanovanju v Ul. Seminario našli mrtvega 70-letnega goriškega upokojenca in bivšega trgovca Germa Kutina. Zdravnik je ugotovil, da je Kutin, ki je bil civilni invalid, podlegel srčni kapi. Ker je živel Kutin sam zase, so o najdbi obvestili sorodnike in pripeljali truplo v mrtvašnico na glavnem pokopališču ob Tržaški cesti, od koder bo jutri pogreb.
Razna obvestila
Mladinski krožek v Gorici obvešča vse, da bo v soboto, 3 februarja, predpustni ples na katerem bosta igrala dva slovenska ansambla. Vabila so na razpolago na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 m na sedežih p.d. po vaseh.
Gorica
VERDI 21.00 Nastop gledališča «H Gruppo di Prato* s komedijo' Wil-liama Shakespearja «Sen kresne noči*.	...
CORSO 17.00—22.00 «L’ucello migra-tore*. L. Buzzanca in R. Podesta. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «King kong*. B. Cabot in F. Wray. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «1 vizi proibiti delle giovani svedesi*. K. Stress in D. Bonn. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 17.15—22.00 «La mazurka le svedesi le baliano a lettp*. A. Birgit in N. Giunicella. Barvni film. Mladini rod 18. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
ENCELSIOR ob 16.00 »Joe e il Ga zebo*. Barvni film.
PRINCIPE ob 17.30 »Reazione a ca-tena*. Barvni film.
Adva t.orica
SOČA «Avantura je avantura*, francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Viking z juga*, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
RENČE «Beg v zločin*, nemški barvni film ob 19.00.
DESKLE «Bes vetra*, italijanski barvni film ob 20.00.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480.
Za športno društvo DOM v počastitev spomina pokojnega odbornika Petra Čermelja daruje SPD 10.000 lir.
Za športno društvo DOM namesto cvetja na grob pokojnega Petra Čermelja daruje Gorazd Vesel iz Gorice 10.000 lir.
Za Dijaško matico namesto cvetja na grob Petra Čermelja darujeta Karlo in Helena Kumar 3000 lir.
Za Dijaški dom v Gorici v počastitev spomina pokojnega očeta Petra Čermelja darujeta sinova Boris in Branko 15.000 lir.
Narodnosti (narodne manjšine) in njihov položaj v Jugoslaviji
0 nekaterih trenutnih aspektih nacionalnega vprašanja, kot jih je osvetlil dr. Svetozar Polič v svojem predavanju 29. avgusta 1972 v Umagu, na ideološkem seminarju za učno osebje šol z italijanskim učnim jezikom
Morda ne bo pleonastično, če se uvodoma za trenutek ustavimo pri pomenu bedese «narodnost».
Do nove zvezne ustave 1. 1963 smo uporabljali v ustavnih in politično - programatičnih dokumentih skoraj izključno izraz «narod-na manjšina», in to v smislu nekega manjšega dela določenega naroda, živečega zunaj meja nacionalne države, h kateri etnično pripada, v okviru neke druge države. Ta izraz, ki v resnici ne odgovarja in ne določa točno bistva ter socialne in zgodovinske kategorije, je še vedno prevladujoč. Naša zvezna ustava iz 1. 1963, kot njej podobno tudi republiške ustave, so v svoje tekste vnesle neki nov izraz: «narod-nost — narodna manjšina* (čl. 43 zvezne ustave) oziroma «narod-nost, ki je neka nacionalna manjšina* (čl. 76 ustave SRS). S tem smo hoteli tudi terminološko podčrtati enakopravnost narodnih manjšin, zakaj v površini in netočni interpretaciji izraza »narodna manjšina* — to se pravi manjšina v odnosu do večinskega naroda države, ki v njej manjšina živi — je moč brez drugega o-paziti odtenek manjvrednosti in neenakopravnega ravnanja, čeprav pojem narodnosti zgodovinsko pomeni drugo. Zadnji čas rabimo za narodno manjšino tudi izraz nacionalna ali etnična skupina ali skupnost.
Kolikor so narodi in narodnosti nacionalne manjšine, predstavljajo določen zgodovinski pojav oziroma zgodovinske ter socialne kategorije. Narodne manjšine so se pojavile v trenutku in v zvezi z nastankom narodov in nacionalnih držav. To pomeni, da so tako prve kot druge vzniknile v okviru določenega zgodovinskega razvoja oziroma, kot je to poudarjeno v sklepih izvršnega komiteja CK ZKJ o vprašanjih nacionalnih manjšin 1. 1959, «v procesu določenega zgodovinskega razvoja dogajanj, ko je prišlo do premikov in razmejitev med posameznimi narodi*. Razlogi tega so zagotovo bili zelo različni, ti razlogi so lahko zgodovinskega, zemljepisno-gospodarskega, političnega ali drugačnega značaja: preseljevanje narodov, nasilna preselitev, mešanje prebivalstva v mejnih predelih, ne-možnost začrtanja meja med državami na strogo etnični osnovi ali določanje meja na osnovi pogodb, na strateški ali drugačni o-snovi.
Vse to za nas ne predstavlja samo teoretičnega vprašanja. Dejansko je Jugoslavija dežela zelo pestre nacionalne sestave, poleg Hrvatov, Makedoncev, Črnogorcev, Muslimanov, Slovencev in Srbov živijo številne druge narodnosti oziroma narodne manjšine, in sicer po podatkih ljudskega štetja iz 1. 1961 ter neuradnih podatkih ljudskega štetja iz 1. 1971 (brez SR Slovenije) 914.760 — 1.308, Madžarov 504.368 - 467.586, Turkov 182.964 - 127.867, Slovakov 86.433 — 83.572, Romunov 60.864 — 58.529, Bolgarov 62.624 - 58.514, Čehov 30.331 - 24.171, Italijanov 25.615 — 18.854 in drugi.
Potemtakem je nacionalno vpra-
šanje imelo in ima v splošnem socialnem ter političnem življenju kot tudi razvoju Jugoslavije od njenega nastanka 1. 1918 do danes zelo pomembno vlogo. Zgodovina je dokazala, da je od pravilne in dosledne rešitve tega vprašanja odvisna ne samo večja ali manjša strnjenost in enotnost Jugoslavije, marveč celo njena sama eksistenca.
Zaradi tega so se napredne sile in predvsem komunisti že v predvojni Jugoslaviji borili za popolno enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov in tudi nacionalnih manjšin. Takšna popolna in dejanska enakopravnost glede pravic je predstavljala osnovno izhodiščno točko kar se tiče nacionalnega vprašanja, kot vseh z njim povezanih vprašanj nacionalnih manjšin, tudi v teku narodnoosvobodilnega boja, kakor tudi, po o-svoboditvi, v procesu socialistične izgradnje nove Jugoslavije. Taka principialna politika Komunistične partije Jugoslavije v odnosu do nacionalnega vprašanja in nacionalnih manjšin se je pokazala za zelo koristno tako med narodnoosvobodilnim bojem, ki so se ga poleg jugoslovanskih narodov v velikem številu udeležili tudi pripadniki nacionalnih manjšin (z izjemo nemške), kot tudi po vojni s kompaktno udeležbo v socialistični izgradnji nove Jugoslavije. Vrhu tega je ta politika prišla do izraza v vseh najvažnejših jugoslovanskih političnih in pravnih dokumentih.
Že v izjavi AVNOJ (Antifaši-stičko viječe narodnog oslobodje-nja Jugoslavije — Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije), sprejeti na njegovem drugem zasedanju v Jajcu (29. novembra 1943), je bila svečano potrjena pravica jugoslovanskih narodov do samoodločbe in obenem sprejeta načela bodoče zvezne u-reditve Jugoslavije na osnovi e-nakopravnosti in bratstva. V 4. točki izjave beremo v zvezi z nacionalnimi manjšinami: »Nacionalnim manjšinam v Jugoslaviji bodo zagotovljene vse nacionalne pravice.*
To zagotovilo je našlo svojo pravno formulacijo že v prvi ustavi iz 1. 1946, kot idejno - politična postavka pa svoje ustrezno mesto tudi v programu Zveze komunistov Jugoslavije, sprejetem na VIL kongresu 1. 1958, kjer je rečeno: «V skupnosti jugoslovanskih narodov imajo svoje mesto tudi nacionalne manjšine. V socialistični in demokratični državi so pripadniki nacionalnih manjšin deležni vseh političnih in ekonomskih pravic, ki jih socialistična skupnost zagotavlja svojim državljanom. Na tej osnovi je zagotovljen svoboden razvoj njihovih kultur in nacionalnih posebnosti.*
To stališče in ta načela so bili še jasneje in stvarneje formulirani v sklepih izvršnega komiteja CK ZKJ o vprašanju nacionalnih manjšin, sprejetih na posvetovanju, ki ga je sklical izvršilni komite 2. marca 1959. V teh sklepih je med drugim poudarjeno:
«Bratstvo in enotnost narodov in nacionalnih manjšin, ki žive v
Jugoslaviji, si na osnovi socialistične izgradnje in z razvojem družbenih odnosov v naši deželi zagotavlja čedalje širšo pomembnost in vedno večjo socialno - e-konomsko podporo ...»
«Za Jugoslavijo predstavljata vprašanje nacionalnih manjšin znotraj njenih meja in pa vprašanje jugoslovanskih nacionalnih manjšin v sosednih deželah načeloma enako vprašanje .. .
«Odnos do nacionalnih manjšin ni pogojen od mednarodnih odnosov Jugoslavije s sosednimi deželami . ..»
»Nacionalne manjšine naj ohranijo svoje značilnosti kot sestavni del ljudstva, ki mu etnično pripadajo, povezujoč svoje posebnosti, zlasti one kulturnega značaja, z značilnostmi okolja, v katerem žive. Zato predstavljajo nacionalne manjšine važen dejavnik zbliževanja in povezovanja med različnimi ljudstvi.*
»Vendar nacionalne manjšine niso samo del naroda, iz katerega izhajajo, marveč so tudi povezane z deželo, v kateri žive, in sicer v tem večji meri, čim bolj sta jim zagotovljena enakopraven položaj ter nemoten razvoj.*
(Nadaljevanje sledi)
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Zgodovinski prerez gorskih skupnosti
Že stara beneška republika je Slovencem iz Beneške Slovenije priznala njih posebnosti in v tem smislu z njimi ravnala
Slovenci v videmski pokrajini živijo v dolgem pasu od Kanalske doline na severu ob avstrijski meji pa dalje v dolini Bele v rezijanski dolini in pa v vzhodnih predalpskih predelih v osrednji Beneški Sloveniji v Nadiških dolinah okoli Špetra ob Nadiži in še v zahodni Beneški Sloveniji v poprečju Tera, v dveh občinah Brda in Tipane in še v narodnostno mešanih občinah v predgorskem svetu od Cente do Tavorjane. ko so bili beneški Slovenci pod oglejskim patriarhatom in pod beneško republiko, so imeli svojo skupnost «Slavia», ki je bila homogena gorska skupnost prav zaradi njihovih starih kulturnih in jezikovnih tradicij. Po zadnji vojni je deželni odbor te Slovence spravil v različne skupnosti: v socialno - ekonomske cone in sicer je v gorsko cono Karnije spravil Slovence iz Kanalske doline in Rezije, v osrednjo gričevnato cono okoli Gemone je spravil beneške Slovence iz doline Tera (Brdo in Ti-pana) Gorjan, Nem in Cente. V veliko videmsko cono je spravila dežela Slovence sedmih nadiških
■ lllllllll■IVUI1IIIIUIIIIIIIII■llllllllllllllllllllllllllllllllllUIIUUIIlllll|||||llllll|illll||||||l■IIIIHIIIIIIIIlUIIIIIIII■|
KAJ PRAVIJO 0 TEM GER0NT0L0GI
Visoko starost dočakajo suhci
Visoko starost deloma podedujemo - Odvisno pa je tudi od življenjskih razmer - Ni res, da je star človek vedno betežen
V Zvezni republiki Nemčiji, kot kažejo podatki zadnjega popisa prebivalstva iz leta 1968, je na dan popisa živelo vsega skupaj le 656 oseb, moških in žensk ki so bili stari najmanj sto let to pomeni, da je prišlo na en milijon prebivalcev H stoletnikov. V Franciji pride na milijon prebivalcev 35 stoletnikov, v Bolgariji 53, v Sovjetski zvezi pa celo 90.
Število žensk, ki so dočakale sto in več let, je predvsem trikrat večje od števila moških, ki dočakajo tolikšno starost. To ne preseneča, kajti znano je, da ženska v poprečju bolj dolgo živi kot moški. Medicina doslej še ni u-gotovila razlogov zakaj ie ženska rekli bi bolj trdoživa od moškega. Razlika v poprečni življenjski dobi med sporoma pa še neprestano narašča. V Zvezni republiki Nemčiji žive ženske že najmanj šest let več kot moški, v Franciji, v Sovjetski zvezi in v ZDA pa znaša ta razlika že o-bilnih sedem let. Vse drugače je v deželah s kratko življenjsko dobo, kjer ženska «preživi» moškega le leto dve.
Presenečajo pa rezultati pri-
■IIHIIHIIIIIIIIIIUUlinilimillllllllllllllllHIIIIIIIIIIHHIIIMHIIHIMIIHIHIimillllinillllllllllllllllllllllllllllHIIIIIinilllMIIIlIllllllllllinilllllllllllllUIIIIMIMHUlllllllllll
IZ UMETNOSTIM H GAI.KHIJ
Letošnje nagrade na razstavi END AS
Na letošnji razstavi za kupo Endas so razstavili nič mani kot 77 slik. Med temi so tudi dela znanih slikarjev. Žirija je tokrat prisodila kupo Mariu Palmermiju za veliko olje z naslovom «Špirala».
Slikar Mario Palmerini je zadnje čase dobil že več nagrad, ker pač zelo svojstveno in hkrati dovršeno likovno združuje bioformne in mehanske oblike v prefinjeno skladnost fantastičnih tvorov.
Razstava, ki je tokrat bila že deveta zapored, je zanimiva. Obiskovalec se more na njej prej/ričati o kvalitetnem naraščanju tržaške likovne ustvarjalnosti, hkrati pa spoznava, da se umetnosti loteva vedno več ljudi, predvsem mladih, ki so širši javnosti še povsem neznani.
Ni pa neznan Livio Grimalda, ki so mu prisodili zlato kolajno Endas za abstraktno eksplozijo barv na srebrni pločevini srebrno kolajno pa je dobil Tržičan Renato Trevisan. bronasto kolajno pa je žirija prisodila Athosu Pericinu za njegovo risbo freudovsko navdahnjene zasnove.
Tri diplome, kolikor jih je bilo na razpolago, so aobili Nino Ri-gotti za odlično tolkanico keltske - kraške simbolike, Antonio Rodri-guez za abstraktno olje in Giulia-no Giacchelli za enako strogo u-ravnovešeno delo.
Na tej razstavi, za katero priča število razstavljenih del da ie bila zasnovana zelo na široko razstavljajo tudi Silvester Godina. Rožem, Primožič in Rener. Navedli bomo še nekaj imen. ki jih je vredno zabeležiti, pa čeprav ne moremo navesti vseh. Tu je navzoča Eva Ronay ki je na zadnji sindikalni razstavi v Palači Costami dobila srebrno kolamo. tu ie Pe-dra Zandegiacomo ki je dobila prvo nagrado na veliki božični razsta-
vi pokrajinarskega upodabljanja, tu sta Marij Renzo m Rassetti iz Latisane, ki sta bila nagrajena na ex tempore tekmovanju v Boljun-cu, izven natečaja so tu zmagovalci prejšnjih tovrstnih razstav Hirst, Marani. Cucek in Bastianutto profesor na tržaški šoli za umetnost «Nordio», ki jo tu odlično zastopajo še aojenke D overi, Mazzoli, Petra-co in Margherita Tauceri. Nikakor ne smemo niti mimo imen kot so Babuder, Aldo Rigotti. Fabiani Vit-torio Moiton Kirchmayer, Murri, Boni, Cirielli. Chiesura, Lo Blanco in Pagliaga. ki se je tokrat predstavil kot edini kipar.
M. BAMBIČ
NA FILMSKIH PLATNIH
P. Festa Campanile:
«La Calandria»
Specialist (toda slab specialist) italijanske filmske komedije Pas-quale Festa Campanile je tokrat segel po Bibbienovi gledališki komediji iz XVI. stoletja «La Ca-landria». Tekst ohranja še svojo vitalnost; tudi v drugih primerih («La Mandragola», «La Betia») je bil italijanski komični film dolžan gledališki tradiciji. Uprizoritev pa je. kot lahko pričakujemo, brez vsake domišljije. Festa Campanile nam namreč vzbuja malo zaupanja, čeprav nam je pred kratkim nekdo dobro govoril o njegovem zgodnjem filmu «Le vo-ci bianche».
Lando Buzzanca napravi kar more. Agostina Belli je prijetna. Igrajo še Salvo Randone, Mario Scaccia Barbara Bouchet. Grazia Maria Spina
S. G.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte se otresti dosedanjih metod de la, vendar ne bodite prenagljeni. Za svojo plemenitost boste prejeli priznanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš smisel za praktičnost vam bo zagotovil prednosti. Če vam ie kaj do nekega čustvenega uspeha, bodite bolj strpni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne nalagajte si preveč dela in posve čajte več pozornosti bistvenim ciljem. Pri premagovanju dvomov bodite objektivni.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Na razpolago so vam odlične možnosti. Izrabite jih. Branite svoj mir pred zlobnostjo drugih.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Okrepite temelje svoje poslovne organizacije. Novo prijateljstvo utegne vplivati na vaše življenje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce hočete doseči svoj cilj. bodite nad-
vse realistični. Kratkotrajna ločitev bi bila zelo koristna.
TEHTNICA (od 23 9. do 22 10.) V teku jutra boste imeli veliko srečo. Posvetite večjo pozornost naj-■mlajšim.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) S pravočasnim sprejetjem določenih ukrepov vam je uspeh zagotovljen. Osreč.te osebo, ki vam je uri srcu.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne žrtvujte kvalitete v prid nekega namišljenega uspeha. Skušajte obnoviti staro prijateljstvo.
KOZOROG (od 2112. do 20 1.) Pre-bujna domišljija je v praktičnem poslovanju bolj škodljiva. Zagotovljena vam je čustvena sreča
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte s svojimi partnerji skleniti trajnejše zavezništvo. Pri važnih odločitvah bo sreča na vaši strani.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nastopile bulo težkoče finančnega značaja Nerešeno družinsko vprašanje bo razlog spopadov.
merjalnih raalskovanj, ki jih je zbral načelnik gerontološkega zavoda jard sovjetski akademiji znanosti prof. Dimitrij Čebotarov in ki jih je nanizal v svojem poročilu svetovni zdravstveni organizaciji. Po njegovih ugotovitvah so moški, ki so dočakali visoko starost, v poprečju bolj zdravi od žensk iste starosti. In zato to protislovje postavlja gerontologe pred novo zagonetko, kako to, da «bolj zdravi* moški nato prej u-mrejo od «manj zdravih* ženk.
Kakšno »telesno strukturo* pa naj bi imel človek, da bi dočakal sto in več let? Zdi se. da so glede tega izredno jjomembne dedne lastnosti. Kjub temu pa dedne lastnosti še niso odločilne ali vsaj ne vse. In kaj se v tem primeru podeduje? V nobenem primeru človek, ki dočaka visoko starost, ni podedoval neke točno določene «edlne» sposobnosti za dolgo življenje, pač pa ie podedoval v celo kombinacijo najrazličnejših činiteljev, komponent, katerih rezultat je telesna konstrukcija, ki .ie sposobna za dolgo življenje. Dunajski gerontolog, to se pravi specialist za bolezni stare življenjske dobe, dr. Walter Doberhauer trdi, da dočakajo visoko starost zelo suhi ljudje z nizkim krvnim pritiskom, s počasnim bitjem srca in ki niso nagnjeni k poapnenju krvnih žil. Seveda je treba k temu dodati še ustrezne življenjske pogoje, glede česar velja, da mora biti hrana zmerna, vendar pa visoko kalorična, to se pravi veliko beljakovin, vitaminov itd. zato pa mora hkrati vsebovati zelo malo tolšče in začimb, zelo malo ogljikovih hidratov, še posebej zelo malo tolšč živalskega izvora, ker te povzročajo holesterin.
Življenje nad sto let pa za tiste, ki to starost dočakajo, pa ni niti od daleč tisto kar se po navadi imenuje »pričakovanje konca*. To dokazujejo konkretni rezultati najrazličnejših gerontolo-gov med katerimi je tudi neki znani zahodnonemškt gorontolog; ki je pri proučevanju kakih 150 stoletnikov prišel do zaključka, da _ se razlikujejo v poprečju tri »vitalne grupe*. Te so: 30 odstotkov ljudi, ki so dočakali sto let, je samostojnih, neodvisnih, sposobnih še za krajše sprehode itd., 44 odstotkov stoletnikov se še samostojno premika, vendar so to že ljudje, ki so vezani na sobo pa čeprav so «sami sebi zadostni*, to se pravi, da se sami oblačijo, sami slačijo, sami hranijo itd'. Le 26 odstotkov stoletnikov je vezanih za posteljo, to se pravi, da se ne morejo povsem samostojno premikati, da jim morajo pri slačenju in oblačenju pomagati svojo; ali strežno osebje itd.
Preseneča tudi dejstvo, da ti stari ljudje nikoli ne umrejo od «starostne onemoglosti* rekli bi, «od starosti* pač pa od najrazličnejših bolezni, ki Jih morejo vse ugotoviti zdravniki. Gre v večini primerov za bolezni, ki so značilne za starejše ljudli vendar pa le za bolezni kot so vnetje pljučne mrene, kap in podobno. To je ugotovil tudi dr. Freiberg, gerontolog iz Hamburga, ki je a-naliziral vzroke smrti 2000 ljudi, ki so preživeli «barero 90 let*. V 50 odstotkih primerov so ti ljudje umrli od raznih srčnih motenj ter od motenj v krvotoku, veliko jih je umrlo od pljučnice vendar vsak šesti tudi od zloma kosti, kajti v tej starosti se kosti zares skrajno težko zarastejo.
dolin in še Slovence Tavorjane, Ahtena, Praprotna.
Nihče jih ni vprašal, ali upravičeno spadajo v eno izmed treh navedenih socialno - ekonomskih con. Od časa do časa, silno redko, skličejo nekaj ljudi iz teh con na čisto golo posvetovanje. Javnost zato skoraj ne ve, da te cone sploh obstajajo. In pa tudi učinki teh con so vse prej kot zaznavni.
Ko je država izdala svoj zakon o gorskih skupnostih, je zavrelo in prišlo na dan, kako je dežela samolastno spravila skupaj kraje in prebivalstva, ki niso imela nič skupnega.
Poleg te porazdelitve na socialno - ekonomske cone, ki jo je zagrešila dežela, so po raznih drugih načrtih, po gospodarsko študijskih, po prvem deželnem načrtu po pasivnosti, po statističnih vidikih, po zelenem planu, po dejavnosti ERSA razdelili vse o-zemlje videmske pokrajine na razne cone ali sektorje.
Po starem nazivu avtonomne skupnosti sto in stoletne zgodovine se ravna centralni statistični urad v Rimu ISTAT, ko zbira kmetijske statistične podatke. Iz svojega dolgoletnega delovanja ISTAT že ve, kako pravilno zaokrožiti ozemlje, ki je homogeno in ki ima toliko sorodnih značilnosti, da sestavlja celovito enoto. ISTATova gorska skupnost beneških Slovencev se imenuje Gorovje Visoke Slavije (Montagna deli’Alta Slavia). Če je veljala «Slavia» toliko stoletij kot homogena gorska skupnost s svojimi avtonomnimi pravicami, velja tudi sedaj, saj se v njej, tej Sla-viji nič ni spremenilo. Nima industrij. Pač pa je imela ta Sla-vija že pod beneško republiko svoje emigrante in jih tudi zdaj ima, in sicer kar preveč. Kar je dajala beneška republika Gorskemu svetu Visoke Slavije, naj da dežela gorskemu svetu v gorah, kjer prebivajo Slovenci. Bili so zvesti čuvaji na vzhodni meji proti Avstriji in jim je dala avtonomne pravice, posebne zaradi posebnosti njihove kulture in jezika. Homogeni so bili in so še zmeraj v svoji gorski revščini.
Tudi ERSA, kmetijski otrok dežele Furlanije - Julijske krajine, združuje v homogeni gorski skupnosti Prealpi Giulie pod tabelo C3 vse beneške Slovence, ker so po tradiciji, jeziku in svojih značilnih gospodarskih pogojih ena celota, kjer ERSA lahko izvaja enoten kmetijski plan. Slovenci nekdanje Slavije spadajo vsi skupaj tudi sedaj po načelih državnega zakona 1102 o hribovskem svetu. So patriotično slovensko etnično prebivalstvo, kot je rekel predsednik vlade Andreotti. Ker po državnem zakonu 1102 spet hočejo osnovati svojo gorsko skupnost Slavijo, svojo Montagno di Alta Slavia, kakor pravi realistično ISTAT, bi morali imeti gorsko skupnost, ki se je že obnesla v zgodovini Furlanije.
Od prihodnjega četrtka, 1. februarja, do 11. februarja bo v ljubljanski Moderni galeriji razstavljal svoja dela znani slovenski likovnik Jože Spacal, ki je za razstavo pripravil kar 20 del. Če pomislimo, da Jože Spacal upodablja v mozaiku — v glavnem kamen — je to zares bogata bera njegove ustvarjalnosti zadnjih časov.
Kulturni dogodki v slikah
V soboto zvečer so v Dolini proslavili 60-letnico oziroma 50-letnico pevskega udejstvovanja Ivana Strajna oziroma Ignaca Ote v domačem zboru ((Valentin Vodnik*. Slavljenca, ki ju vidimo pod društvenim praporom, sta cvetje, ki sta ga dobila, odnesla k spomeniku padlim v NOB
Kot gost nabrežinskega PD Igoi Gruden je v nedeljo nastopil v Nabrežini učiteljski pevski zbor «Emil Adamič*. Na gornji sliki: članica zbora izroča predstavniku nabrežinskega društva in pevovodji Sergiju Radoviču darilo, na spodnji sliki celotni pevski zbor pod vodstvom Branka Rajštra
V nedeljo popoldne je amaterski oder PD Prosek - Kontovel priredil v Prosvetnem domu na Proseku
Nušičevo veseloigro «Emancipirane žene*
iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaarvViiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiliiiiiiiTiiliillljIj1iiTiIIIIIIII1iaiiiiiiiinillii,i,iil,,iiliiiiiiiiiiaiilliiiii iilllitiiiilliriiliaiaiiliIViilgiiiiiiiiiiniiiatiilliiiiliiiilii,iVIIIIIIIII|||||t1|H
Na Nixonovem «grobu»
v Landsbergamu
Zdi se. da so izkušnje zadnje vojne in tudi nacistične dobe spametovale marsikaterega Nemca. V dneh tik pred podpisom premirja v Vietnamu smo mogli! na pokopališču vojnih zločincev v mestu Landsbergam Lech na Gornjem Bavarskem prisostvovati zanimivemu dogodku. Hans A. Nikel, u-redinik zahodnonemškega lista «Pardon», je namreč pripravil a-meriškemu predstavniku NIxonu pogrebno svečanost in tud1! enkratno odkritje nagrobnega kamna. V svojem govoru «pred odprtim grobom* ki ga je imel pred krsto, pokrito z ameriško zastavo, je Hans Nikel med drugim rekel, da bo Nixon počival «tu ob svojih somišljenikih*.
Na pokopališču v Lanctebergu je namreč pokopanih okoli 130 nacističnih zločincev, ki jih je obsodilo na smrt in Usmrtilo po drugi svetovni vojni vojaško sodišče ameriških zasedbenih sil, ki so vladale na tem področju do leta 1949.
«žalna svečanost* je bila zelo kratka, kajti brž ko je bil nagrobni spomenik odkrit, je bila že tu policija, ki je ((užaloščene preosta-- le* razgnala. Augsburški državni tožilec pa je sprožil proti Nikelnu tudi proces zaradi motenja javnega reda in miru.
TRST A
7.15. 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika: 12.50 Violina in klavir;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.35 Komorni koncert; lj.55 Glasbena beležnica;
19.10	Stanko Vuk: «Naše življenje*; 19-20 Program Za na.jmlaj-še; 20.00 port; 20.35 Donizettijeva «Lucia dli Lammermoor*; 22.35 Zabavna glasba.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30	16.30,
17.30,	18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za lobro jutro: 8.00 Popevke: 8.40 Naš planet; 9.00 Dva orkestra:	10.00 Melodije; 11.15
Slavne uverture; 11.45 Pevski ansambel; 12.00 Glasba po željah;
14.10	Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Operna glasba; 15.30 Plošče; 16.40 Lahka gasba: 17.00 Program za mladino; 17.45 Favtist Križanov-ski; 18.00 Orkestri; 19.00 Pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Srečanje z Ugom Fasoom; 21.30 Dva orkestra; 22.00 Na sporedu je Dane Škerl; 23.00 Ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 6.47 Kako in zakaj?, 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 13.15 Program s P. Villaggiom; 14.00 Četrti spored; 15.10 Program za mladino; 17.05 Glasbeno govorni spored; 19.10 Sindikalna in gospo-
T0REK, 30. JANUARJA 1973
darska rubrika; 20.20 «Andata s ritomo*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 12.30. 13.30 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba- 8.14 Trije motivi; 8.40 Orkestri; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Al-to gradlimento; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?-;
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno -govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori ; 20.50 Glasbeno - govorni spored; 22.43 Nadaljevanka; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 14.30 Monteverdijeve skladbe; 16.20 Plošče resne glasbe; 17.20 Enotni razred; 17.35 Jazz; 19.15 Koncert; 21.30 Festival sodobne glasbe; 22.40 Knjižna oddaja.
SLOVENIJA
7.00, 8.00 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje; Glasba o živalih; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma;
12.10	Schubertove instr. melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli.; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbeno srečanje v Rovinju; 14.30 Dutch Swing College Band; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.40 Melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Saki: Sedem vrčkov za smetano; 17.10 Simf. koncert;
18.00	Aktualnosti; 18.15 V torek
na svidenje!; 18.45 Prof. dr. F. Gestrin: Kmečka trgovina; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19 15 Trio Vitala Ahačiča; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Kroft: Velika puntarija; 21.33 Majhen koncert; 22.15 Popevke; 23.05 M. Šarabon: Elegija; 23.15 Pri skladatelju J. Ježu.
ITAL. TELEVIZIJA
9.30	Šola; 12.30 Potovanje na Daljnji vzhod; 13.00 Slikanice;
13.30	Dnevnik; 14,00 Francoščina-;
15.00	Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Nabožna oddaja; 19.15 Podlistek; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 D. Guardamagna- De-dicato a un pretore; 22.00 Kanada; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Ob obletnici Gandijeve smrti; 22.20 TV film: «Prova d’artista».
JUG. TELEVIZIJA
17.45 E. Peroci: Dve in dve je štiri: 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Moški zbor z Jesenic: 19.00 Bolezni dihal; 19 20 S kitaro po svetu: Mehika: 19.45 Risanka: 20.00 in 22.35 Dnevnik; 20.25 Barometer; 20.30 Diagonale; 21.20 R, Bratny: «Kolumbov-ci»; 22.10 Najmlajši režiserski rod: Učitelj.
KOPRSKA BARVNA TV
20.0	Risanke; 20.15 Poročila;
20.30	S splavom po Tari; 21.00 Film: «Skok v temo*; 21.50 Narodno - zabavna galsba.
Prejeli smo
Gruppo di studio «Aipina* - Bellin-zona (Svizzera): I GRUPPI LIN GUISTICI DEL FRIULI E DELL^ VENEZIA GIULIA — Ricerca sta-tistica attuata con la collabora-zione dei comuni della Reg. au* F. - V. G., Bellinzona, 1972.
-====== E==5
Atalanta - Cagliari	0:0
Fiorentina - Sampdoria	2:0
Inter - Lazio	1:1
Juventus - Bologna	2:0
Lanerossi - Torino	1:0
Palermo - Milan	0:1
Roma - Verona	0:1
Temana - Napoli	0:0
LESTVICA: Milan in Juventus 24	
Inter in Lazio 22. Fiorentina 19, Roma in Cagliari 15, Tortno, Verona, Bologna in Aatalanta 14, Napoli 13, Temana 12, Sampdoria in Palermo 11. Lanerossi 10.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Bologna - Inter, Cagliari - Lanerossi, Lazio - Fiorentina Milan - Terna-na, Napoli - Atalanta. Sampdorta
-	Roma, Torino - Palermo, Verona
-	Juventus.
B
V nedejlo ni bilo prvenstvenih tekem. Zaostalo srečanje (v soboto): Monza — Novara 3:3.
LESTVICA: Cesena in Genoa 27, Catania in Catanzaro 24, Bari in Varese 22, Ascoli 21. Como in Reg-gina 19. Brindisi, Reggiana, Arezzo in Novara 18 Taranto in Monza 15, Perugia 14, Lecco 13, Brescia in Mantova 12.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Brindisi - Bari, Catania - Reggiana, Catanzaro - Taranto, Cesena -Brescia, Foggia - Monza, Lecco -Arezzo, Mantova - Novara, Perugia
*	Genoa. Reggiana - Como Varese
*	Ascoli.
A SKUPINA
o:
= = Jr s==
Alessandria - Venezia	2:2
Belluno - Seregno	0:0
Cossatese - Cremonese	1:0
Padova - Legnano	2:1
Parma - Verbania	2:0
Piacenza - Derthona	2:0
Solbiatese Rovereto	1:0
Trento - Savona	1:1
Udinese - Pro Vercelli	1:0
Vigevano - Triestina	1:1
LESTVICA: Alessandria	27, Par-
nia 26, Udinese 25. Savona 24, Ve nezia 23, Padova in Cremonese 21, Legnano, Seregno in Cossatese 20, Solbiatese in Trento 19, Derthona 18 Belluno 17 Pro Vercelli 16, Rovereto 15, Triestma 14. Piacenza in Vigevano 13, Verbania 9
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Verbania - Belluno, Rovereto - Cossatese. Padova - Derthona, Legnano -Parma, Alessandria - Piacenza, Tnestina - Seregno, Pro Vercelli -Solbiatese. Vigevano - Trento Savona - Udinese Cremonese - Ve-nezia.
Atalanta — Cagliari Pjorentina — Sampdoria Inter — Lazio Juventus — Bologna Vicenza — Torino Palermo — Milan Roma — Verona Ternana — Napoli Trento — Savona Ravenna — Lucchese Rimini — Viareggio Sambenedettese — Modena Crotone — Lecce
KVOTE:
13 — 20.928.900 lir 12 -	270.000 lir
1
2
3
4
5
6.
Dart Hanover	X
Tomy M.	2
Eglon	2
Unisono	X
Baltin	2
Sillaro	X
San Domingo	X
Mazzinghi	1
Tomareis	1
Aghir	X
1.	Antonio Tempesta 2
2.	Aladin	X
KVOTE:
12 - 993.662 lir 11 — 95.695 lir 10 - 11.200 Mr
DRUGE VESTI NA ŠES1J STKANI
NOGOMET
A SKUPINA C LIGEi
ATLETIKA
cjH-'-fa'
Zaradi neoprezne igre US Triestma ob točko
Vigevano je izenačil z enajstmetrovko
Vigevano — Triestina
1:1
VIGEVANO: Canzi, Vegliach, Ar-manni, Canto, Tonelli, Pavesi, Bo-setti, Fontana, Rolfo, Sala, (v 72. min. Dioni), Schilliro.
TRIESTINA: Cantagallo, De Ga-speri, Tugliach, Macchia, De Luca, Zamparo, Vastini, Brusadelli, Ber-tolli, (v 65. min. Truant), D’Alessi, Oggian.
STRELCA: v 5. min. Vastini, v 43. min. Schilliro iz enajstmetrovke.
SODNIK: Del Fiandra iz Masse.
KOTI 5:4.
Čeprav so Tržačani v srečanju z Vigevanom računali na eno točko, so bili ob koncu srečanja precej razočarani, saj bi lahko z nekoliko boljšo in opreznejšo igro odnesli domov obe točki, ki bi bili dragoceni v kritičnem položaju. Gostje so prišli v vodstvo takoj v začetnih minutah z Vastinijem, ki je po dolgem času postal zopet najboljši strelec, takoj nato pa so si zapravili zadetek, ki bi lahko odločal o končnem izidu. Pri 2:0 ne bi namreč imel Vigevano nobene možnosti več, da bi iskal izenačenje, saj je bil prešibak, da bi se lahko upiral bolje pripravljenemu nasprotniku. Prav nenaden pa je bil zato gol domačega moštva, ki je dve minuti pred koncem prvega polčasa remiziral iz enajstmetrovke, ki je bila za Tržačane prehuda kazen. Pri eni redkih napadalnih akcij Vigevana se je namreč Tugliach dotaknil žoge z roko in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko, od koder je realiziral Schilliro.
Domačini niso pokazali kdove kakšne igre, saj so vedno igrali podrejeno vlogo. Nevarni so bili le nekajkrat s protinapadi, vendar so vedno naleteli na dobro obrambo tržaškega tretjeligaša. Predvsem je Vigevanu, ki se bori ža obstoj v ligi, manjkal dober in učinkovit napad, saj je bil v ospredju le Schilliro.
Tržačani, ki bi lahko brez vsakršne težave zmagali, so nastopili z nekoliko spremenjeno postavo saj so igrali brez Rakarja in Sci-chiloneja, ki sta poškodovana. Na sredini igrišča je tako nastopil, in to povsem zadovoljivo, Zamparo, ki se je takoj vživel v svojo vlogo. Bertoli je igral kot srednji napadalec nekoliko v ozadju, medtem ko je bil poleg odličnega Vastini ja zelo nevaren v napadalnih akcijah Oggiani. D’AIessi se je izkazal predvsem v drugem polčasu, ko je prevzel vajeti igre v svoje roke in vodil svoje moštvo, obramba je napravila eno samo napako, ki pa jo je drago stala. Omeniti pa je treba, da se je nekoliko pred svojo nesrečno «roko» Tugliach izkazal s krasnim posegom, ko ie re šil v dveh posegih svoja prazna vrata.
* * *
Alessandria, ki ni doživela niti enega poraza, je postala zimski prvak v svoji skupini. V nedeljo je remizirala proti Venezii, medtem ko
iiiiiiimiimimiiimiiiifimiiiiimiiiiiiiimiiuiiiiiiiii
OBVESTILA
Šahovski odsek PD Cankar organizira v petek, 2. februarja, 2. šahovski brzoturnir za pokal PD I. Cankar. Turnir bo v društvenih prostorih, v Ul. Montecchi 6. s pričetkom ob 20.30.
Vpisovanje bo v četrtek, 1. 2. od 18. do 21. ure v društvenih prostorih ali v skrajnem primeru pred začetkom turnirja.
Prvi trije uvrščeni bodo dobili medalje.
Vpisnina je 500 lir.
Vljudno so vabljeni vsi slovenski šahisti iz Trsta in okolice.
ŠD POLET priredi v nedeljo, 4. februarja smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška nlica 18 na Opčinah, te). 212-136 (do prihodnjega četrtka).
SAN SEBASTIAN, 29. — Tradicionalnega 18. tekmovanja v krosu na 10 km se je udeležilo 110 atletov iz 10 držav. Z veliko lahkoto je zmagal Anglež Bedford, eden izmed favoritov, Etiopec Wolde, pa je odstopil pri sedmem kilometru. Bedford je pretekel progo v času 33’15”8.
* * *
MADRID, 29. — Na atletskem tekmovanju v dvorani je Italijan Del Forno osvojil prvo mesto v skoku v višino s skokom 214 cm. Na podobnem tekmovanju je v Berlinu vzhodna Nemka Ilona Gusen-bauer s skokom 191 cm izboljšala svetovni rekord «indoor». Enak u-speh je dosegel Al Feuerbach, ki je v Portlandu (ZDA) vrgel kroglo 21,75 m daleč.
je ostal položaj na vrhu lestvice nespremenjen, le da zaostaja Parma samo za točko za vodečim.
Tretji je Udinese, ki je odpravil z 1:0 Pro Vercelli, ni pa pokazal kake posebne igre. Na dnu lestvice pa je popolnoma osamljena Verbania, ki nima več nobenega upanja, da bi se rešila. Triestina se je z remijem proti Vigevanu, ki je s Piacenzo na predzadnjem mestu, še bolj približala Roveretu in Pro Vercelliju, ki sta tik pred njo in sta v nevarnosti, da ju Tržačani prehitijo.
* * *
V D ligi je Pro Gorizia doživela ponoven poraz, tokrat proti Pordenonu, medtem ko je Adriese po remiju v Tržiču zgubila stik s prvim na lestvici. Preseneča tudi poraz Mestrine proti Audaceju, saj je tako na tretjem mestu lestvice, potem ko je bila največji kandidat za napredovanje.
Radi
iiiiiiiiiiiiiuniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|Hiiiii||Ui|||||||||||||ll||„|||,,lll|,|||l||||l|ln|||||||||f|||1|
	
ITALIJANSKA A	LIGA
Brili - Alco	70:81
Simmenthal - Gaitima	117:44
Forst - Mobilquattro	106:73
Gorena - Partenope	75:58
Ignis - Sacla	105:53
Maxmobili - Snaidero	86:66
Norda - Splugen Bock	79:78
LESTVICA: Ign£s in 1	Simmenthal
26, Forst 22, Gorena 16. Norda in Snaidero 14, Maxmobili, Splugen Bock, Sada in Partenope 12, Mo-bilquattro in Alco 8, Brili in Gam-ma 6. Maxmobili in Forst imata tekmo manj.
SMUČANJE
V KITZBUHLU
Prva letošnja zmaga Augerta
V slalomu je prehitel E. Thonija in presenetljivega Poljaka Bachledo
KITZBUHEL, 29. — Svetovni prvak v slalomu iz Val Gardene, Francoz J. N. Augert, je prvič zmagal v letošnji sezoni. Najhitrejši je bil že v prvem teku nedeljskega slaloma, prav tako pa je bil nepremagljiv v drugem teku. Edinega resnega nasprotnika je imel v Italijanu Thoniju, ki pa mu, kljub vsemu, ni mogel resno kljubovati. Presenetljivo pa je tretje mesto Poljaka A. Bachlede, prav tako dobro pa je smučal njegov brat Jan, ki je zasedel 7. mesto.
Rezultati:
1.	J.	N. Augert (Fr.)	106,22
2.	G.	Thoni (It.)	107,07
3.	A.	Bachleda (Pol.)	107,56
4. P. Gros (It.) 108,07, 5. Tresch (Švi.) . in R, Thoni (It.) 108,42, 7, J. Bachleda (Pol.) 108,45, 8. E. Schmalzl (It.) 108,80, 9. Matt (Av.) in Rosti (Švi.) 108,82.
Lestvica za svetovni pokal:
1.	Collombin (Švi.)	131
2.	Zwilling (Av.) in G. Tho-
ni	(It.)	104
4. Russi (Švi.) 81, 5. Gros (It.) 69, 6. Duvillard (Fr.) 66, 7. Varallo (It.) 58, 8. Cordin (Av.) 50, 9. Trit-scher (Av.) 49 in 10. Hinterseer (Av.) 46.
* # *
BRIXEN, 27. — Na mednarodnem univerzitetnem veleslalomu za pokal «F. Giiera>. na Plozi pri Brixnu je med ženskami zmagala Italijanka Tasgianova, pri moških pa njen rojak Senoner. V moški konkurenci se je na 5. mesto uvrstil Jugoslovan Cene Štraus.
* # #
SCHLADMING, 27. — Avstrijka Eberle je osvojila prvo mesto v smuku v Schladmingu, veljavnem za evropski pokal.
Na lestvici za ta pokal vodi še vedn0 Francozinja Ducroz.
Obširen načrt dela smučarjev na Lokvah
Letošnja zima nikakor ni ugodna za smučarje, saj nikakor ne morejo izpeljati svojega programa z mrtve točke. Snežna odeja je komaj ta teden prekrila tla in zim ska sezona se tako rekoč začenja komaj sedaj v januarju.
Smučarji SK Lokve so imeli pred nedavnim svoj delovni sestanek na katerem so določili nekaj datumov j
75» i7.vpHhr» Kvniih t.pkmnvani. I
Dne 28. jan. so izvedli na Lokvah odprto prvenstvo Lokve v skokih. Dne 18. feb. bo VII. tekmovanje za POKAL LOKEV v skokih na 35-metrski skakalnici. Dne 11. marca bo tekmovanje v veleslalomu za I. Iztokov pokal. Poleg teh prireditev pa bodo skupno z občinsko zvezo organizirali letošnje občinsko prvenstvo v skokih na Lokvah.
Marljivi smučarji z Lokev pa se bodo v letošnji zimi udeležili vseh pomembnejših smučarskih tekmo vanj v primorskem merilu.
Pred kratkim so dobili od občin ske zveze za telesno kulturo v dar dva para pionirskih skakalnih smuči, tako da bo oddelek «planiške šole» v bodoče lahko še bo’; aktiven.
Upajmo le, da se zima ne bo izneverila smučarjem na Trnovski planoti, tako da bodo svoj načrt dela za to sezono nemoteno izpeljali.
Rajmund Kolenc
NOGOMET
V AMATERSKEM PRVENSTVU
Juventina in Zarja osvojili obe točki Breg in Sovodnje pa izbojevala remi
2. AMATERSKA LIGA
Juventina — Estudine 2:1
JUVENTINA:	Plesničar, Nanut,
Faganel, Tomažič, Paulin, E. Ta-baj, Uras, Marvin, Ferletič, G. Montico, Sirk, (Filiput, Baic).
ESTUDINE: D’Andrea, Franzolin, Pinat, Pizzamiglio, Roviglio, Ber-nardis, Pezzetta, Rusponi, Orlando, Pavan.
SODNIK: Piliput iz Trsta.
Po dveh mesecih je Juventina prišla spet do zmage. V prvem polčasu so Štandrežci pokazali res kakovosten nogomet in trdno voljo do zmage. Z lepimi akcijami so ves čas pritiskali nasprotnika v obrambo. V tekmi se je izkazal v obrambi Edi Tabaj, medtem ko je bil v domačem napadu nezadržen Davorin Marvin, še posebno, ko je v akciji gola pustil za sabo kar tri branilce in je mojstrsko podal žogo samemu Sirku, ki je brez težav potisnil žogo v mrežo. Priložnosti so se vrstile ena za drugo in še enkrat so «belo-rdeči» pokazali pomanjkljivost v napadu, ko niso znali hladnokrvno streljati v vrata (sicer bi Juventina zmagala z veliko razliko). V 30. min. so z Monticom zadeli tudi prečko.
V drugem polčasu je Juventina prešla takoj v napad in s Ferleti-čem, v osebni akciji, dosegla drugi gol. Po golu, kot se večkrat dogaja, so Štandrežci prepustili pobudo nasprotniku, ki je v 20. minuti dosegel gol z levim krilom Pavanom. Po golu je ekipa Estudine še naprej napadala, da bi prišla do izenačenja, a je zadela le prečko.
Naša ocena je 3.
Bip.
iz prostega strela Poropat. Nasprotniki so se takoj podali v protinapad. Sledilo je več lepih akcij, v katerih Fogliano ni mogel uveljaviti svoje premoči, čeprav se je zelo trudil, da bi prišel do gola. Tako je Zarja zopet začela pritiskati in v 24. min. je Poropat ponovno zatresel nasprotno mrežo. Proti koncu polčasa so Bazovci nekoliko popustili, to je izkoristil nasprotnik in v 40. min. je Krpan izid zmanjšal.
V drugem polčasu je Zarja ves čar pritiskala, nasprotnik pa se je branil, vendar urejeno in z nevarnimi protinapadi. V 28. min. je Zarja spravila izid na varno. Komarjevo podajo v sredo kazenskega prostora je Grgič neusmiljeno poslal v mrežo.
Proti koncu je Zarja ponovno nekoliko popustila, vendar se izid ni več spremenil.
Zarja je zmagala zasluženo in je osvojila dve dragoceni točki.
Ocena za Zarjo: 3.
RAAL
Breg — Flaminio 1:1 (0:1)
BREG: Favento, Bandi, čuk Ro-della, Vatta, Race, Mikuš, Graho-nja, Zonta, Vižintin, Gasperutti (Švara), 12 Rapotec.
FLAMINIO:	Parovel, Zachigna,
Gregoratti, De Boschi, Di Pasquale, Gallinotti M., Del Monaco, Gallinotti P., Russian, Orto, Guerrato, Žago.
STRELCA: Guerrato 45 min. in Vižintin 57 min. (11-m-)
SODNIK: Zerbi (Tržič). Gledalcev 150. V d.p. izključen Gallinotti P. zaradi grobe igre.
V drugi zaostali prvenstveni tekmi so «plavi» zabeležili še en remi. E-kipa je prebolela nedeljski poraz s Primorjem in je zaigrala spet ubrano in solidno. Temu je seveda prispeval povratek Mikuša v moštvo; ta je povezoval brežansko sredino igrišča.
Brežani so takoj po začetnem žvižgu potisnili nasprotnike v obrambo, vendar niso mogli na noben način premagati Parovela, zaradi netočnosti napadalcev, ki so imeli marsikatero odlično žogo na razpolago.
MiiiiiiHiiiiiiiuuiimiiiHiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimimmmimmHmiminiuinnMiHmHHuuHnumjmumu,
AVTOMOBILIZEM
VN ARGENTINE
Zarja — Fogliano
3:1
ZARJA: Turko, Marc, Faganel, Poropat, S. in V. Križmančič, B. Grgič, Bon, Žagar, Pasqualis, Komar, (Babuder, Rismondo).
FOGLIANO: Gallina, Rossi, De-vetti, Maier, E. Visintin, Fabris, Krpan, Del Bianco, Ganzer, Cebul-la, F. Visintin.
SODNIK: Canciani. KOTI 4:3 za Zarjo. STRELCI: v 10. in 24. min. p.p. Poropat, v 40. min. p.p. Krpan, v 28 min. d.p. B. Grgič
V zaostali tekmi s Foglianom je bazoviška Zarja gladko zmagala z visokim izidom. Tekma je bila ves čas borbena in lepa, za kar gre zasluga predvsem Zarji, ki ima tehnično dobro -pripravljeno- mo-' Štvo. Obe ekipi sta ves čas igrali zelo borbeno in sta pokazali več
lepih akcij. ;

V Buenos Airesu brez presenečenj
Zmagal je Fittipaldi na lotusu
BUENOS AIRES, 29. — Nič' novega na obzorju tekmovanja formule 1: tak bi lahko bil prvi vtis po VN Argentine, v kateri je lanski svetovni prvak Emerson Fittipaldi zabeležil zmago pred svojim večnim tekmecem Stewartom in Iekxom. Med nje se je sicer vrinil mladi Francoz Cevert, klubski tovariš škotskega asa, to je pa še premalo, da bi ga lahko šteli že med favorite za naslov. Sicer je bilo pričakovati, da ta dirka ne bo prinesla velikih novosti, saj so vsi tekmovali z istimi vozili, ki so nastopala lani. Borba med Fittipal-dijem in Stevrartom se je odločila v zadnjem delu proge, tako lotus kot tyrrell pa sta pokazala, da še vedno nimata tekmecev. Ferrari belgijskega pilota Ickxa se je namreč. dokopal do četrtega mesta, to pa predvsem zaradi spretnosti :in preudarnosti pilota, ki ni tvegal
V začetku tekme je bila- Zarja v premoči, saj je že v desetih minutah dosegla gol, ki ga je dosegel
raft preveč in s tem . prehitel na cilju
Breg — Flaminio
za izvedbo svojih tekmovanj.
UKUgHiin-nKj!!;"?;;:!:::;!!:!::!;:;;:;::;::::::::;:::::::::::::::::!..
, S fW 11 tl~~
bolj borbene BRM. Slaba uvrstitev slednjih je morda edino presenečenje: na preizkušnjah sta namreč Regazzoni in Petterson s tem vozilom zabeležila odlične čase.
Vrstni red VN Argentine (312 kilometrov) :
1.	Fittipaldi (lotus) 1.56’18”22 povpr. hitrost 165,688 km/h
2.	Cevert (tyrrell)
3.	Stewart (tyrrell)
4.	Ickx (ferrari)
5.	Hule (melaren)
6.	W. Fittipaldi (brabham)
MLADINSKE IGRE
Približno 60 mladincev je tekmo valo v nedeljo v Trbižu na zimskih mladinskih igrah za leto 1973. Tekmovalci, ki so bili iz ro riške in krminske občine, so tekmovali v veleslalomu in v teku.
Za goriško občino je pri fantih zmagal v veleslalomu Franco Cri-stiani, na 6. mesto pa se je uvrstil Igor Košuta, na 7. mesto pa Samo Sancin. Pri dekletih je zmagala Rita Bradaschia, tretja je bila Katarina Bavcon.
V teku je dospel prvi na cilj pri fantih Massimo Gabrielli, pri dekletih pa je zmagala Sabina Bano.
Za krminsko občino je v moškem veleslalomu zmagal Luca Pagnut-ti, pri ženskah pa Claudia Valen tini.
Tekmovanja se je udeležilo šest goriških društev, in sicer: Azzur-ra, CAS, 01ympia, CAI Gorica in UGG ter srednja šola «Virgilio».
KONJSKI ŠPORT
PARIZ, 29. — Na včerajšnji konjski dirki za nagrado «Grand Prix d’Amerique» je zmagal konj Dart Hanover, ki ga je vodil Italijan William Casoli. Sledili so mu Tony M., Veronique R. in Une de Mai. Zmagovalcu je pripadla nagrada 420.000 frankov, nad 40 milijonov lir.
F,' — -V
CERVINIA, 29. — Prva zahodno-nemška posadka v postavi Zimme-rer, Utschneider, Syeinbauer in Ohlvalter je osvojila evropski naslov v četverosedežnem bobu. Drugo in tretje mesto so zasedli Švicarji, četrto druga zahodponemška posadka, Italijani pa so se morali zadovoljiti s petim mestom. Slabo vreme je/p.viralo . reden ,ppl»ek tekmovanj.
NOGOMET
Mladinske tekme
Libertas Rocol — Primorje 2:0 Roianese — Vesna	1:1
Campanelle — Gaja	4:1
Libertas SS — Union	1:1
Prijateljske tekme
Union — Costalunga	1:0
Primorje — Olimpija	2:0
NAŠE OCENE
Sovodnje	13 32	2,461
Juventina	17 37	2,176
Zarja	16 34	2,125
Primorje	16 33	2,062
Breg	16 30	1,875
Vesna	16 28	1,750
Union	9 15	1,666
Olimpija	9 14	1,555
Primorec	9 14	1,555
Breg B	9 13	1,444
V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zadnjem stolpcu pa poprečna ocena vseh doslej odigranih srečanj.
Ekipe ocenjujemo z nezadostno (1), dobro (2) in odlično (3).
Flaminio je odgovarjal s sicer redkimi toda nevarnimi protinapadi in prav v zadnjih sekundah p.p., kljub vsestranski premoči «plavih» prvi povedel.
V	nadaljevanju so plavi nadaljevali s svojim forsingom in dosegli po dvanajstih minutah (zaradi zgrešene pozicije vratarja). Po golu so začeli «plavi» zaradi utrujenosti postopoma popuščati in skrbeli so, da jih ne bi nasprotnik spet ukanil. Priložnosti, ki so se pojavile v p.p. se niso ponovile in rezultat je ostal nespremenjen.
To je že dvanajsti remi, ki so ga predstavniki dolinske občine dosegli -v tem prvenstvu. To priča, da je napad ekipe premalo učinkovit, medtem ko ostane obramba najsolidnejši del ekipe, sredina igrišča pa je nestalna. Za obstanek v tej kategoriji bodo morali torej napadalci krepko pljuniti v roke in biti v povratnem delu veliko bolj učinkoviti.
Ocena za ta nastop «plavih» je 2.
IST
* * *
V	prijateljski tekmi so brežanski naraščajniki okrepljeni z nekaterimi mladinci klonili proti ISTRI iz Pulja, mladinskim prvakom Istre, v katerih vrstah so igrali nekateri državni reprezentanti. Rezultat: ISTRA — Breg 3:0 (1:0).
3. AMATERSKA LIGA Primorec — Fiamma 3:1
PRIMOREC: Vladimir Kralj, Edi Kralj, Sluga, Finotto, Sinico, Livio Sosič, Doro Možina, Valdi Možina, Vigini, Denich, Saina, 13 Leonard Kralj.
KOTI 10:1 za Primorca.
Primorec je tokrat proti Fiammi kljub nepopolni postavi odnesel prvo letošnjo zmago. Tokrat so to zaostalo tekmo igrali na Opčinah, kjer so Trebenci s precejšnjo lahkoto zmagali. Kljub trem golom pa bi bil rezultat lahko mnogo večji, če ne bi Primorčevi napadalci zapravili celo vrsto ugodnih priložnosti. Obramba je bila točna in zelo aktivna. Na sredini igrišča pa je po dolgem času spet zaigral Edi Kralj.
Trebenci so takoj prešli v vodstvo z lepim golom Možine. Čeprav so vedno napadali jim je uspelo podvojiti šele v 38. min. z Vigini-jem.
Drugi polčas je bil monolog tre-benskih napadalcev. V 30. in 40. min. je dvakrat prečka rešila vratarja gostov. V 65. min. pa je srednji napadalec Fiamme izkoristil napako trebenske obrambe in povedel 2:1. V 72. min. je Primorec potrojil s Saino. Mnoge druge akcije so se končale predvsem v kot in pa v rokah vratarja.
Za to tekmo je Primorčeva ekipa zaslužila najvišjo oceno: 3.
BRK
Poggio — Sovodnje	1:1
SOVODNJE: Marson, Trivellato, Corva, Batistič, Ferfolja, Pete jan, Kovic, Sambo, Marson, Florenin, Pozzo, (Tomšič).
POGGIO: Bezzi, Trini, Failutti, Castelan, Simonit, Baldini, Marega, Michelin, Godeas, Cumini, Blasig.
SODNIK: Sartori iz Mariana.
STRELCI: v 18. min. d.p. Marega, v 28. min. Sambo.
Kljub obilni igri, ki so jo Sovo-denjci pokazali na sredini igrišča, niso utegnili odnesti domov obe točki. Povedati pa je treba, da je bil Poggio trd oreh za slovensko ekipo, in ni z lahkoto pustil sovo-denjskih napadalcev v svoj kazenski prostor. Kljub trdi obrambi so gostje v prvem delu igre dvakrat streljali žogo visoko v prazna vrata.
Premoč gostov se je pokazala tudi v drugem polčasu, dokler ni moral z igrišča, zaradi poškodbe, dobri napadalec Sovodenj, Florenin Na njegovo mesto je na igrišče prišel Tomšič, ki je bolj spočit dajal večjo dinamiko svojemu napadu Prav v tem času pa so domačini dosegli gol. Mrzla prha ni omamila Sovodenj, nasprotno, pritisnile so še ostreje na nasprotnikova vrata in prišle tudi do izenačenja s Sambom.
Naša ocena za to tekmo je 2.
D.

Kako je Mussolini prišel na oblast
moi na mil 1922
Na kakšen način so ta stranka in njeni oboroženi odliki varovali in razlagali «vrhovne interese nacije«, so jasno pokazali že naslednji meseci, zlasti pa še naslednjega leta.
2e februarja 1. 1922 je prišlo do nove krize italijanske vlade. Razlogi zanjo so bili bolj ekonomsko - finančne kot Politične narave, čeprav se je bila kriza na določen način začela že pred tremi meseci, ko so socialistični poslanci v Parlamentu zahtevali, da se vladi izreče nezaupnica, ker tole-Nra obstoj in teror fašističnih oboroženih tolp.
Padec vlade je odpri novo obdobje pogajanj med politiki r1 Partijami, ki pa niso privedla do rešitve. Tako socialisti kot katoličani, obe najmočnejši stranki v deželi in parla-nista pristali na kombinacije, ki so jim jih ponudili »oditelji liberalno - demokratičnih in konservativnih sil.
^Rešitev, boljše povedano trenutni izhod iz krize, se je asei 25. februarja s sestavo prehodne «uradniške» vlade, na lu z Luigijem Facto, bivšim ministrom v Giolittivejem kar metu. To je bila dvajseta vladna kriza, odkar je Viktor Ema-£Uel III. zasedel prestol kraljevine Italije, torej domala ena «rtza vsako leto. In od 1. 1848 najdaljša. Tega kralj ni Za-mdil povedati novemu premiera, kar je šlo različno tol-acitl Po nekaterih, naj bi to pomenilo nekakšen namig,
Rim, 4. novembra 1922: srečanje Benito Mussolini - kralj Vittorio
Emanuele II.
da je treba enkrat za vedno napraviti konec tem stalnim krizam.
Odkriteje je o tem spregovoril Benito Mussolini. Ko so tiste dni študenti v Bologni demonstrirali; z gesli: «Dol s parlamentom! Živela diktatura!« — je «duče» to komentiral takole: «To je prva krepka manifestacija vse močnejšega občutka gnusa, ki ga sedanji režim zbuja v ljudstvu.« Z drugimi besedami povedano, je to pomenilo, naj' se’ vendar enkrat že odpro vrata diktaturi!
V dneh 24. in 25. januarja 1922 so fašisti v Bologni osnovali tudi svojo sindikalno organizacijo, ki se je uradno imenovala Nacionalna konfederacija sindikalnih korporacij. Bila je sestavljena od petih korporacij: industrijskega, kmečkega dela, trgovine, srednjih slojev ter intelektualcev in pomorščakov. To je bil enoten sindikat, enotna organizacija »proizvajalcev«, to je onih, «ki dajejo delo«, in tistih, ki delajo. V programski deklaraciji je poudarjeno, da so «delovni ljudje brez razlike vsi tisti, ki zaposlujejo delavce in nasploh posvečajo temu, da ustvarjajo materialne, moralne in duhovne dobrine človekovega blagostanja ali prispevajo, da se te dobrine povečujejo.
To je bil poizkus, da bi se v fašistični sindikalni organizaciji zbrali tako delavci in delodajalci, da bi na ta način otopela ostrina razrednega boja in da bi se odpravil vpliv tistih sindikalnih organizacij, ki so jih vodili socialisti (Generalna konfederacija dela) in katoličani. V tem so fašisti dosegli določene uspehe, ker je bila množica kmetov in delavcev v tem času v težavnem ekonomskem položaju, fašistični voditelji pa niso varčevali ne z obljubami ne z dema-goškimi parolami.
To je fašizmu dajalo nove spodbude, da se je širil kot gibanje in se kot stranka uveljavljal v političnem življenju z novimi zahtevami in cilji.
Mussolini je zatrjeval, da njegovi stranki v bodoče ne bo-
do več potrebni bloki in povezave z ostalimi političnimi silami in da je «sposoben nastopati sam«. V parlamentu še vedno zastopan po majhni skupini poslancev, je fašizem zunaj njega postajal čedalje bolj strašna sila nasilja in terorja. Zborovanja fašistov za organiziranje kazenskih ekspedicij so dobivala vse bolj značaj mobilizacije tisočev zločincev in krvnikov v črnih srajcah.
V nekem sprevodu v Milanu se je 26. marca 1922 naenkrat znašalo skupaj nad 20.000 do zob oboroženih «škvadristov», ki so prišli od vseh krajev Lombardije.
Toda najvidnejši primer širine njihovega gibanja in demonstracije njihove moči so fašisti dali konec maja v Bologni. To je bila pravcata generalna vaja tega, kar je nekaj mesecev kasneje bilo označeno kot
«pohod Tia Rim».
Tiste dni so se v Bologno zlili tisoči fašistov iz province in okoliških okrajev. Mesto so dejansko zasedli, a cilj te o-peracije je bil, da se zamenja prefekt Mori, katerega edina krivda je bila, da se je vsaj malo prizadevneje od svojih kolegov v drugih prefekturah trudil nekoliko obrzdati fašistična divjanja in nasalja, pri čemer je, seveda, samo izvajal zadevne vladne ukaze. Ko so v mestu začeli krvavi spopadi med fašisti in njihovimi nasprotniki, je iz Rima prišel ukaz, da se prepovedo vsa zborovanja, sprevodi itd.
Celo prihod generalnega direktorja policije in pa blokada Bologne, s katero se je bil preprečil dohod v mesto novim skupnam fašističnih pristašev (v glavnem brezposelnih poljedelskih delavcev, med katerimi so fašisti vodili močno propagando in jim obljubljali delo in zemljo), nista pomagala, da bi se vzpostavil mir. Prvega julija je oblast v mestu prevzel komandant armadnega korpusa, ki je menil, da je najbolje, če se sporazume z Italom Balbom, poveljnikom fašističnih sil, kateremu je obljubil, da bo prefekt Mori premeščen.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/1! PP 559 Telefon 793 803 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83	382
“Prava	TRST	Ul.	Montecchi	6/11	Telefon	795	823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi	6/111	Telefon	761	470
Naročnina
Mesečno 1.350	lir —	vnaprej: polletna	7.500 lir,	celoletna 13.500	lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PliClil MEHI
Stran 6
30. januarja 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vese!	Izdaja in tiska ZTT - Trst
STATUTI MORAJO ŠE POSEBEJ ZAJAMČITI
(Nadaljevanje s 3. strani)
Proces proti nacistu Fredi
da je razmejitev izvršena s širokim demokratičnim sodelovanjem. Nasprotoval je prisotnosti politične manjšine v odboru, ker je potrebna soglasnost, razvojni načrti naj se sestavljajo od spodaj navzgor. Zahteval je spremembo zakona glede narodnostnih pravic; s tem namenom smo sklicali shod v Doberdobu in naše predloge mora upoštevati tudi deželni svet. Narodnostni skupnosti moramo zagotoviti obstoj značilnosti v skladu z 2. členom vsedržavnega zakona, ki pravi, da imajo ljudje v gorski skupnosti nalogo varovati svoje področje.
Pokrajinska svetovalka SDZ Marija Ferletič je vprašala, zakaj niso povabili na shod še drugih občin, ki sodijo v gorska področja, zlasti slovenskih, ker bomo samo skupaj uspešno zaščitili naše koristi. Svetovalka je mislila na Šte-verjan, ki spada v področje za gorske izboljšave. Načrtovanje gorske skupnosti mora upoštevati deželni program, v katerem morajo najti svoje mesto težnje slovenskih občin. Svetovalka je govorila o kvarnih posledicah zakona 865 za slovensko prebivalstvo, o slovenskem zastopstvu v vseh telesih, kjer je govor o naših stvareh, zlasti pa moramo biti zastopani v vseh komisijah, kjer je govor o načrtovanju. Ob tem je svetovalka dejala, da imamo premalo strokovnjakov in da tudi nismo sposobni, da bi bili zastopani povsod, kjer razpravljajo o nas.
V sklepni besedi je deželni svetovalec Zorzenon dejal, cla so se v razpravi pokazala tudi ločena stališča do obravnavane teme. vendar pa so se pokazale enotne usmeritve do naslednjih ugotovitev;
1. Boj za avtonomijo je boj za narodnostne pravice; 2. naš predlog za ustanovitev kraške skupnosti obsega štiri občine, ker hočemo dati svoj prispevek, ko ss bo čez teden dni pričela razprava o zakonskem osnutku v deželnem svetu; 3. povabili smo deset občinskih uprav s Tržaškega in Goriškega, pokrajinske uprave, sindikate, strokovne organizacije (jamarje) itd.; 4. poleg današnjega je Zveza za krajevno oblast in avtonomijo organizirala podobne shode tudi v Kamiji in Beneški Sloveniji; 5. doberdobski shod so pripravile politične sile. ki so se vedno zavzemale za slovenske narodnostne pravice.
Zakon št. 1102 je dober zakon — je dejal Zorzenon — ki ga hočejo desničarske sile in tudi sam deželni odbor omejevati, vendar se levica upira tem poskusom. Mi zahtevamo, da deželni odbor sprejme naše zahteve glede razmejitve, finansiranja in pristojnosti gorske skupnosti. Zavrnil je očitek glede nesposobnosti državljanov za nove naloge samoupravljanja, ker smo to dokazali v celi vrsti krajevnih ustanov. «Samo denar naj nam dajo, pa bodo videli našo sposobnost.* Prav v zvezi s finančnimi sredstvi je Zorzenon dejal, da jih je treba zagotoviti iz zneska 156 milijard nepotrošenega deželnega denarja.
Glede razmejitve je predlagal sestanek županov, ki naj dajo deželi dobre in hitre predloge.
Ob zaključku je Giorgio Dellago prebral sklepno resolucijo, ki so jo prisotni soglasno odobrili ter jo poslali predsedniku Berzantiju in vsem načelr 'jo m političnih skupin v deželnem svetu.
lilllllllflllllBH
Z leve proti desni: Manilo Portolan in Franco Neami na zatožni klopi
(Nadaljevanje s 1. strani)
kakršnekoli odnose s Forziatijem, kaj še, da bi ga izsiljeval. Priznal je, da je konec leta 1971 bil v Trstu in da je tedaj telefoniral Forziati-ju, da bi mu ta pojasnil svoje zadržanje. V Trstu je bil «zaradi stikov*.
Freda je nato povedal svoje mnenje o Forziatiju, ki da je bojazljivec, ki je na ta način hotel ločiti svoje odgovornosti od Fredove organizacije, na kar je javni tožilec D’Onofrio umestno vprašal: «Za-kaj?»
Malo pred eno popoldne je pred sodnika stopil dr. Forziati, ki se je te dni vrnil v Trst po skoraj enoletnem bivanju v Atenah. Pred njim sta krajše pričevala Neami in Portolan, ki sta se v svojih izjavah grobo znesla nad nekdanjim prijateljem in ideološkim mentorjem. Forziatija se sploh niso usmilili niti Fredovi odvetniki. Naoada-li so ga, prekinjali in izzivali, da bi ga zmedli. Čudno je le, da se nihče med sodniki temu ni uprl, razen javnega tožilca, ki je nekajkrat opozoril na nujnost »brezskrbne* razprave, a še to platonično.
Forziati: «Potrjujem svojo prijavo. Freda je pisal Portolanu, naj zahteva od mene pol milijona lir. Ko sta mi pokazala pismo sem spoznal Fredovo pisavo ...» Tu ga je Freda prekinil, nato pa se skupaj z ostalima dvema pajdašema krohotal, sodnemu zboru v brk.
Forziati: «Bilo je med predavanjem dr. Morellija na sedežu MSI. Ker sta bila tedaj oba moja prijatelja, sem mislil, da je Freda izsiljeval tudi njiju. Pozneje mi je na dom telefonirala neka ženska in zahtevala, naj plačam. V nasprotnem primeru bi me zapletli v svoje zadeve .. .»
Zanimivo je, da nikogar ni zanimalo, katere so te, tako hude zadeve, da je Forziatiju pognalo strah v kosti in da je izginil za eno leto v Atene. Govori se pa, da je Forziati nekomu zaupal, da tudi sam pozna atentatorje na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, kjer je njegova žena, sedanja Portolanova prijateljica, zdravniška asistentka (!).
H111 n iiiiiiiimi i Ulm 1111111 n n 1111 n m n n n im i m 11 mini 111 limit n 111 m i m m 111111111111 n 11 n n 11 j 1111 m m 111 imi
Sodniki so še hoteli vedeti, zakaj je odlašal s prijavo in šele po dveh tednih zaprosil za nasvet kap. Lem-ba. Temu se je namreč Forziati iz-kašljal, a v svojem pričevanju ni hotel sedanji častnik varnostne službe vojaških oporišč pri Vicenzi ničesar spregovoriti.
Javni tožilec: «česa ste se tako bali?*
Forziati: «Neami in Portolan sta bila že vpletena v razne kazenske postopke. ..»
Tedaj ste je Freda cinično zarežal in siknil, da ga je vsa dvorana slišala: «To je.psihični degeneriranec. S takimi se ni treba razgo-varjati: iztrebiti jih je treba.*
Sodniki - so molčali, ko je Freda samozavestno dodal «Kar zabeležite v zapisnik. Za to sprejemam popolno odgovornost*. Spet tišina.
Nastal je incident med Fredovimi branilci in odv. Aleffijem, nakar je predsednik Corsi prekinil razpravo.
Omeniti moramo, da se vzdušje ustrahovanja ni poleglo. Skupina fašistov (mnogi so bili Fredovi ka-meradi iz Padove) je pred izhodom napadla fotografa lista «Unita» Clau-dia Erneja (kateremu je policija za nekaj časa zaplenila fotoaparat), druge pa so nemoteno ustrahovali in psovali. Popoldne je na hodniku pred sodno dvorano opsoval neko dekle mlajši Scarpov brat. Policija je posegla le zato, da je dekle opomnila. Med pavzo pa je prišlo celo do tega, da so k Fredi pripeljali starejšega človeka, ki se mu je poklonil. Bil je nekdanji tržaški »podesta* iz časov Tretjega rajha, dr. Pagnini.
Proces se je nadaljeval popoldne, ko je Forziati nadaljeval svoje pričevanje. Portolan ga je večkrat prekinjal ali se na glas krohotal. Fre-
da pa je še enkrat ponovil svojo misel, da je treba «psihično neuravnovešene iztrebiti*. Forziati je kljub temu nadaljeval in povedal, da je spoznal kap. Lemba kot Neamijev branilec med preiskavo o bombi v slovenski šoli.
Javni tožilec: «Zakaj ste izginili iz Trsta 12. marca 1972?»
Forziati: «Bolehal sem, ko me je poiskal dr. Stiz iz Trevisa. Obljubil sem, da ga bom obiskal, a sta me istega večera obiskala Bressan in Fabbri (prvi je bil omenjen v preiskavi o bombi pred slov. šolo pri Sv. Ivanu, drugi pa svoj čas obsojen zaradi bombe v hiši prof. Schiffrerja, op. ur.) in mi namignila, da me čaka aretacija. Ustrašil sem se in odpotoval. Iskal sem miru, ker sem tudi izvedel za podrobnosti življenja moje žene*. Forziatija je namreč žena zapustila in se druži s Portolanom. Povedal je tudi, da so mu stalno grozili, po telefonu in • v pismih.
Javni tožilec: «Zakaj niste spet prijavili zadeve sodstvu?*
Forziati: «Nisem imel več,' zaupanja. Spoznal sem, da se ni nič premaknilo' in da ne zaleže. Nekoč so me napadli celo na sedtežu .MSI*
Javni tožilec je še hotel vedeti, kje je bil 8. septembra 1970. Forziati je odgovoril, da sta ga povabila v • Grčijo dva »strokovnjaka*, ki mu jih je na tržaški univerzi predstavil Neami.
Po Forziatiju je spregovoril karabinjerski kapetan Lembo in samo potrdil prejšnje izjave, iz katerih izhaja, da ga vse politično ozadje stikov med tržaškimi fašisti in Fredo ni zanimalo. Njegove izjave so vzbudile, začudenje med prisotnimi časnikarji (bilo jih je kakih 20, iz vse Italije), ki so prepričani, da kap. Lembo ve mnogo stvari, vsekakor mnogo več od onega, kar je povedal v javnosti.
- Pred sodnikom sta se prikazali še dve ženski. Forziatijeva žena, ki je skušala prikazati moža kot psihopata, in Edda Della Toffola, ženska, za katero je odv. Giacomelli dejal, da je «kameratka» in da je v službi na prefekturi, kjer nadzoruje jugoslovanski (ali morda tudi zamejski?) tisk. Tu naj bi imela stike z agenti SID (državna obveščevalna služba).
Ko je šla razprava proti koncu, je Freda spet spregovoril, spet žalil Forziatija in nato dodal: »Čemu ga je sploh hotel dr. Stiz videti?*
Zadnji je sinoči spregovoril For-ziatijev odvetnik Aleffi, ki so ga branilci padovanskega nacista brezobzirno prekinjali, da jih je moral opomniti celo predsednik sodišča. Zahteval je obsodbo trojice, ker da je neizpodbitno dokazano, da je šlo za pravo izsiljevanje. To, je dejal, dbkazuje vse Forziatijevo obnašanje.
Proces se bo nadaljeval danes zjutraj, ob devetih.
KI DNEVNIK

OSSš
V NEDELJO POPOLDNE V BflRKOVLJflH
NENADNA SMRT ZA VOLANOM AVTA
Vozilo podrlo mater z otroškim vozičkom in nekaj pešcev
V Barkovljah ni v nedeljo zvečer za las prišlo do pravcatega pokola: avtomobilist je namreč nenadoma umrl za volanom, medtem ko je avto nadaljeval svojo pot, na srečo z zmanjšano hitrostjo, tako da ni prizadel hudih poškodb ljudem in otroku, v katere je treščil.
Bilo je ob 16.30, ko so se ljudje vračali s sprehoda v lepem, sončnem popoldnevu. Na eni strani ceste je bila že običajna vrsta avtov, ki so se vračali v mesto, v drugi smeri pa je privozil s svojim avtom opel ascona novejše registracije 73-letni Umberto Marass iz Ul. Hermet 5, ob njem pa je sedela žena Valeria Batič por. Marass. Nenadoma se je pred barom «Arnoldo» vozač zgrudil za volan. Žena ga je zaman stresla, v nekaj trenutkih ni bil več priseben. Avto je počasi, a neizbežno nadaljeval svojo pot.
Prav tam je zaradi popravil pločnik zaprt za pešce, ki morajo stopiti na cestišče. V tistem trenutku je bila na cesti 30-letna Tullia Giannotti Beccia iz Ul. Paduina 9, z otroškim vozičkom, v katerem je bila njena komaj 7 mesecev stara hči Aretta. Za njo je stopala večja hčer, 13-letna Rosanna in nato še 59-letni Francesco Gherdol iz Ul. S. Maurizio 3. Avto je zadel ob otroški voziček, ki se je prevrnil, nato podrl še vse tri pešce in se končno ustavil. Prizor je bil res srhljiv in mimoidoči avtomobilisti so se takoj ustavili. Prvi je priskočil na pomoč 23-letni pristaniški težak Nereo Gulli iz Ul. Gambini, ki je zaman skušal osvestiti voza-
njencem. Na srečo ni mala Aretta utrpela poškodb, ker je ostala v mehkih blazinah vozička. Vsi trije pešci pa so bili samo, potolčeni, a močno prestrašeni.
Ko je prispel rešilni avto Rdečega križa z zdravnikom dr. Pu-rinijem so Marassu zaman vzbrizga-li poživilna sredstva. Po neuspelem poskusu za oživljanje so raztegnili nad truplom belo rjuho — znak, da ni več pomoči. Ob tem pogledu se je žena onesvestila in zato so morali poskrbeti tudi zanjo. V kratkem so mimoidoči avtomobilisti zaradi radovednosti u-stvarili tako dolgo kolono, da je segala do Križa in zato so morali preusmeriti promet že pri Se-sljanu preko Nabrežine in Proseka. Na kraj nesreče je prišel tudi poveljnik prometne policije polkovnik Borsetta, ki je o dogodku obvestil državnega pravdnika dr. Coassina. Slednji je dal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico.
Seja občinskega sveta v Nabrežini
Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, na kateri je župan orisal sedanje stanje in najvažnejše probleme občine, občinsld svet pa je nato odobril nekatera važna javna dela. Po prvih vesteh o poteku včerajšnje razprave na tržaškem sodišču je župan izrazil zaskrbljenost in zaprepadenost občinskega sveta, ki bo o zadevi še
razpravljal in povedal svojo bese-ča z ustnim dihanjem in masira- | do, ko bo dobil bolj podrobne po-njem srca. Ko je uvidel, da je vse I datke. zaman, je nudil prvo pomoč ra- 1 O seji bomo še poročali.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
V NEDELJO V VIDMU
Gladka zmaga Sokolovih igralcev v ekipnem mladinskem prvenstvu
Krasovi dekleti sta osvojili naslov brez borbe
Sokolovi mladinci so v nedeljo popravili slab rezultat, ki so ga dosegli pred dobrim mesecem v prvem delu ekipnega deželnega prvenstva, ko so doživeli dva poraza. Tokrat so osvojili dve gladki zmagi, ki pričata o tem, da je njihova mladinska vrsta na predvečer deželnega prvenstva za posameznike v izredni formi. Kljub u-spehu pa niso mogli nadoknaditi razlike štirih točk, ki so jih ločile od tržaškega občinskega rikreato-rija, ki je tako osvojil naslov deželnega. prvaka in bo odpotoval na državno prvenstvo.
Premoč Sokola je jasna že po rezultatih. Dvakrat so namreč zmagali s čistim 5:0 in pri tem oddali nasprotnikom le dva seta, predvsem zaradi nepazljivosti. Presenetil je predvsem Milič, ki je edini osvojil vse tekme brez poraza. Zadovoljila sta seveda tudi Radovič in Pertot, ki se jima pozna, da sta odigrala prvoligaško prvenstvo in si s tem pridobila vrsto izkušenj. Seta, ki sta ju ta dva igralca zgubila, moramo pripisati predvsem nepazljivosti. Zmaga nabrežinske e-kipe je torej povsem zaslužena. Izidi:
SOKOL — RANGERS	5:0
Radovič — Colapietro	2:1
(-14, 19, 7)
Milič — Garrini	2:0 (11, 18)
Pertot — Ghersi	2:0 (11, 18)
Radovič — Garavini 2:0 (15, 15) Pertot — Colapietro 2:0 (17, 21) SOKOL — OBČ. RIKREATORIJ 5:0 Pertot — Cipolat 2:0 (10, 20) Milič — Blasi	2:0 (17, 19)
Radovič — Krismancic 2:0 (19, 9) Pertot — Blasi 2:1 (—20, 12, 10) Radovič — Cipolat 2:0 (23, 12)
V	tretji tekmi je tržaški rikre-atorij premagal Rangers s 5:1, četrta ekipa, tržaška Julia, pa se ni predstavila na igrišče.
* * #
V	nedeljo bi moralo biti tudi žensko ekipno mladinsko deželno prvenstvo. Tržaška Julia pa je zaradi influence predstavila le eno igralko; tako je zmaga pripadla brez borbe Miličevi in Blažinovi,
ki bosta seveda nastopili tudi na državnem prvenstvu.
S. J,
Nogometaš WiIson dobil grozilno pismo
RIM, 29. — Kapetan nogometne ekipe Lazio Pin* Wiison je pred nekaj dnevi dobil grozilno pismo, v katerem mu je organizacija »Italijanska mafija* ukazala, naj se zavzame, da se tekma med Laziom in Napolijem konča neodločno. Za to «uslugo» je organizacija ponudila 10 milijonov lir, če pa bi ne ubogal, bi plačal svojo neposlušnost z življenjem.
Nogometaš je izročil pismo predsedniku Lazia Sbardelli, ki je obvestil karabinjerje. Orožniki so začeli preiskavo, da bi odkrili avtorje pisma.
SMUČARSKI SKOKI
LE LOCLE, 29. — Švicarska smučarska turneja se je končala s popolnim slavjem Finca Kayhkoja, ki je osvojil tudi četrto tekmo. Najboljši Jugoslovan je bil Štefančič, ki je v zadnjem tekmovanju zasedel 13. mesto. Med ekipami je zmagala Švica, Jugoslavija pa je bila osma.
* * *
ŽIRI, 29, — Včeraj se je v Žireh zaključilo smučarsko prvenstvo Slovenije. V precej šibki konkurenci, saj so manjkali Štefančič, Mesec in brata Pudgar, ki so tekmovali v Švici, je prvo mesto osvojil Norčič pred Prelovškom in Jurmanom. Zmagovalec je skočil 69 m in 71,5 m, za kar je dobil skupno oceno 247,5 točke.
Dr. Gabriele Forziati
Hilli IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lili lllllllll II IH tlllllllf Hilli Hlllllllll 11111111111! 111111111111111111111 lili llllll lllllll lllllllllll
HUDA PROMETNA NCSRCČA PRI KOZINI
OČE IN MATI MRTVA HČERKA HUDO RANJENA
Nesreči je botrovala spolzka zasnežena cesta
V soboto zvečer ob 19.20 se je pripetila na cesti med Kozino in Pe-tnnjami huda prometna nesreča, v kateri sta izgubila življenje zakonca prof. Gojmir Kokol in njegova žena Dušica, hudo pa je bila ranjena njuna hčerka Duša.
Ob tej uri je bila cesta na tem odseku rahlo zasnežena in spolzka ter neposuta. Družina Kokol se je vračala s škodo proti domu v Koper. Nasproti je privozil tovornjak tržaške registracije, ki ga je upravljal Riccardo Simonič, stanujoč v Trstu, Ul. Valdirivo 16. Med vozili je prišlo do strahovitega trčenja. Voznik Kokol je dobil hud udarec v glavo in je bil na mestu mrtev, nejgovi ženi Dušici pa je stisnilo prsni koš in je umrla nekaj minut pozneje. Hčerka Duša je dobila močan pretres možganov in so jo takoj odpeljali v izolsko bolnišnico. Zavedla se je šele naslednji dan zjutraj. Po mnenju zdravnikov je izven življenjske nevarnosti, razen v primeru, če bi prišlo do nepričakovanih komplikacij.
Preiskovalna komisija je takoj za-
čela z delom. V razgovoru s preiskovalnim sodnikom Janezom Metelkom smo zvedeli, da točnega vzroka nesreče še niso ugotovili in da za sedaj obstajajo samo domneve. Vsekakor je eno izmed obeh vozil zaneslo proti sredini ceste, možno pa je tudi, da je zaneslo obe. Leva stran Kokolove škode je popolnoma uničena in bi lahko voznika in njegovo ženo, ki je sedela za njim, rešilo samo golo naključje. Hčerka Duša, dijakinja tretjega razreda koprske gimnazije, je sedela na desni strani zadaj in to ji je tudi rešilo življenje. Med vožnjo je spala in se je prebudila v izolski bolnišnici naslednje jutro po nesreči, šoferju tovornjaka Simoniču so takoj odvzeli kri, vendar ni bil vinjen.
Huda nesreča je med prebivalstvom obale vzbudila globoko sočutje. Zakonca Kokol sta bila stara 47 let. Mož je bil zaposlen v propagandnem oddelku Tomosa, žena pa je bila novinarka. Pogreb bo danes, ob 16. uri na koprskem pokopališču.
L. O.
Nogometna D liga Pordenone — Pro Gorizia 1:0
V deželnem derbiju nogometne D lige je v Pordenonu Pro Gorizia zopet zgubila dve dragoceni točki in je sedaj predzadnja na lestvici. Gostom je uspelo zdržati do 15. minute drugega polčasa, ko je sred-
llllllllllillllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIHIIIHHIIIIUItlllllllf ■lIHllIHHIIHHIIIHHHHIHHtllHIHlIlHIHHMf IIIIIIIIIIII
V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI
Nepopolni domovci poraženi v Veroni
V slovenski ekipi nista nastopila Cej in Žczlin
Ferroni — Dom	3:1
(15:5, 13:15, 15:4, 15:4)
DOM: Komel, Carini (k), Simo-neta, Devetak, Mužič, Morel, Pavšič, Tomažinčič.
FERRONI: Giuliani, Lorenzi (k),
Poli, Zanella, Morando, Galante,
Marafetti, Sorio, Costa, Zandonna,
Zoccabianca.
Tretjo tekmo v moški D ligi je Dom odigral na igrišču gasilcev Ferroni v Veroni. Po dolgi vožnji so domovci prišli na igrišče v nepopolni postavi, saj sta od standardnih igralcev manjkala Cej in Žezlin.
Kljub nepopolni postavi so se v tej tekmi še kar dobro izkazali, saj so dobro razpoloženim gasilcem odvzeli niz. Drugače pa so igrali preveč zmedeno in tolčene žoge večkrat niso našle prave poti mimo nasprotnikovega bloka. Zelo se je tudi čutilo pomanjkanje kakega visokega igralca, ki bi lahko zaustavljal nasprotnikov napad ob mreži, saj jim je ta delal največ preglavic. V obrambi so na splošno bili dokaj gibčni, vendar so s precejšnjo malomarnostjo prestrezali servise in tako dajali nasprotniku točko za točko.
Dom kot novinec v tej ligi plačuje z izgubami davek svoji neizkušenosti, zato pa je čas, da igralci (z njihovo stalno prisotnostjo na tekmah in treningih), kot vodstvo, začenjajo resno misliti na svoj obstanek v tej ligi.
Martin Tomažinčič
nji napadalec Pordenona dosegel e-dini gol tekme. S tem negativnim rezultatom plava Pro Gorizia v zelo motnih vodah, še posebej sedaj, ko je zajela kriza tudi vodstvo društva.
Košarkarska B liga
Splugen je v nedeljo dosegel na lastnih tleh rezultat preko stotice, tokrat na, škodo Ausofiemensa, ki ga je premagal s 104:92. Glavni realizatorji za goriško ekipo so bili Pierich z 22 koši, Spezzamonte (21), in U. Devetag s 14 koši. Gostje so držali korak Spliignu le v prvem delu tekme, na kar so v drugem polčasu popolnoma prepustili vodstvo igre domačinom, ki so še bolj ojačili svojo kandidaturo
Občni zbor ŠZ Bor
Sinoči je bil v Trstu 15. redni občni zbor ŠZ Bor, katerega se je poleg lepega števila članov udeležilo tudi več gostov. Med temi je bil tudi deželni svetovalec dr. Štoka, medtem ko je poslanec Škerk poslal pozdravno pismo. Občni zbor so pozdravili predstavniki ZSŠDI, SKGZ, ŠD Kontovel in ŠD Polet.
Po izčrpnih poročilih, ki so jih podali predsednik Pertot, tajnik Šušteršič in blagajnik Avgustinčič, in iz katerih je izhajalo, da je bila minula sezona kljub raznim krizam vendarle v bistvu zelo pozitivna, se je razvnela živahna debata, zlasti v zvezi s košarkarskim odsekom tega društva.
Novi odbor je sestavljen tako: predsednik: Stanko Pertot podpredsednik: Franko Vitez tajnik: Odo Kalan blagajnik: Emil Gombač odborniki: Igor Može, Iztok Furlan, Karel Avguštinčič nadzorni odbor: Vladimir Deško, Dušan Košuta, Jože Cesar.
Občni zbor se je zaključil z izvolitvijo novega odbora.
* * *
Na prvi redni seji novega odbora ŠD Polet na Opčinah so sinoči razdelili posamezna odborniška mesta. Predsednik je ponovno ‘Egon Kraus, podpredsednik Marcel Malalan, tajnik Emil Bole in blagajnik Edi Sosič.
za vstop v najvišjo državno ligo.
.............u......................................................■■■■■■umnim
KOŠARKA
V MOŠKI D LIGI
Tudi šibki Jesolo premočan za Bor
Naši igralci se niso znašli na odprtem igrišču
Jesolo — Bor 72:43 (40:18)
JESOLO: Capecchi 6, Carraro 6, G. Ferrari 8, Pasquali 2, Cester 2, Bianchin 6, Montino 9, Scapolan 6,

Odlični
Poletov košarkar Sosič
Adrijan
Rossetti 15, C. Ferri 12.
BOR: A. Zavadlal 13. Fabjan 6, Rudes 6, Škerlj 6, Pertot, D. Zavadlal, šare 5, Kralj 7. Hrvatič. SODNIKA: Moniacco in Rejc (GO)
Prosti meti: Jesolo 12:24 Bor 13:26.
Proti eni slabših ekip tega prvenstva so igrali borovci v Benetkah slabo. Že v začetku je bilo videti, da jim ne prija odprto igrišče in tudi iz ugodnih položajev niso dosegali košev. Borov najboljši strelec Fabjan je sicer dosti metal, bil pa je netočen. Tudi ostali so odpovedali, medtem ko so bili domačini točnejši in so si že po desetih minutah igre priborili za borovce nedosegljivo prednost dvajsetih košev. Vse menjave trenerja Marija, da bi zadržal .nasprotnike, niso obrodile nobenih sadov. Rudes je bil prehiter pri metih, Srpe je bil prepočasen pod obema košema, Hrvatič je zgrešil več podaj. Zadovoljivo sta igrala A. Zavadlal in presenetljivi Mladen Škerlj, ki sicer ni blestel, opravil pa je svoje.
Slab nastop celotnega moštva lahko delno pripišemo dejstvu, da so morali igralci na igrišče premraže-ni in so naleteli na zelo dobro razpoložene domačine
IZIDI MLADINSKIH TEKEM:
MLADINCI
Bor — Radiči Arte B NARAŠČAJNIKI Bor — Ricreatori
76 85
75:80
b.l.
V KANALU
Drevi povratna tekma Dom-Salonit
Drevi bo Dom odigral povratno tekmo proti mladinski ekipi Salonita iz Kanala.
Prvo tekmo so goriški fantje zgubili z rezultatom 3:2, tokrat pa u-upajo na zmago, saj so v prejšnjem srečanju klonili samo zato, ker so po zmagi v prvem setu začeli podcenjevati mladince Salonita, kar jih je potem drago stalo.
Tekma Salonit — Dom bo v telovadnici v Kanalu s pričetkom ob 20. uri.
Sklicani igralci Doma naj se zberejo ob 18.45 pred klubom «S. Gregorčič* za skupni odhod v Kanal.
I. K.
Taka j‘e nova športna dvorana v Dolini, ki jo bodo v prihodnjih dneh svečano predali
mladini
v uporabo domači
......"Uiiiililuu.........................................>iiiiiin.i1Ii„IllIIII11IIII1,lllllllII111111I1|111I1111I11|11I11II1II111111111I1111|1I11,
NOGOMETNA PODZVEZA NOVA GORICA
Marta nadaljevanje pokalnih tekem
Na področju nogometne podzve-ze Nova Gorica bo nadaljevanje pokalnega tekmovanja že v začetku marca 1973. To bo v času klubskih priprav za letošnjo spomladansko prvenstvo.
Na sedežu podzveze je bilo žrebanje že pred časom in zainteresirane klube so o tem obvestili. Tako bodo tehnična vodstva temu prilagodila začetek treningov in si postavila lasten koledar priprav in spored prijateljskih tekem. Začetek pokalnega tekmovanja bo istočasno za članske, kot za mladinske ekipe, kajti vedno je težko med samim prvenstvom najti rok za pokal. Večkrat se je dogajalo, da je bilo potrebno take tekme organizirati med tednom na delovni, o-
ziroma šolski dan.
Tako bo polfinalno pokalno prvenstvo mladincev dne 4. marca med NK Vozila in NK Tolmin. Dne 11. marca bo finale na sedežu zmagovalca od 4. marca proti mladincem iz Renč.
Člansko pokalno tekmovanje je izžrebano takole (za 4. marec): Vipava — Adria, Renče — Vozila, Rudar — Primorje.
Dne 11. marca bo polfinale, in sicer med zmagovalcem z dne 4. marca (Renče — Vozila) proti zmagovalcu para Rudar — Primorje. Ta dan je namreč prost zmagovalec od 4. marca (med Vipavo — Adrio).
Dne 18. marca bo znan podzvez-ni prvak iz finalne tekme in to
med zmagovalcem 1. para z dne marca proti zmagovalcu med 2. rom in 3. parom od 11. marca.
Te tekme bodo zelo zanimive ko v mladinski, kot tudi v člar konkurenci. Iz teh «generalk» bo videlo katera klubska vods so bolje izkoristila zimski preir Vsekakor bomo videli še več ] jateljskih tekem pred pokalnim venstvom, toda uradno prvens na Goriškem se bo začelo po oi njenem razporedu dne 4. marci tekmami za pokal. To vse pa prilagojeno predvidevanju, da bo klubsko nogometno prvenstvo slovenskih conskih ligah začelo marca, v primorski ligi pa naj 1. marca.
R. Vai