SVOBODNA SLOVE NI JA
LETO (ASO) XLV (39)	COI f\\i ET M 1 Ä 1 IPDC	BUENOS AIRES
Štev. (No.) 35	B** LmW^ jf Lin 8 vi B Jf“m L 8 O la 8Lh	4. septembra 1986
Rudolf Smersu
Zakaj slovenski poziv
40 - letnica usmrtitve gen. Rupnika
Sestre in bratje ■—■ Slovenci: ne
Konec julija in v začetku avgusta t. 1. je Slovenski narodni odbor poslal emigrantskim organizacijam narodov Jugoslavije in njihovim glasilom poziv, da naj se vsi narodi tako doma kakor v emigraciji združijo v skupnem odporu dio sedanje enostrankarske komunistične ureditve v Jugoslaviji ,in se sporazumejo in pripravijo na prihodnost po odpravi sedanjega režima. Najvažnejša točka v pozivu je, da je mogoče urediti prihodnost narodov Jugoslavije samo s sprejetjem načela, da imajo vsi narodi Jugoslavije pravico do samoodločbe glede svoje državne in družbene ureditve, kar naj se u-gotovi z ljudskim glasovanjem ali s sklepom večine demokratično izbranih predstavnikov1 vsakega naroda.
Slovenski narodni odbor se je odločil za ta korak, ker se dobro zaveda, da bi rodilo težke posledice — medsebojne boje itn krvoprelitje —, ako se nerešeni medsebojni problemi. čimprej' ne rešijo. Rešijo pa se lahko samo tako, da se spozna «resnična ljudska volja in se na .podlagi te ljudske volje napravijo sporazumi. Če teh ne 'bi bilo, bi zavla-
Mnoge diktature — Španija, Argentina, Grčija (polkovniki) in sedaj Filipini in Haiti so zgodovina. Toda nobena «izmed teh diktatur ni bila tako radikalna v odpravi osebnih in političnih svoboščin in nobena ni ekonomsko 'tako propadla, kot se je to dogodilo v drugi Jugoslaviji. Res je pravi čudež, da narodi Jugoslavije še mirno prenašajo današnje stanje.
Delni razlog za obstoj te državne razvaline je nedvomno v ostri partijski in policijski oblasti. Ko gre za nadaljevanje oblasti v komunistični Jugoslaviji, ne poznajo šale. Stalinizem v obliki drastičnih kazni ni nikdar prenehal.
Drugi razlog za obstoj SFRJ pa je v nacionalni konfrontaciji narodov in manjšin. Partija si je osvojila geslo bratstva in edinstva, toda njene akcije in njeno delo gre kot v posmeh delitve narodov in ustvarjanju ostrin med njimi. Srbiji ne samo da je odcepila Makedonijo, ampak tudi vso črno goro. Najhuje pa je seveda Srbe zadela odcepitev Kosova v obliki ustanovitve avtonomne administrativne e-note. Vsi gornji ukrepi so do neke mere razumljivi, vse te pa poseka odcepitev bogate Vojvodine od srbske republike. Nemška manjšina, ki šteje nekaj stotisoč ljudi, je bila izločena. Do Madžarov, ki so neusmiljeno asimilirali Slovane v svoji državi in ki so zakrivili grozne zločine v letih 1941-44 v Vojvodini, tak obzir ni bil potreben. Šlo je pač o-čividno za to, da se oslabi in obremeni srbski narod.
Hrvatje so leta 1945 izgubili celo tista ozemlja, ki .so bila obsežna ■v predvojnem hrvaško-srbskem sporazumu.
Tudi izredna zgodovinska priložnost rešiti slovenske manjšine na Koroškem in, Primorskem v celoti je bila zaradi komunizma v Jugoslaviji izgubljena.
V	Jugoslaviji si je velika večina ljudstva edina v tem, da je treba spremeniti sistem. Vendar do akcije ne pride deloma zaradi nezmožnosti ustanovitve skupne opozicije, deloma pa zaradi dejstva, da se ljudje boje, da bi nacionalne konfrontacije in boji ob zatonu partije izbruhnili v pravo «državljansko vojno.
V	diaspori se je organizirala opozicija sedanjemu komunističnemu režimu šele leta 1963 v Stanstaetu z imenom „Demokratična alternativa”. Združila je precej, me pa vse
dal kaos, katerega bi sosednje države izrabile. V tem primeru smo prav mi 'Slovenci v največji nevarnosti, ker imamo sosede, ki so lačni naše zemlje. Zato imamo Slovenci toliko večji interes •— podoben interes imajo tudi drugi narodi —, da ni nobenega povoda, da bi kdorkoli vdrl v našo zemljo.
Slovenci smo tudi zato poklicani, da damo pobudo za sporazumno rešitev vseh sporov med «narodi Jugoslavije, ker nimamo s temi narodi nobenih globokih sporov in nobenih ozemeljskih zahtev. V tem prepričanju je Slovenski narodni odbor sestavil poziv in ga razposlal, ko so nekateri predstavniki narodov Jugoslavije že izrazili svoje mnenje o primernosti te vrste pobude.
Ker so se nekateri rojaki začudili, ko so brali omenjeni pozi.v, je naš namen pojasniti vzroke in razloge, ki so nas pripeljali do tega, da smo po tehtnem premisleku in po medsebojnih posvetovanjih poslali narodom Jugoslavije predlog, ki ne rešuje sicer vseh vprašanj, vendar nakaže pot, po kateri je mogoče pričeti njih reševanje.
opozicije. Slovenci smo sodelovali pri njeni ustanovitvi (dr. Miiha Krek) in 'še sodelujemo pri njenem delu. Nekaj politično aktivnih emigrantskih skupin pa je iz raznih razlogov ostalo izven nje. Tako so npr. Hrvatje v veliki večini zahtevali svojo državo takoj 'in za vsako ceno. Srbi niso bili enotni niti politično niti cerkveno; glede vprašanja Jugoslavije pa jo nekateri 'Srbi (Zbor - Iskra) še zagovarjajo, dočim večina Srbov — ne da bi tega obešala na veliki zvon — govori samo o veliki Srbiji.
Najnovejši razvoj v hrvaški emigraciji daje neko upanje, da se bodo razmere spremenile na bolje. Po letošnjih volitvah v Hirvatskem narodnem vijeću (HNV) je po zasedanju VI. sabora v Londonu predsednik izvršnega odbora HNV napisal članek o izgledih hrvatskoga boja za svobodo z naslednjimi glavnimi točkami (Vjesnik HNV - 2. maja 1986) : 1) Hrvati doma tudi s sodelovanjem emigracije ne razpolagajo z zadostno silo, da bi mogli doseči politične spremembe. 2) Treba je de-
6 let po smrti Josipa Broza Tita je njegovo delo ogroženo zaradi nacionalističnih tendenc im egoizma narodov, ki sestavljajo Jugoslavijo. Srbija, največ ja republika v zvezni Jugoslaviji, se čuti ogrožena. Spori z Albanci na Kosovem — ki se vedno bolj zaostrujejo — in predvsem občutek, da ne dobivajo podpore od drugih republik, je bil vzrok, da so srbski nacionalisti, katerim so se pridružili tudi zgodovinarji in svobodni časnikarji — prosili beograjsko vlado, da naj' podvzame energične korake, da se stanje' na Kosovem umiri. Iste skupine so pred kratkim tudi sklenile, da se bodo obrnile po pomoč na Sovjete, če ne bo Beograd napravil konec albanskemu i-redentizmu !
'Srednjeevropski časnikar Aleksander Oirssich poroča, da se opaža v srbskem časnikarstvu ter kulturi znak nacionalističnega gibanja, ki spominja na dogodke na Hrvaškem leta 1971. Imenovani časnikar je zasledil v mnogih knjigah in časopisih spise, ki slavijo monarhistične Mihajlovičeve četnike kot „protifašistično ljudsko gibanje“, Titove partizane pa označujejo kot „proti-
mo'lčimo! Vpijmo in kričimo resnico med nam im med svet, dia. najslavnejša in najsijajnejša doba zgodovine našega malega in mučeni-škega naroda .ne bo prešla v pozabo po naši krivdi!
Oznanjajmo resnico o generalu Rupniku, o slovenskem domobranstvu in o vseh protikomunističnih borcih tistim, 'ki so že tudi med nami oglušeli in j.im je tvarno 'bogastvo zastrupilo srca.
Resnica, ki se je nisem jaz izmislil, je: revolucijo na slovenski zemlji so zažgali komunisti. V odpor so se dvignila razna protirevolucionarna gibanja. Resnica je: General Leon Rupnik je pod nemško zasedbo ustanovi] Slovensko domobranstvo, ki je zajelo glavnino vse protikomunistične borbe in general Rupnik je prvi postavi močne temelje za bodočo slovensko, narodno vojsko. Ta marodna vojska pa ni bila zaradi neke morebitne politike, ampak zaradi svojega narodnega prepričanja in verske ideje: protikomunistična.
Nasprotniki navajajo sestanke in razgovore, ki jih je imel general Rupnik z nemškim generalom Ro-senerjem; kažejo razne slike obeh, kjer stojita drug ob drugem. Vse to je res, kot je res, da je bilo tudi to potrebno.
Iz tisočletne zgodovine sv. pisma vemo, da je Mojzes, voditelj' judovskega ljudstva, stopil pred zatiralca svojega naroda — egiptovskega faraona in govoril z njim. če se ne motim, je tako postal prvi „kolaboracionist“ celo po božjem ukazu. Na žalost v tistem času še niso poznali fotografije, da' bi ostal dokaz, a
lati na tem, da se ustvari skupna fronta zatiranih narodov SFRJ, treba je iskati dialog s Srbi za: a) odpravo današnje diktature in b) za pripravo izvedbe samoodločbe za vse narode1 SFRJ. 3) Treba je odločno odkloniti vsak poskus intervencije drugih držav v jugoslovanskem prostoru.
To je velik korak naprej' od preteklega stališča, ki je povsem onemogočilo vsako možnost skupne akcije zaradi zahtev na mejah ob Drini in Kolpi, in ko se je namigavalo ma pomoč držav izven ISFRJ. — Slovenci pozdravljamo te nove poglede HNV, ki so se zelo približali poli-
srbsko usmerjene“. Ker srbska partija delno soglaša z zahtevami srbskih nacionalistov, ima zato še o-blast v rokah.
Drugače pa je v Zagrebu, kjer partija nenehno napada narodnjake in hrvaško Cerkev, češ, da je leta „gibalna sila“ hrvaških nacionalistov. časnikar Orsisich tudi poroča, da v materialističnem in liberalnem Zagrebu raste nacionalna zavest Hrvatov tudi izven cerkvenih krogov.
V Sloveniji se je pojavil „defenzivni nacionalizem“, ki naj bi bil neka 'oblika modernega nacionalnega čutenja. Da je treba to gibanje vzeti resno, citira Orssich izvleček iz marčevske številke irevij'e „Problemi“, v katerem bivši vodja slovenske mladine, Janez Janša, zahteva, naj se vojaška služba vedno vrši v mejah lastne republike. Istočasno zahteva tudi vzpostavitev civilne o-brambne .službe. Partija se ne boji slovenske Cerkve, bolj jo zato skrbijo pacifistične tendence slovenske mladine.
P. D-ova.
vsaj v sv. pismo še lahko verjamemo.
Sodoben, prepričljiv primer „kolaboracije“ pa je slika sv. očeta Pavla VI. z „maršalom“ Titom. Ne u-pam si trditi, kdo naj bi bil v tem primeru „kolaboracionist“. Toda — to je resnica in sv. Janez je rekel: „Resnica vas bo osvobodila.“ Resnica je tudi, da general Rupnik ni prejel od zasedbenih nemških oblasti, najmanj pa od „Führerj'a“, 'nobenega častnega naslova. Tako, kot je resnica samo ena, je tudi poštenost samo ena; tolmačenja pa so različna.
Za vse mrtve ni prav ničs važno, ali jih častimo in «smo jih hvaležni za ujih žrtve, .ali ne ; važno je za nas, ki smo ostanek naroda in za rod, ki za nami .prihaja, da znamo spoštovati in ceniti tisto največjo herojsko dobo, ki jo je maš narod sploh kdaj imel.
(Iz govora pesnika Željka-A. Škrjanca na spominski slovesnosti v
Buenos Airesu.)
Počastimo moža, ki je v času, ko je bila stiska najhujša, zavestno sprejel nase žrtev odgovornosti vidnega vodostva usode Sovencev v takozvani Ljubljanski pokrajini, takrat edinega prostorčka pod soncem, kjer smo Slovenci še 'nekako smeli biti Slovenci.
Človek se po svoji maniri, rad ponaša s kulturnostjo, zato je povsem naravno, da usklaja svojo miselnost, s tem p,a tudi svoje izjave z načeli, ki naj bi bila splošno veljavna za izraz kulturnosti vsakega posameznika.
Ob zanemarjanju teh načel in vrednot pa se utegne zgoditi, da se za'čne človek potapljati v kulturni nekulturnosti, v kulturi pro forma, ki vpliva na pozitiven razvoj narodnega duha nujno negativno.
Koroški Slovenci imamo le omejene možnosti, da lahko realiziramo svoje težnje po publiciranju v lastnem jeziku.
Oba tednika, nekaj verskih, študentskih ter revijalnih listov zaključi izbiro publicistično željnemu rojaku. Prav zaradi te omejenosti imajo naši listi večjo nalogo in večje kulturno poslanstvo kot marsikateri dnevnik ali drugi tisk v Sloveniji. Zato zahteva širša javnost čim višji nivo publicistični komunikaciji ter odločno odklanja nekulturno pisanje in nekulturno komentiranje, saj končno tako početje ne more biti v prid zdravemu narodovemu duhu.
Medtem ko je zaslediti v Sloveniji vsaj' v nekaterih listih več odprtosti, s tem povezano pa več izpovedane moči, kulturne demokratičnosti ter demokratične kulturnosti, ge pri .nas na Koroškem nekateri listi vedno bolj poglabljajo v nedostojno in nekulturno intrigant-stvo, namigovanje in nekvalificirano obsojanje. Medtem ko je v Sloveniji vedno več resno, izobraženo in pošteno mislečih krogov, 'ki v diskusijah in raznih publicističnih prispevkih vedno bolj osveščajo javnost o resnični podobi naše polpretekle zgodovine s svojim pokolom v Rogu, dachauskimi procesi, Golim otokom ter povojnim Rajičem, imajo na žalost pri mas na Koroškem važno besedo oportunizmu predani gospodje-tovariši, doma v obeh političnih taborih. Še vedno se zdi nekaterim potrebno in za narodov blagor nujno, da npr. v Slovenskem vestniku objavljajo serijo Ivana Jana „O resnični podobi škofa Rožmana“, ki je polna polresnic in neutemeljenih, zlaganih trditev.
Bralec lahko kaj kmalu spozna
Dejal je: „Vse življenje sem bil v službi naroda... Res, sedaj sodelujem z 'Nemci, da bi rešil, kar se rešiti da. Toda grem k Nemcem skozi glavna vrata. A ti, ki blatijo mojo čast, tudi hodijo k Nemcem, čeprav skozi, stranska vrata in na skrivaj'. Ničesar ne prikrivam. Delam, kar morem in to bom delal vse življenje.
Kar zadeva mene, bi rad poudaril, da bom v vseh okolnostih in v vsakem slučaju ostal z narodom in če bo usoda hotela, bom za narod v boju tudi rad padel. Do konca me boste imeli priložnost videti v borbi skupaj s slovenskim narodom,., bratskimi srbskimi dobrovoljci in četniki ter vsemi, ki se nam bodo v tej borbi pridružili in nas podpirali.“
General Leon Rupnik je že prešel v zgodovino. Tam ima svoje častno mesto. Izredni časi zahtevajo izredne ljudi. Izrednost človeka pa je v tem, da zna o pravem času in na pravi način uporabiti vsa možna in moralno- opravičljiva sredstva', da sebi zastavljeno nalogo izvrši. Pokojni general je svojo nalogo izvršil, svojo dolžnost do slovenskega naroda izpolnil; žrtvoval je samega sebe!
(Iz govora Dušana Dimnika na spominski proslavi v Buenos Airesu.)
namembnost Janovega' pisanja, ki hoče s svojim cinizmom in sarkazmom doseči manipulatorično vzdušje, v kakršnem prikaizuje avtor svojo lastno „pravo podobo o škofu Rožmanu“.
Trditev „Na to (izdajo namreč)' se je škof pripravljal že v letih pred zasedbo skupaj z banom dr. Natlačenom...“ je neresnična in tudi v prispevku samem ni z nobenim virom utemeljena. V osebnem pogovoru mi je škof dr. Lenič, nekdanji 'Rožmanov tajnik, zatrdil, da je Rožman kot zaveden koroški Slovenec in kot tak velik nasprotnik Nemcev — saj se je moral pred njimi umakniti v Ljubljano —, nenehno z velikim odporom govoril in svaril duhovnike proti nemški ine-varnosti.
Cinizem in zlaganost posebne vrste nam nudi Jan ob pisanju o demonstraciji žensk pred škofijo. Avtor pravi, da škof ženlsk ni sprejel teir da so čakajoče ženske razgnali na Rožmanovo pobudo vodostrelci gasilcev, s tem pa da so dobile ženske „škofov žegen“.
Nočem ocenjevati nivoja stilistike ter izbiranja besed v Janovem prispevku, ker to lahko stori vsak bralec brez zahtevne strokovne izobrazbe, marveč bi rad zavrnil Janovo trditev z izjavo škofa dr. Leniča, ki je živa priča teh dogodkov. Škof dr. Lenič je osebno pospremil oz. pripeljal k škofu Rožmanu štiri zastopnice pohoda žensk, da so- ga seznanile tudi o dogodkih, ki so se odigravali pred hišo. ženske so začele demonstracijo pred vojaško komando, od koder so jih razgnali ga-(Nad. na 2. str.)
Izšel je novi zvezek znanstvene revije Slovene Studies, ki jo izdaja Društvo za slovenske študije v Severni Ameriki. Vsebina je v glavnem razdeljena na študije, knjižne ocene, bibliografska poročila' in vesti o konferencah in sestankih. Na zadnjih straneh prinaša kratek biografski članek o Janku Lavrinu, slavistu im. prevajalcu slovenske književnosti v angleščlho», Ki je pred kratkim umrl. Revijo urejuje Tom Priestley.
Realna politika pri HVN
tieni miselnosti slovenske diaspore.
dr. Peter Urbanc
ČE BO TREBA, TEDI Z BESI. . .
TA MELODIJA NI NAŠA DOMAČA, JE PRINEŠENA IN NEVARNA!
(Celovški Zvon, št. 11)
lil
Tone Mizerit
Minister iSourouille si je dvakrat
CELOVŠKI ZVON - Junij 86 - IV/11
Prav ob prihodu glavnega urednika Celovškega Zvona dr. Vospernika med nas v Argentino je izšla tudi zadnja številka tega celovškega in vseslovenskega mesečnika za junij 1986 ,z njegovim uvodnikom, v katerem je odprl vprašanje o „ne-vmešavanju“ v zadeve doma. Dr. Vospernik meni, da tega izraza ni mogoče uporabljati v stvareh vzajemnega pomena, ko smo končno vsi člani istega naroda. Trdi, da nobena manjšina ne more živeti 'brez stika z matično domovino, a te odnose moramo graditi na samozavestni suverenosti in odgovornosti, ne pa kot ubogljiva sekcija ljubljanske centrale. Iz globokega občutka medsebojne odgovornosti moramo vzajemno reševati tudi kočljiva vprašanja, če gre pri tem za našo vzajemno problematiko. Celovški Zvon je dokazal, da je uredniški odbor, razpet med duhovno in geografsko tako raznolike postojanke slovenstva, dovolj trden v svojem načrtu, da .posreduje svojim bralcem ideje slovenstva in krščanstva.
Leposlovje začenja' v tej številki ljubljanska mlada pesnica Marta.Kunaver z osmimi pesmimi pod skupnim naslovom Ustanovila bom nihalo, v katerih se razodeva kot pesnica1 plemenitega čuta za duhovnost, 'ljubezen in .naravo.. Esej pisatelja Leva Detele Slovenstvo v današnjem svetu opisuje boj za ohranitev nano da in slovenstva, poudarja pa, da je bila napaka naših pisateljev, da so se zabubili v .svoj ozki prav in se niso odprli prepihu sveta ter da sta naš jezik in kultura premalo prisotna v zavesti sveta. Simpatično pa poudarja odprtost slovenske zgodnje romantike s Prešernom in .njegovimi, sodobniki. Današnji. Slovenec pa sredi tehnokratskih in i-deološki.h prisil in materialističnih postoritev vse preveč zanemarja svoj lastni, domači in stari slovanski jezik, da bi lahko govoril v zboru evropskih narodov s suverenostjo avtohtonega jezika. „Naše slovensko življenje moramo najprej obuditi prav pri koreninah,“ pa tudi „ne bomo mogli obiti dolžnosti po narodni spravi celotnega slovenskega naroda, po vključevanju drugačnih, za mnoge ’napačnih’ oz. ‘inkriminiranih’ Slovencev in njihovih otrok v .skupnost tvorno odprtega, demokratično .se razvijajočega se slovenskega naroda.“
Sledi kratka črtica kanadskega
TA MELODIJA NI NAŠA...	„
(Nad s 1. str.)
silski vodostrelci, 'kar so ponovili tudi pred škofijo. Škof prvotno o tem ni in tudi ni mogel ničesar vedeti, ker je bilo njegovo stanovanje na drugi strani škofijske zgradbe. Prav zato pa tudi ni mogel dati pobude za' „škofov žegen“.
Podobnih polresnic in zlaganih trditev bi lahko našteli v Janovem prispevku še celo vrsto, od Miku-ževe ekskomuin.ikacije, ki je bila v resnici zgolj začasni suspens pa tja do Rozmanove sodbe, kjer ni bilo dovoljeno povedati materi narodnega heroja Toneta Tomšiča, takratnega sekretarja KP, kaj vse je storil škof za rešitev njenega sina in mnogih drugih slovenskih sinov, čeprav se je dobro zavedal svojih dejanj. Rozmanova izjava pred Zvezdo na poti h Grazioli ju dovolj jasno priča o dostojnem in požrtvovalnem delu tega moža: „Po vojni mi bodo morda očitali sodelovanje z okupatorjem, ker hodim na takšne obiske. Nihče pa ne ve, koliko notranjega odpora me stane ena sama taka pot k okupatorju. Toda moram iti, da prosim za naše trpeče ljudi..
Očitek, da je škof Rožman sodeloval z okupatorjem na način narodne izdaje, bo tako dolgo prazen, dokler trenutna oblast ne razgrne vsega arhivskega gradiva, iz katerega bi bilo možno rekonstruirati resničnejšo podobo o škofu Rožmanu. Nasploh pa velja pravilo, da je tisti, ki ima vso oblast nad zgodovinskimi viri, pa te vire vztrajno
Ì
slikarja in pisatelja Teda Kramolca pod naslovom Miš, ki dobro podaja, kako more malenkost .povzročiti razpad zakona. Znani publicist Viktor Blažič opisuje v kratkem članku Slovenska nevarnost in današnji položaj, ko se ’.Slovenci, v Jugoslaviji bore za svojo narodno identiteto med Vzhodom in Zahodom in odklanjajo uvrstitev slovenskega naroda le kot jezikovno enotnost v sklopu jugoslovanske države. Nato sledi prevod poljskega marksističnega filozofa, sedaj disidenta Leszeka Ko-lakowskega; Kako je mogoče biti konservativno-liberalen socialist. V zgoščenih, globokih in, zato težko razumljivih oznakah pride do zaključka, „da je mogoče biti konservativen liberalen socialist. .. da te tri konkretne oznake niso več med seboj se izključujoče možnosti. Kar pa zadeva veliko in silno internacionalo... te .nikoli ne bo, ker ne more obljubiti ljudem, da bodo srečni.“
Iz slovenske literarne zgodovine je pozitiven donesek lektorice poljskega jezika v Ljubljani Ostromec-ke-Fraczak, kjer opisuje pesmi .poljskega izgnanca in prijatelja Franceta 'Prešerna Emila Korytka. 'Obravnava 4 njegove pesmi, ki jih je lepo in v originalnem ritmu poslovenil Tone Pretnar. A ojz Rebula nadaljuje svoj Dnevnik 1967, kj‘er je zanimiva njegova misel o slovenski državi. Osrednja razprava te številke pa je II. de] razprave ljubljanskega' vseučiliščnega profesorja Petra Fistra: Arhitektura in cerkvene stavbe v drugi polovici 20. stoletja. V tej razpravi govori o stavbah, kot jih omenja naslov, v stvari pa je odlična stilistična razlaga ustvarjanja Janeza Plečnika, članek spremlja več slik. V zvezi s Plečnikom je tudi intervju s tržaškim roj'afcom arhitektom prof. dr. Borisom Pod-receo, ki je priredil Plečnikovo razstavo v Parizu, in kjer priznava, da ustvarja že v Plečnikovi tradiciji.
Zanimiv je tudi Rotov sestavek Kako teži materinščina, o dvojezičnem pisatelju .iz Argentine Pavletom Štrukljem. Zanimive teze o sožitju in povezavi dveh kultur.
Za konec naj .se ustavimo še pri obeh kritikah Papeževe pesniške zbirke Dva svetova. Ljubljanski publicist in kritik Denis Poniž ocenjuje knjigo, o kateri poudarja', da je izšla iz strani, „ki jo imenujemo danes narodno izdajstvo“, česar pa v Ljubljani ni mogoče ugotavljati, ker so arhi.vi zaprti. Odločitev o tem
zaklepa, že vnaprej utemeljeno o-sumljen, da ne govori resnice.
Ne samo Janu in Slovenskemu vestniku, marveč tudi drugim slovenskim koroškim posameznikom se zdi neobhodno potrebno, da po isti maniri nekulturno blatijo in obstojajo za narodne izdajalce ter vojne zločince vse tiste, ki me ustrezajo lastnemu oportunističnemu političnemu konceptu. Taka vsebinska kot tudi jezikovna beda nista noviteti ne pri Našem tedniku, ne pri Podmornici, marveč sta le zrcalo še krutejše resničnosti. Direktnost in nekritično komentiranje v nekontroliranih izjavah predsednika N;SKS, je za Podmornico znak končne odpovedi domobranstvu, pa naj gre na račun izmišljenega vojnega zločinstva' C. Žebota, kateremu so umorili Nemci v Dachauu očeta. Vsekakor se je naš politični tisk na Koroškem kar marljivo oprijel terminologije o vojnih zločincih, kviz-lingih ter narodnih izdaj’alcih, terminologije, kakršne smo pravzaprav že vajeni iz marksistično obarvanega tiska, odkar obstaja ideologija o .razrednem boju. Vse kaže, da smo Slovani prav okuženi z narodnimi izdajalci in vojnimi zločinci. Že Stalin se je boril proti milijonom „izdajalcev“, ko so kulaki in celo stari boljševiki nenadoma postali ameriški, nemški in kdove čigavi „vohuni — izdajaci“. Beseda „izdajalec“ je postala v slovarju komunistične partije najbolj primerna nalepka, ki jo lahko vsak čas pritisneš na čelo svojemu nasprotniku, da opravičiš njegovo nasilno smrt in mu pri tem odvzameš še moralno čast. Na ta način so se vršile sod-
Ko bodo naši dragi bralci imeli v rokah pričujočo številko, bo morda že znana inflacija za mesec avgust. Številka, ki še vedno beli glave u-radnim „mojstfom“, bo istočasno sprožila novo akcijo sindikatov zaradi jasnega razloga, da bodo celo tisti, ki so piri zadnjih povišicah in „sineeraciji“ dosegli najlepše u-spehe, kmalu ugotovili, kako je kupna moč njihovih plač hitro šla po vodi. Zato je lažje razumljivo, da je vlada napela vse sile, podvzela vrsto ukrepov in zlasti znova segla po monetarističnem kladivu, da razbije inflacijsko krivuljo ter zagotovi vsaj nekaj zraka avstralnemu planu.
VOLITVE SE BLIŽAJO
Čeprav manjka več kot eno leto, vlada izredno zaskrbljeno gleda volitve. Politični opazovalci smatrajo, da bo, po radikalnem vzorcu, prišlo do poizkusa sprememb in ukrepov v zadnjih mesecih tega leta in v prvih mesecih prihodnjega, da se socialni moLožaj vsaj nekoliko izboljša. Ni tajnost, da je lep uspeh radikalov na lanskih parlamentarnih volitvah v veliki meri pripisati avstralnemu planu, ki je vsaj za nekaj časa državi povirni;! zaželeno stabilizacije. Zato si ne morejo dopustiti inflacijskih skokov, kot smo jih doživeli meseca julija in sedaj avgusta.
prepušča bodočnosti in se omeji le na literarno oceno, ki je pozitivna. Vendar je uredništvo Zvona čutilo .potrebo, da je objavilo tudi drugo kritiko, ki jo je napisala Zora Tavčar pod naslovom Beseda za na obelisk, in pravi, da je nekaj pesmi vrednih vsake antologije, približno tretjina pa takih, kjer se pesnik izpoveduje na „blagoslovljen način“, ki mu pravimo umetnost. Podčrta, da os+aja zvest 40-letniei pričevanja neke usode in za neko resnico. Dogodki revolucije so ostali, kot pravi v neki pesmi, neizbrisni v srcu in pri Bogu. To so besede, ki bi stale lahko na obelisku, o katerem je plemenito spregovorila Spomenka Hribar.
Na pamfet Jana v ljubljanskem Delu na škofa Rožmana odgovarja Lojze Dolinar s pismom uredništvu: Ta melodija ni naša domača, je prinesena in nevarna! Ta človek objavljamo danes v podlistku, saj zgovorno im jasno pobija Janove iz trte zvite laži.
be in likvidacije med vojno im po vojni in „izdajalci“ so postajali na ta način škofje, ki. miso bili na liniji „naprednih demokratičnih revolucionarnih sil“. Pravzaprav nas bi moralo hiti sram našega slovenskega porekla, kajti ni naroda v Evropi, ki je bil v stanju ustvariti toliko število „narodnih izdajalcev“. Da pa postane' ta .resna in žalostma stvar tudi ironična, si pokličimo v spomin leto 1948, ko je v Stalinovih očeh in pred 'kom. partijami vsega sveta postaj izdajalec tudi Tito in jugoslovanska partija, ker sta se uprla sovjetski patriji.
Vsekakor pa je do skrajnosti neokusno, če si lastijo najvišji funkcionarji naših osrednjih organizacij kompetenco in pravico, da ožigosajo za vojne zločince ter narodne izdajalce ljudi, o katerih življenjski poti nimajo niti najmanjšega pojma, še manj pa dokazov, ki jim dovoljujejo tako netaktno pod-tikavanje. Nevarno in hkrati zaskrbljujoče j'e, če se okoriščamo s tem, ko z vso svojo gnilo kritičnostjo in z vsem kritikarstvom kar ga premoremo, proglašamo ljudi po svoji lastni volji in želji za vojne zločince in narodne izdajalce, tako, da' jih nastane cela vrsta od škofa Rožmana pa tja do F. Cigana ter C. Žebota. Pot take bore kulturnosti ni namreč prav nič dolga tudi do Slovenske gimnazije v Celovcu, ki s svojim ravnateljem na čelu za naše ipodmorniške naprednjake s isvojo heitmatdienstovsko terminologijo sicer še ni čisti strup, vsekakor pa težko prebavljiva delavnica najbolj zapletenih nevroz in nevrotikov.
Lojze Dolinar
.oddahnil. Prvič, ko mu je uspelo postaviti v 'Centralno banko argentinske države sebi zvestega moža. E-konomist Machinea je iz Sourouillo-•ve šole, in obenem politično odmeva po strunah 'Co-ordinadore. Kaj več naj' si še želi? Po drugi strani pa je predsednik blagoslovil razne ukrepe, s katerimi skušajo, kar po dekretu, zbiti inflacijo na tri odstotke prihodnji mesec, in jo potisniti še na 2 procenta do meseca decembra. S tem naj bi narod znova zaživel zaupanje do vladnega gospodarskega načrta, in do gospodarske politike, akoravno se ta kaže izredno nejasna in kaj malo zvesta raznim napovedim in 'obljubam.
Kako so radikali občutljivi do volitev .se kaže še na drugem področju: na političnem. Kako sicer naj si razložimo, da je radikalni kandidat za guvernerja province Buenos Ai-ires, bivši poslanec in bivši delavski minister Casella protestiral, ker je predsednik poslanske zbornice Pugliese v zaključnem govoru ob debati zakona o razporoki, več kot desetkrat omenil peronističnega vodjo Cafiera. Ta bo namreč, po vseh računih,, peironistični kandidat in tekmec Caselle v prvi argentinski provinci. Prevelika hvala je slaba propaganda. In če to dela radikalni veljak, strelja proti lastnim vratom.
Casella je šel še dalje. Izjavil je, da bi eventualna peronistična zmaga v provinci Buenos Aires pomenila hud udarec za stabilnost demokratične vlade. To je pa že teže razložiti. Razen, če tudi Casella i-stoveti demokracijo z radikalizmom. Po tej izjavi so peronisti padli po njem kot lakomni psi. Ni da bi zamudili priliko. Seveda so takoj uporabili trditev, da su hujši udarci za istabilnost demokracije „lakota in zapuščenost“, v katero je narod obsodil radikalni gospodarski načrt pod pokroviteljstvom Mednarodnega denarnega fonda'. Oba pripetljaja pravzaprav ne 'bi imela posebnega 'pomena, če ne bi kazala nek strah radikalov .pred še daljnimi volitvami.. To nezaupanje v lastne moči. lahko postane nevarno, ker človeka zaslepi in ga ‘onemogoči za uspešen boj zlasti v politiki.
GAUDEAMUS IGITUR
Vlada se resnično boji, da bi se peronizem združil in notranje ojačil. Dobro vedo radikalni veljaki, da je vsa moč te sedaj razbite opozicije osredotočen v izreku njihove himne: „todos unidos triunfaremos“ (Vsi združeni bomo zmagali). A le združeni. Zato je razumljivo, da se „torej veselijo“, spričo, vsakega izraza peronističnih 'notranjih spopadov. Ti spopadi so včasih res nerazumljivi. Mnogi bralci, ‘ki skušajo slediti tukajšnjim političnim manevrom, se upravičeno sprašujejo, kaj dela riohanski guverner Menem v peronizmu fouenosaireške province. A tudi to ima svojo irazlago.
Dvojna struja v peronizmu je jasno začrtana. Predstavljata jo, na provincijski ravni, „obnova“, ki ji načeljuje Cafiero, pa „pravoverje“, ki je po aferi okoli Herminia Igle-
s.i.asa ostala ‘brez vidnega vodje. E-
SREČMJE Z GOSTOMA
Ravnatelj slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik in predsednik Slovenske krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer sta se srečala z javnimi delavci 'Slomškovega' doma na samem Mladinskem dnevu v nedeljo 10. avgusta. ‘Odbor je povabil na skupno kosilo vse sedanje in nekdanje odbornike ter učiteljstvo slovenske šole, da bi 'bil tako omogočen čim 'tesnejši stik z gostoma in dana možnost za razgovor z gostoma. Predsednik Doma Jernej Tomazin je pozdravil visoka gosta in jima 'želel topilo dobrodpšLico ter jima nato predstavil Slomškov dom:
„Draga gosta! Vidva prihajata iz zibelke slovenske državnosti iz naše Karantanije, iz Celovca, ki je bil v Slomškovem času slovensko kulturno središče, od koder smo dobivali Mohorjeve knjige in ki v današnjem času postaja novo svobodno slovensko kulturno žarišče. Trdno smo pre-
Dr. Tine Debeljak
(249)
MED KN3IGAMI IN REVDAMI

konomist Setti nima dovolj močnega vpliva', ostali veljaki pa so bolj drugega razreda, župani predmestnih občin, sicer večjih kot marsikatero mesto, a politično na nizkem ■nivoju (primeri Russo, Quindimil). Zato jim je treba višjih političnih direktiv. Praznoto je videl Menem, in izrabil .priliko. 'On gradi na predsedniški kandidaturi, če mu uspe dobiti nadzorstvo peronizma v provinci Buenos Aires, bi „podaril“ Ca. fieru guvernersko kandidaturo, za protiuslugo pa dobil njegovo totalno zaslombo za predsedništvo.
A poteza mu ni uspela. Prvič, 'ker ,se je tudi on bal poraza, in se je premalo direktno zapletel v boj. Zato v mnogih okrožjih ni prišlo do enotnih list, kar mu krha možnosti za uspeh. Po drugi strani je obnovitvena skupina okoli Cafiera toliko utrjena, da jo je skoraj nemogoče premagati. Potem je Menem Tipal na sindikalno zaslombo, pa ga je prav 'Cafiero prehitel, in si dobršen del pritegnil zase. Končno pa je volilna sodnij.ska zbornica ukazala, naj Herminio Iglesias še naprej vrši posle tajnika državnega vodstva peronizma. iS tem mu je 'bil vrnjen precejšen prostor za politične manevre, ki dajejo glavobol domala vsem notranjim . strujam peronizma. Ob vsem tem se radikali veselijo.
Veselijo -pa se tudi peronisti, 'ker v radikalizmu opažamo rastočo borbo med Goord.i.nadoro in „zgodovinskim gibanjem“. Tako so te dni poslali „opazovalca“ v provinco San Luis, zadnji poizkus mirne rešitve tega domačega spopada, katerega odmev pa Lahko najdemo po vsej' državi. Zato bodo radikali organizirali „cabildo abierto“, zborovanje vseh veljakov, .ki naj določijo smer in strategijo, vsaj do prihodnjih volitev.
BIL SEM V JEČI, PA STE ME (OBISKALI
Nadaljuje se polemika okoli o-biskovanja gverilskega vodja Firme-nicha, ki je v ječi. Kdo je bil pri ujem, in 'kdo ni bil, pravzaprav ni temeljne važnosti. Senator Rodriguez Saa da ni bil, bil .pa je njegov brat, jasno da istega priimka. Bil Je tudi sedanji interventor v 'buenosaireškem peronizmu, in še marsikdo drugi. Senator bo sicer sedaj sproži;] postopek, ker so bili 'kršeni njegovi kongresni privilegiji. Razbite krožnike bo. morda plačal dnevnik „La Nae.i.ón“, ki je imena objavil. In to je zopet druga štorija.
Vprašanje je, kdo bo plačal pe-ronistično volilno propagando. In kaj bo po tem .storil 'Saadi. če že govorimo o njem, in o njegovih obstoječih ali ne obstoječih stikih z Montonerosi, omenimo le še, da je bil on svoj čas lastnik in direktor dnevnika „La Voz“, ki. je bi] izraz skrajne levice. Že tedaj se je govorilo (mi bilo dokazano-, akoravno je prišlo celo do policijske in sodnij-.ske intervencije), da vsaj del izrednih fondov prihaja iz -gverilske zakladnice. Drugo vprašanje sedaj je, 'kako pravzaprav Saadi vodi desno 'krilo peronizma, ko je svoj čas bil glasnik levice. Ob njem, in ob tem ■ostaja odprtih vrsta vprašanj, na katere 'bo le čas mogel dati vreden odgovor. Mi pa se medtem veselimo-. 'Sedimo v loži gledališča, in na odru .se odvija predstava, zmes grške drame in moderne komedije.
V SLOMŠKOVEM DOMU
pričami, da so danes še kako potrebni stiki v našo medsebojno obogate-nje. Zato bi zelo želeli, da bi vajin današnji obisk slovenskemu občestvu v Argentini pomenil začetek medsebojnih kulturnih stikov in pozitiven most k našemu narodu pod Triglavom. Vsem ’bratom in sestram na Koroškem, pa prosimo izročite naš iskreni slovenski pozdrav. Bo«. vas živi!“
Nato -sta gosta predstavila svojo življenjsko pot, ki ju je vodila iz kmečkih domov v nemške šole ter njun napor za slovensko formacijo ter njuno sedanje delo. Tako smo spoznali njuno človeško podobo in je lažje stekel neprisiljen razgovor, ki. ga ni hotelo biti konca. 'Spoznali smo po njima usodo slovenske manjšine na Koroškem, njene upe in veselja, pa tudi borbo in težave. Gosta pa sta se seznanila z našim delom in našo problematiko.
^4*. NOVICE IZ SLOVENIJE
RADOVLJICA. '— Poletno akademijo za staro glasbo so imeli že peto leto. Zbralo se je 22 študentov, ki so mogli obiskovati sedem mojstrskih tečajev (kljunasto flavto, baročno violino, oboo, petje in ples, čembalo in pevsko korepeticijo ter vprašanje stila,.) Poleg tečajev je bilo tudi šest koncertnih nastopov.
PULJ — Puljski filmski festival u-
godno ocenjuje slovensko filmsko produkcijo. še posebej so zadovoljni gledalci: za drugo mesto so predlagali filma Kormoran in ča,s brez pravljic, na peto postavljajo pa Christophoros.
BOHINJSKA BISTRICA — Desetdnevni čebelarski raziskovalni tabor je bil v sklopuJ praznovanja 85-letnice bistriške čebelarske družine. Tabora se je udeležilo 24 mladih, ki so proučevali ples čebel, vpliva mravelj na gozdno medenje in popisali nedonosne rastline. Obenem so razstavljali staro in novo čebelarsko orodje iz okolice ter čebelarsko literaturo.
KRŠKO — Jedrska elektrarna je
zanesljiva in varna. Po štirih letih delovanja so kontrolni podatki pokazali, da v njenem območju ni ogroženo okolje, kakšno stanje je bilo na prej, pa nimajo podatkov. Tehnološko nimajo problefriov, klor ne odteka v Savo, dokler pa ni rešeno dokončno skladiščenje odpadnih radioaktivnih snovi, jih imajo v lastnem skladišču.
LJUBLJANA — Cena kruhu se je s 23. julijem zvišala na 110 din za kilogram kruha, spečenega iz pšenične moke tipa, 850. Iz te moke pečejo takoimenovane osnovne vrste kruha.
LJUBLJANA — Novo biološko središče bodo uredili na 40 ha med Glinščico in Večno potjo. Na tem območju bodo uredili raziskovalno, pedagoško, središče. V njem bo našel prostor nov Botanični vrt, Živalski vrt bo pa ostal na sedanjem mestu, a povezan z biološkim središčem.
LJUBLJANA — Žetev pšenice se je malo podaljšala, zaradi slabega vremena. Ker je bilo, preveč vlage, bo zato tudi zrnje slabše in večji stroški za sušenje.
LJUBLJANA — Lov na srnjake so
spet dovolili. Prepoved lova v mesecu maju je bila zaradi analize vzorcev mesa divjadi, ki so pokazale večje količine radionuklidov; vse to zaradi nesreče v jedrski elektrarni v -Černobilu.
LJUBLJANA — Poletna sezona v
obmorskih mestih je dobro začela. Ležišča na vlakih so že razprodana za. celo sezono, na avtovlakih je pa potrebno en teden prej rezervirati prostor.
IZLAKE — Slikarska kolonija Iz-
lake-Zagorje je bila že 24. Novost letošnje so bila odprta vrata: obiskovalci so videvali nastanek slik, ki so jih na. platno ustvarjali tako slovenski kot predvsem nizozemski umetniki.
LJUBLJANA — Pol milijona avtomobilov je bilo lani registriranih v Sloveniji. Od tega jih je polovica znamke Crvena zastava. Ljubljančani jih na leto pokupijo kakih šest tisoč. Pritožujejo se pa nad servisno mrežo. Zato upajo, da bo v novim prodajno-servisnim objektom ta pomanjkljivost vsaj delno premagana.
VELENJE — Gospodinjski aparati,
ki jih izdeluje Gorenje, so številčno in odstotno presegli lansko proizvodnjo v prvih petih mesecih: izdelali so 1,314 cijo zamrzovalnikov in štedilnikov, v milijona aparatov in od teh izvozili 610 tisoč. Najbolj so povečali produ-k-izvoz pa so poslali več zamrzovalnikov in pralnih strojev.
BELTINCI — Folklorni festival je
letos že šestnajsti. Varnost polagajo predvsem na etnografsko podobo pokrajine: v stari tipično panonsko cim-prani šipo,ševi hiši, ki je bila sezidana še v prejšnjem stoletju, so odprli etnografsko razstavo. Med drugim je razstavljena stara mlatilnica in parna lokomotiva, ki je gonila mlatilnice, dokler niso prišli električni motorji, pa še orodje za žetev in mlačev, opisi običajev in drugo.
JURIŠNA VAS — Ostanke pozno-rimske naselbine iz 4. stoletja so našli pod travnikom kmeta Ančnika. Ugotovili so selišče, v katerem je bila kovačnica; ukvarjali so se tudi s trgovanjem. Med najdenimi predmeti so srpi, vratno okovje, žeblji, deli stekla, rimski kovanci in obdelani jelenovi rogovi, kar naj bi potrdilo domnevo, da je jelen avtohtona divjad na Pohorju.
LJUBLJANA — Porabniki premoga
'že sredi poletja iščejo kako se založiti za prihodnjo zimo. V povprečju so potrebne štiri tone premoga na ogrevalo. To število je odvisno od kakovosti; najprimernejši po ceni in kakovosti je rjavi premog, katerega pa, največkrat zmanjka. Ker jugoslovanski rudniki ne izpolnjujejo obveznosti (ne
R ože, drevesa, planine in - ljubezen
V okviru 'Slovenske kulturne akcije je 16. avgusta pripravil maš znani slikar in grafik Ivan Bukovec razstavo svojih najnovejših grafičnih del, predvsem tušev. Razstava je bila 'prirejena v mali dvorani Slovenske hiše in odprta ob priliki bivanja med nami dr. Reginalda Vospernika in dr. Janka Zerzerja, in sta jo oba koroška gosta tudi obiskala ob otvoritvi ter si ogledala u-metnine, M jih zmore inaša zdomska ustvarjalnost.
■Slikar Bukovec je pokazal s to razstavo — za katero mu moramo čestitati — ponovno zavezanost tistemu pogledu na umetnost, ki skuša zajeti svoja doživetja čimbolj iz zunanje resničnosti, stvarnosti in konkretnosti. Njegovo grafično delo, ki nam je bilo dano na vpogled, izraža krepko podčrtano hotenje približati se stvarnosti v prostoru in času. Podati svet tako čutno, kot ga je umetnik doživel v svojih trenutkih mirnega opazovanja, čudenja, ljubezni in hrepenenja. Bukovec se trudi, da bi kar najbolj' natančno in polno zajel čar sveta, ki ga obdaja. Z veliko ljubeznijo odkriva podobe iz tihe in skromne pokrajine buenosaireške okolice. Skupne poteze tega občutenega realizma opazimo zlasti v izbiri snovi. V svojih grafikah odkriva povečini' nepoznani in slikarsko malo uporabljeni svet ubožnih ljudi, samotnih krajev in skupin dreves, panoramo ob Panamericani, gozdiček v kordobskih gorah, drevesa pod U-ritorcom.
Realistični pogled na svet je te-
melj Bukovčevega slikarskega dela, ki ne’ pozna ekstravagantnih poz, pa tudi ne romantične ustvarjalne samovoljnosti. Bukovčev tehnični prijem je bližji klasičnemu; kompozicijo pojmuje kot organsko celoto, katere sestavine so med seboj povezane z nekimi intimnimi, dejal bi, poetičnimi vezmi. 'Njegove slike nasploh, in v našem primeru grafike, so izdelane v zadržano ekspresivnem, stilu, ki spominja na velike silo-. venske mojstre polpretekle' dobe. Vsekakor pa kaže Bukovec veliko tehnično zmogljivost, kar je pri vsakem umetniku prva osnova.
Tehnika tuša, s katero je mogoče izraziti prefinjeno oblikovno enotnost, je omogočila slikarju, da je podal zunanjo podobo sveta v grafično močnih svetlobnih kontrastih, notranjo pa v dialektiki logične in duhovno jasine zaznave. Ne bom našteval posameznih del — prevladujejo tuši, med njimi so tudi štiri barvne fibre — ustavil pa bi se pri grafiki z naslovom „Romeo in Julija“, ki je izredno skladen spoj tuša in fibre ter posrečena umetnina z estetsko poetično kompozicijo. S to sliko je hotel verjetno izraziti u-metnfk ljubezen kot objem dveh duš, ki sta onemeli v mehki luči dneva, zahajajočega v skrivnostnem poljubu nbbä.
Razstava grafik, ki je bila odprta poleg sobote 16. še v nedeljo, 24. avgusta 1986, je za Ivana Bukovca, slikarja in grafika, pa tudi za vso skupnost, prav gotovo lep dosežek.
Fr. P.
S SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstva: V družini Dinka Radoša in ge. Kati roj. Adamič iz Lanusa se je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Marijana Cecilija.
V	družini lic. Tomaža, Ranta in ,ge. Marije Kristine roj. Breznikar se je
26.	avgusta rodila hčerka, ki jo bodo krstili na ime Marjana.
V	Tartagalu, Salta, pa se je v družini Jožeta Radoša in ge. Karmen Pugelj rodil sin, ki bo dobil ime Pavel Gabrijel.
Staršem iskrene čestitke!
Zlata poroka: V Mendozi sta 30. avgusta praznovala svojo zlato poroko prof. Božidar Bajuk in ga. Cecilija roj. Radej. Jubilantoma- želimo še mnoga leta skupnega življenja!
Smrt: V nedeljo, 31. avgusta, je na svojem domu v .Slovenski vasi umrl Polde Vire. Naj počiva v miru!
Obiski: V četrtek, 28. avgusta, sta prispela v Buenos Aires na novo mašo sorodnika Jože Božnar, župnik pri Sv. Vidu v Clevelandu (ZDA) in njegova mama Marija Božnar iz Oshawe (Kanada). V soboto, 30. avgusta, pa sta prispela na letališče E-zeiza v spremstvu našega novomaš.nika Toneta Bidovca tudi 'župnik iz Most pri Ljubljani Janez Rihar in njegova nečakinja Kristina Rihar iz Polhovega Gradca. Vsem želimo lepih dni med nami! * V
po količini ne po kakovosti), so letos že naročili brikete rjavega premoga iz Vzhodne Nemčije in ZS'SR ter črnega iz Kolumbije.
'ČRNOMELJ — Tobaka bo letos približno 15 ton. Zasadili so ga na petih hektarih in računajo, da ga bodo obirali ne trikrat ampak kar štirikrat.
UMRLI SO .OD 28. jul. do 1. avg. 86:
LJUBLJANA — Antonija Šebenik roj. Seljak; Karolina Primožič roj. Jako; Janez Škorjanc; dr. Jožko Boncelj; Milenka Kobe; Ivo Poznik; Justi Frece; Mimica Vukšinič-Višnar; Eleni Ottolina roj. Havliček; Franjo Jerala; Franc Japelj, 93; Ludovik Šinkovec, 88; ak. sl. Bard. Iucundus; Albina Roš roj. Zupanc; Frančiška Perme roj. Gale, 92; Anton Gornik; Edi Stuchly; Ludvike Dremelj.
RAZNI KRAJI — Ivan Oblak, Rigelj; Janez Meglič, Tržič; Antonija Rihberger roj. Petrovčič, Blekova vas; Josip Drvar, Celje; dr. Vlado išlandor, Radenci; Jožica Motoh-Finika, 'Celje; Mirko Mohor, 'Sevnica; Milan Kabaj, Maribor; Ani Rapenšek roj. Remškar, Dol pri Lj.; Janez 'Slevec, 84, Preserje; Martin Vengust, Žalec; Janez Kru-šič, Boh. Bitrica; Katarina Humar roj. Lužar, 85, Homec; Boris Polak, Ormož; Jožefa Maravič roj. spenda!, Sp. Draga; Marjan 'Stele, Mengeš; Antonija, Jež roj. Bajlec, Selo; Cirila Stipančič, Izola; Marija Fajgelj roj. Vrisk, 818, Celje; Janko Bedina, Tržič; Avgust Pod-lunšek, 79, Hrastnik; Stane Arnuš, Dol. Toplice; Marta Badalič roj. Ručna,, Kobarid; Ivan Zupan (Bezlov ata), Homec; Josipa Kranj, 93, Sevnica; Pavla Mihelič roj. Rus, Loški Potok; Branko Vadnal, Murska 'Sobota,; Mirko Vadnjal, Pivka; Marija Ložar, 78, Studa; Ivana Ogrinc roj. Pakiž, Preska pri Sodražici; Albin Račič, Krško.
V nedeljo, 13. julija je naše Društvo Slovencev imelo svoj 37. letni občni zbor.
Po uvodni molitvi dušnega pastirja Jožeta Horna' in po pozdravnih besedah predsednika arh. Božidarja Bajuka ter po čitanju sklepov zadnjega občnega zbora so sledila od-bormiška poročila'.
Iz tajniškega poročila posnemamo glavne prireditve, 'ki nam pričajo o razgibani delavnosti Društva: spominska proslava -ob 40-letnici pobitih -domobrancev (7., VIL 85) ; otroški dan z izletom otrok; večdnevni izlet mladine v .Slovensko kočo „Jože Kastelic“ v Los Renitentes pod vodstvom Franceta Cukjatij-a; sodelovanje pri organiziranju skupnega obeda Zveze mater iin žena — dohodki so 'bili namenjeni dopolnitvi kuhinjske opreme v Domu; družinski izlet v „Camping Don Bosco“ (29. IX. 85) ; 27. oktobra praznovanje našega narodnega praznika in Dneva slovenske zastave, združeno z našim 'žegnanjem; v novembru o-bisk buenosaireške igralske družine z igro dr. Marka Kremžarja „Živi itn mrtvi bratje“; v novembru je tudi Zveza mater in žena organizirala večere o predzakonski in zakonski pripravi na družinsko življenje; 8. decembra — Mikavževatnje ; 15. decembra — .uprizoritev „V Indijo Koromandijo“ s sodelovanjem
MLADINSKI DAN
Mladina Slomškovega doma je i-mela svoj mladinski -dan v nedeljo-, 10. avgusta. Izjemno slabo vreme, saj je deževalo ves teden pred nedeljo, je trdo preizkušalo potrpežljivost in dobro voljo fantov in deklet, ki, so imeli naštudiran ves program za na prostem. Napovedan je bil tudi obisk gostov s Koroške dr. VOiSpernika in dr. Zerzerja. Praznovanje se je pričelo s sveto mašo, ki jo je -daroval župnik Škerbec za pokojnega mladinca Janeza Jakoša. Pri maši je lepo prepeval mladinski z-bor pod vodstvom lic. Tineta Selana, -nato p-a je bil skupni zajtrk mladine s koroškimi gosti. V nevezanem pogovoru so si izmenjali marsikatere ideje, kak-o bi -se povezali s koroško slovensko mladino. Ker dež le še ni prenehal, so s-e vsa tekm-o--va-nja v odbojki -odigral-a v zavodu sester D-ominikamk, ki so radev-otlj'e priskočile na pomoč v zadregi. Ko je bila mladina že na tem, da odpove vse nadaljnje nastope, ,se je vreme ne-nadino obrnilo in tako omogočilo vse nastope na prostem. Predsednik fantovskega odseka Peter Avguštin je v imenu mladine Slomškovega doma -odprl nastope z uvodnimi besedami in pozdravi] visoka gosta in številne obiskovalce, ki. se nis-o ustrašili slabega vremena in prihiteli podpreti našo mladino. V imenu osrednjih organizacij pa je vse navzoče pozdravila predsednica SDO Pavlinka Korošec. V svojem vsebinsko b-ogatem govoru je nanizala nekaj1 lepih misli, kakšen naj bi bil lik .sodobne .slovenske mladine v Argentai in v s-vetu. Ra.moškemu mladinskemu dnevu se je pridružila tudi mladina iz Berazateguija in nastopila z lepo plesno vajo .na motiv pesmi Domovina.
'Sledila je telovadna vaja fantov v talini telovadbi, ki jo je pripravil Marko Vombergar. Korajžni fantje so vajo zaključili s formacijo trinadstropnega ,stolpa, kar je izzvalo pri .navzočih navdušeno odobravanje. Slikovit je bil nastop mladenk pod vodstvom ge. Vla-di Selan in- gdč. Karle Malovrh, lepa vaja s krogi in -slikoviti kostumi -so napravili nadvse lepo ,sliko. Sledila je učinkovita rajalna vaja oz. pohod, ki ga je z močno- -skupino fantov in deklet naštudirala ga. Mari Zupan. Oblečeni v majice v barvah argentinske in slovenske zastave -so izvajali zanimive gimnastične podobe in v zaključnem zavoju formirali argentinsko in slovensk-o zastavo ob mogočnem aplavzu navzočih. Za -zaključek so vsi nastopajoči zapeli mladinsko himno- 'Slovenska mladi-
šolskih -otrok iz tečaja sv. Cirila in Metoda — režiral Rudi Hirschegger;
21.	decembra so dekleta vprizorila v režiji R. Hirscheggerja diramo „Magdina -žrtev“; Od 1- do 9. februarja je naša mladina s prijatelji iz Buenos Airesa priredila taborjenje — duhovni vodja je bil France -Cukjati; 20. in 21. junija smo u-živali .dvodnevni -obisk Prista-včanov iz Buenos Airesa s koncertom pod vodstvom Anke Savelli-Gaserjeve in z veseloigro „Pri rdečem jelenu“ v režiji avtorja -Mihe Gaseirja; 6. julija smo z vso slovesnostjo praznovali zlato mašo Ivana Tomažiča.
Sledila so poročila blagajnika in Gradbenega odseka, ki ima na skrbi d-oikončavanje -gradnje našega novega Doma; nadalje poročilo Šolskega odbora (naš -sobotni tečaj je imel 66 otrok) ; poročilo Planinskega odseka, .ki skrbi za Slovensko kočo v planinah.
Poročila je sklenil predsednik arh. B. Bajuk, ki je povzel v svojih besedah splošen -pregled n-ašega skupinskega življenja v Mendo-zi. s pogledom nazaj in. naprej. „Skušali bomo, -da bo slovenska skupnost e-na sama družina — pravo občestvo, to se 'pravi enota, ki ima skupne namene, ki v tesni povezanosti deluje in raste.“
Končal je svoj zaključni govor z zahvalo po vrsti vsem, ki so kakor
na, ki je 'posebno navdušila koroška gosta saj je glasbo zanjo ustvaril nekdanji profesor celovške slovenske gimnazije dr. France Cigan (besedilo dr. Tine Debeljak).
Z razdelitvijo pokalov zmagovalcem v odbojki (tako pri dekletih kot pri fantih sta prvo mesto odnesla -domača odseka) je bil uradni program zaključen. Za veselo družabnost in; ples pa je v zgornji dv-o-'rani poskrbel domači orkester Kremen.
Sl	LOI	m	isn	»Dom
SAN 1			MARTIN	
LIGA ŽENA-MATI
„Evangelij spričo krize civilizacije“ je bil naslov predavanja dr. Jureta Rodeta, ki g-a je imel na avgustovem sestanku Lige žena-mati v San Martinu. -Skrbno zbrane misli iz II. vatikanskega koncila : družbene in socialne spremembe, ki prizadevajo najbolj -osnovne vrednote, družino, z-akona, družben-o ‘ureditev in versko življenje. 'Skratka ■— sedanje kulturne spremembe vplivajo na celega človeka.
Odgovornost katoličanov: človeštvo- in Argentina se je znašlo pred osnovnimi odločitvami. Vse kulturne razsežnosti morajo biti p-ovzete v krščanskem gledanju na človeka in na človeško življenje... Dokument zaključi s prošnjo, da se družba in katoličani v njej prizadevajo za odpravo vsakršne revščine: materialne, duhovne; 'verske, moralne in kulturne.
V drugem delu poučnega predavanja se je predavatelj dotaknil ločin, ali novih verskih gibanj.
Uv-o-d: ločine, sekte, gibanja in bogoslužja. 'Sledi spoznavno znamenje za razlike med krščanskimi .sektami in 'katoliško Cerkvijo. Opaža se veliko inepoznanje -glede tega. N-a en ali drug način s-o -sekte dušnopastir-iski , probfilem. 'Najbolj vabljeni (in prizadeti -s-o mladi.
Našteti -so razlogi za uspešnost teh sekt, razlogi širjenja teh sekt, kaj ponujajo-. 1) Iskanje prip-adno- v sti. 2) Iskanje odgovorov. 3) Iskanje polnosti. 4) Iskanje kulturne identitete. 5) Iskanje po priznanju. 6) Iskanje -onostranstva. 7) Potreba duhovnega vodstva. 8) Potrebnost vizije. 9) Potreba sodelovanj'a in zaveze. 10) Pridobivanje, prevzgoja.
Predavatelj je poudaril važnost dušnopastirskega dela: čut občestva, -pripadnost, stalno infarmacijo, osebno in celotno gledanje na človeka, inkultuiracij'0, molitev, bogoslužje in soudeleženost.
Liga se zahvaljuje dr. Rodetu za izčrpno predavanje. Prihodnji sestanek bo imela 17. .septembra ob 18.30 uri. Vse članice in prijatelji lepo vabljeni !
koli sodelovali -v našem skupnem delu in prizadevanju.
Po -odobritvi delavnosti je predlagal nadzorni od-bo-r razrešnic-o z zahvalo za storjeno delo.
Sledile s-o volitve novega -odbora: predsednik, -ponovno, arh. Božidar Bajuk; 1. podpredsednik, Maks Ov-čjak, istočasno vodja Gradbenega-odseka; 2. podpredsednik, J-aka Bajda';
1.	tajnik, inž. Jože Šmon; 2. tajnik, Stane Grebenc ; blagajnik, Dane Žumer; pomočnik, inž. agr. Janez Grin-tal; gospo-darj'a, Davorin Hiirsche-gger in Jernej Bajda; knjigov-o-dja, Jure Kavka; odborniki: Lovro Je-rovsek, Pavle Bajda, Janez Štirn, Jaka Mlinar, Anica Hirschegger in inž. Marjan Bajda.
Za Medorganizacijski svet v Buenos Airesu, kamor je bilo Društvo pov-ablje-nO', je predstavnik Pavle Bajda. V nadzorni -odbor gredo — Marko Milač, Jože Kralj, Peter Slov. ša. Knjižničarka — ostane Darinka Žumer in za šolsko knjižnico Mari Mlinar. Gradbeni odbor sestavljajo-: Maks Ovčjak, arh. Božidar Bajuk in Pavle Bajda, V 'šolski -odbor so izvoljeni: Francka Juhant, Mari Mlinar in inž. Jože 'Šmon; v razsodišče pa so imenovani: Ernest Hirschegger, inž. Jože Germ in Lado Šmon; stalni dušni pastir je Jože Horn.
-Sledile so še razne upravne slučajnosti in določitev članarine.
Bb.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENCEV V MENDOZI
MALI OGLASI
Advokati
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-män 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
Arhitekti
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T- . E. 659-1413
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 — 17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do
19.
arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515.
Trgovinu
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom — L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
“TIEMPO LIBRE” — vse za ribolov, camping in športna oprema - Av. de Mayo 1903 - (nasproti Don Bosca) -Ramos Mejia - Maruša in Andrej Šimenc.
Gospodarstvo
t*varovanja M. in H. Loboda — Sar-miento 386, 1. nadatr., pia. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 668-6574. 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Sistecom — Orieta-Rodriguez-Grohar —
davčni, finančno-družbeni svetovalci; kompjuterizirano knjigovodstvo in delavske plače — Rauch 874 - 2? B - Morón - T. E. 629-6794/769-1547/ 659-2505.
Zavarovanja — lic. Tomaž Rant in lic. Marija Kristina Breznikar — Villanueva 1880 - Castelar - Tel. 629-2979
Poravnajte naročnino!
OBVCSTILfì
SOBOTA, 6. septembra:
20.	dan Zveze slovenskih mater in žena v Slomškovem domu ob 19. uri.
NEDELJA, 7. septembra:
Spominska svečanost ob 40-letnici smrti generala Leona Rupnika v Rož-manovem domu ob 11. uri.
Nova maša Toneta Bidovca ob 11 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Velika tombola v S. Martinu ob 15.30. Za izseljensko nedeljo ob 11 maša, ob 15 pa prireditev v Teatro Coliseo.
ČETRTEK, 11. septembra :
Seja Izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
SOBOTA, 13. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20 gostovanje Slovenskega gledališča z igro: „Narobe stvari v mestu Petpedi“.
NEDELJA, 14. septembra:
25.	mladinski dan v San Justu. PETEK, 19. septembra :-
Seja Medorganizacijskega sveta ob
20.	uri v prostorih Slomškovega doma.
SOBOTA, 20. septembra:
V	Slomškovem domu slavnostni koncert ob 25-letnici doma, Sodelujejo trije slovenski zbori.
NEDELJA, 21. septembra:
V	Slomškovem domu celodnevno slavje ob srebrnem jubileju.
SOBOTA, 27. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Nadaljevanje Filozofskega tečaja s predavanjem prof. dr. Milana Komarja v Slovenski hiši ob 16. uri v priredbi SKAS-a in Visokošolskega tečaja.
NEDELJA, 28. septembra:
35. Mladinski dan v Slovenski vasi.
Slovenski dom v San Martinu
V soboto, 13. septembra, ob 20 gostovanje
SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA BUENOS AIRES
z zabavno in veselo igro Leopolda Suhadolčana
Narobe stvari v mestu Petpedi
Režija: Maks Borštnik
Vsi lepo vabljeni!
Naš dom
San Justo
25. mladinski dan
ob	8.00	Sveta maša
ob	9.00	Tekme
ob	12.30	Kosilo
ob	18.00	Kulturni program z raznimi
		Prosta zabava.
Sode uje “MAGNUM”
\ nedeljo, 14. septembra 1986
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
ZDA
Clevelandski župan George Voino-vich je letos priredil sprejem v mestni Ihiši, ina katerem je počastil Federacijo (Slovenskih narodnih domov v Clevelandu ter okolici in letošnje nagrajence izmed njih. Župain je v svojem nagovoru pohvalno omenil vlogo, ki jo imiajo domovi pri ohranjanju stabilnosti naselbin in o prizadevanju prednikov, ki so jih u-stanovili in. vzdrževali- Večletletne-mu predsedniku Federacije odvetniku 'Charlesu Ipavcu pa je izročil častne ključe mesta.
'National Services Center v Clevelandu je izbrala Avgusta Božidarja Pusta kot letošnjega odlikovanca. Od leta 1974 je stalno v službi kot specialist za splošno komunikacijo, grajfiko in tisk pri županstvu mesta Clevelanda; od leta' 1985 pa j'e u-
V nedeljo, 7. septembra ob 15.30
TOMBOLA
MOTORNO KOLO GILERA FANTI
BARVNI TV PHILIPS 20” (control remoto)
MULTIPROCES ADORA
in še nad 200 BOGATIH DOBITKOV
v Slovenskem domu v San Martinu
ulica Cordoba 2362
Ljubimo svoj rod, spoštujmo svoj jezik!
Anton Martin Slomšek
Ob 25-letnici vabimo vse rojake na slavnostni
KONCERT
Izvajajo slovenski pevski zbor iz Mendoze, mladinski zbor iz San Justa in mladinski zbor Slomškovega doma.
V	soboto, 20. septembra, ob 20. uri v veliki dvorani Slomškovega doma.
V	nedeljo, 21. septembra •— Celodnevno slavje!
službenec v županovi osebni pisarni. Izven poslovnega dela ustvarja perorisbe, portrete, podeželske motive v olju in eksperimente v plastičnih j.n pastelnih barvah. Bil je med ustanovitelji Slovenskega umetniškega društva ('Slovenian 'National Art Guild) in je razstavlja v raznih krajih.
Navzoči so si lahko tudi ogledali razstavo vezenih tkanin. Euclidska javna knjižnica je ob tej priliki izdala posebno brošuro z naslovi vseh •knjig v svoji zbirki, ki so pisane v slovenskem jeziku ali obravnavajo slovensko tematiko.
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3624 ,
Registro Nacional de la Propieđad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1986:
Za Argentino A 30 pri pošiljanju po pošti A 32; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dok; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
Vsem članom in prijateljem Slomškove srenje sporočamo, 'da je 25. avgusta 1986 'prenehalo 'biti veliko slovensko srce. Slovenskim junakom in mučencem se je pridružil naš nepozabni prijatelj, gospod
Janez Brula
organizator, neumorni sodelavec in prvi predsednik Slomškovega doma
S svojim požrtvovalnim delom je z žulji gradil naš SLOVENSKI GRUČ na' pampi. Hvaležni smo Bogu, da smo doživeli ta njegov premočrtni lik pokončnega Slovenca.
'Zgled raj'nega naj sveti v naših srcih, da 'bomo tudi mi znali spreminjati besede v dejanja!
SLOMŠKOV DOM
V inedeljo, 31. avgusta, je odšel h Gospodu po večno plačilo- naš mož, oče, brat in tast
Polde Vire
'Pokopali smo ga 1. septembra na lanuškem pokopališču. 'Zahvaljujemo se vsem, ki so- prišli pokojnika kropit, molili zanj in -ga spremili na zadnji poti, posebej' -se zahvaljujemo g. Jaku 'Barletu za duhovno tolažbo in molitve in g. Janezu Petku za pogrebno mašo in vodstvo pogreba.
Žalujoči:
, žena: Zalka -roj. Kokljič, ihčerka: Zali por. Urbančič, zet: Franci,
vnuki: Gabrijel in Marjanca.
Slovenska vas, Gornje Kamenje.
FRAN MILČINSKI	(27)
Ptički brez gnezda
„Ej pusti jo!“ je mirila Koemurje-va. „Ni vredno! Za sovražnico je ne bi rada imela. Ne gre mi iz misli — saj ti moram povedati — iz kvart mi je prerokovala. Nisem ji ukazala, sama, od sebe mi je pričela. Tako so padle, da se nam obeta dediščina...“
„Vprašala bi jo, koliko nam posodi nanjo, na dediščino !“ je zlobno pripomnil Kocmur.
„Od kraja tudi nisem verjela. Pa da si jo videl in slišal: Nekdo umre, nekdo, ki nam ni prijazen, in za njim podedujemo. Natanko, kakor da bi vedela naše razmere! — Od kod naj jih ve! — Kar groza me je bila.“
Kocmur je vstal od večerje in pričel hoditi od stene do stene. „Sramota, iz take hiše si doma, pa če ti stari umre, da ne bi nič dobila! — Ali je sploh po postavah,“ se je hudoval, „da ne bi otrok ničesar dobil po starših! Tak testament ne more obveljati!“
„Ko sem šla od Kožuhove, sem premišljala — kaj, če oče sploh še niso naredili testamenta! Grozili so, da ga narede in da me razdedinijo... Ali Nanča je zadnjič tako govorila, kakor da ga še niso...“
„Če stari umre brez testamenta,, je polovica tvoja!“
O,	Kocmur je poznal postave! In že je snoval prijazne načrte. „Nanča je •božji volek, Nanča ni za gospodarstvo,
takšni se zapiše kvartir, živež, obleka, vsak teden groš za tobak — in drugega nič! — Da le dobiš vsaj polovico! 'Da se lahko preselimo v hišo! Nanče se že odkrižamo. Hiša je na dobrem kraju... pričeli hi lahko branjarijo... Ali pa gostilno!“
Nenadoma je razkril, da je prav krčmarski obrt tisti, ki ima zanj posebne sposobnosti. Mici je tako že natakarica, on pa bi se pečal s kletarstvom. .. Ali bi za nos vodil dacarje
—	njemu ne bi bili kos ! — Gostilne še ni imel, s sleparstvom pa je že računal!
Kocmurjeva je žalostno zamahnila z roko prek oči. „Prazne sanje! Pri Kocmurjevih ni bilo nikdar nič sreče in je ne bo, zastonj vsi računi! Oče nas ne marajo, že vedo, zakaj ne! Na testament pa ne pozabijo, zato bo 'že skrbela, 'Nanča! Vem — vsak dan jih priganja...“
'Spravila se je na delo in pomivala posodo in orodje. Kocmur je s sklon-njeno glavo hodil od stene do stene, Stanko je čepel na ležišču in se gugal. Vsi so molčali.
'Molk je prekinil Stanko. „Stari naj bi hitro umrl, preden naredi testament
—	jaz bi mu že pomagal!“
„Stanko !“ je vzkliknila mati. Kocmur je molče z nogo cebnil proti fantu in nadaljeval svojo hojo. Fant je zaječal, potem so 'bili zopet tihi.
11.	„Struna“ si vpleta nov lovorov list v venec svoje 'Zgodovine.
Prišel je težko pričakovani binko-štni ponedeljek, dan najsijajnejše vrtne veselice pevskega, društva „Strune“ v čast vsem botrom, botricam in 'birmancem, potemtakem ni imela teden kasneje več pravega pomena — ali kdo bi bil tako natančen!
Naslednja nedelja je docela izpolnila vanjo stavljene nade. Prinesla je krasno vreme. Kričava reklama, ki se je bila ves dolgi mesec vila po listih kakor morska kača, je prignala dokaj ljudstva na prostrani, z zastavami in lampijoni okrašeni vrt. Vroči sončni žarki so ustvarjali najugodnejše razpoloženje za peneče se in rujno kipeče užitke, ki so jih nudile požrtvovalne dame po ličnih šotorih, in veličastna misel gospoda predsednika Jeraja, da, je vsaka tretja čaša zastonj, je nad vse pričakovanje pospeševala promet — po vesoljnem vrtu se je neznansko hitro širila neprisiljena dobra volja, ki je niti petje „Strune“ ni moglo greniti.
Gospa Jerajeva je kraljevala v šampanjskem paviljonu, odeta v okusno novo obleko, v laseh sta se ji žarila dva velika makova cveta. Najodličnejša družba se je zbirala pri njenem paviljonu. Neizogibni gospod deželni poslanec, deputacija mestnih svetovalcev, ki so morali priti, da se pokažejo svojim zavednim volilcem, lahkoživa petična gospoda, ki ji je všeč vsaka zabava, da je le kaj vrišča in smeha poleg, vsi so sloneli okoli lepe gospe Jerajeve in nje-
nih dražestnih pomagalk, si dajali natakati sladkomamljive tekočine in napivali svojim prijaznim točajkam, ki se niso nerade odzivale prevljudnemu povabilu, naj pokusijo, kar so natočile. Gospe Jerajevi so kar žarela lica — žarela so ji od obile časti, ki jo je uživala, od obilega denarja, ki se je stekal pri njej v osrednji blagajni od vseh šotorov, žarela so ji nemara tudi od šampanjca, ki je tako prijazno ščegetal po nosu, po ustih in grlu in ga je bilo tako lahko piti.
Gospod Jeraj je imel za vse roke in noge polno posla, Zdaj je pozdravljal prihajajoče, zdaj je ukazoval prestavljati mize in je sam pomagal, zdaj je bil pri pevcih, zdaj pri šotorih, in pót se je kar cedil z njega.
Privlekla sta bila s sabo gospod in gospa tudi sina, Milana. Ker pa se nista utegnila pečati z njim, sta ga prislonila k Pirčevim.
Oče Pirc je bil dobre volje in podjeten. Na glas se je 'bahal, da pije zastonj: ženi in Tončku je kupil vsakemu čašo piva, tretja, njegova, je bila torej zastonj.
Tonček je moral svojo čašo deliti z Milanom. Za pivo jima ni bilo nič, ne prvemu, ne drugemu — pivo jte grenko. Pač pa sta drug drugemu zavidala pene. Pogajala sta se in se slednjič pogodila, da jih izpije vsak pol: potem pa je iznajdljivi Milan prinesel z druge mize prazno čašo, vanjo sta s tenkim in visokim curkom prelivala pivo, tako se jima je posrečilo, da sta izpremeni-la vse pivo v same bele pene, kolikor se ga ni razlilo pri prelivanju. Oče
Pirc, vedno pripravljen, da vzgaja, jima je namerjal prepovedati grdo ravnanje z božjim darom. Pa ko je videl, da pri sosednji mizi otroci gospoda deželnega poslanca posnemajo zabavno igro s pivom in se jim gospa, mama prijazno smeji, je udušil grajo in še nekaj ponosa se mu je vzbudilo, da je njegov sin takšen tič.
Ni pa pozabil obsipati Tončka z drugimi zlatimi nauki: „Vidiš, Tonček, če bi bil zdajle pri teti, pa ne bi bil tukaj. Ali je prav ali ne, da si tukaj ? No, glej, kako se imaš imetnitno! Pri meni se ti bo vedno dobro godilo, če boš priden. Le ubogati me moraš, drugače — že veš! In pridno se učiti! Če mi ne prineseš domov lepega naznanila — gorje ti!“
Tako je prijazno kramljal gospod Pirc s svojim edinorojcem, potem je pobral prazni čaši — on in žena sta bila že izpila — in stopil z njima k šotoru, kjer so točili pivo; dobil ga, je tri čaše, tretja je bila zopet 'zastonj. Pene je posnel in jih v dokaz 'svoje velike naklonjenosti podaril dečkoma.
Gospa Pirčeva je imela na glavi košat klobuk z rdečimi potonikami, pa ni bila zato nič mlajša,. Stegovala je vrat in sukala glavo na vse strani, strašno je zanimalo, kaki ljudje sede pri drugih mizah in kaj delajo.
V kotu vrta je stal oder, od tod je zadonela fanfara, klicala je pevce k nastopu. Pevci, gospodje v črnih suknjah, s čepicami na glavi, so se počasi rinili med mizami proti odru, za njimi je rinilo nekaj radovedne j šega občinstva.