leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 (za Inozemstvo: 210 din) > za '/ileta BO din, za leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovin o. industrijo, obrt in denarništvo
Številka 115,
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor-Jlčeva ul 27 Tel 47-61 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. ll-BM.
vsak ponedeljek,
iznaio greao tn
petek
L/ubuana, sreda 9. oktobra 1940
Izločitev trgovine
Nekoč je pripadala samo najbolj fanatičnim zagovornikom konsuin-nih privilegijev vloga, da so zahtevali popolno izločitev trgovine od slehernega posredovanja blaga potrošnikom. Vse kaže, da so danes dobili ti kratkovidni ljudje mnoge zaveznike, ker je vse polno sil na delu, da se zasebna in svobodna trgovina čimbolj omeji. Tako se izvozna trgovina vedno bolj monopolizira, že se napoveduje tudi ustanovitev direkcije za notranjo trgovino, ki bi še to monopolizirala. Ustanavljajo se razni prehranjevalni uradi, ki so v svoji zadnji posledici tudi naperjeni proti zasebni trgovini. ...
mesto birokratični aparat, ki bi ves slonel na ramah javnosti. Izločevanje trgovine res ne pomeni nič drugega, ko prizadevanje, da se državne finance čimbolj poslabšajo.
A to izločevanje niti ni potrebno, ker ima država itak vso možnost, da prepreči vsako nesocialno poslovanje v trgovini. Državi ni treba storiti nič drugega, kakor da nekoliko poostri svojo kontrolo in že more dobiti jamstvo za pravino poslovanje trgovine.
Prav nič verjetno pa niti ni, da bi se sploh posrečilo izločiti trgovino, ker sploh ni mogoče popolnoma nadomestiti funkcij, ki jih opravlja zasebna trgovina, razen seveda, če bi se hoteli zadovoljiti ljudje z razmerami, kakršne so v
a č ' '••• Poleg tega pa se favorizacija nabavljalnih zadrug pospešuje še v večji meri ko doslej. Vse to kaže, da nekateri menda v resnici mislijo, da je prišel veliki trenutek, ko bi se mogel zadati zasebni trgovini \ udarec.
Pri tem jih prav nič ne moti, da podobnih primerov ni v niti eni državi, in tudi ne v totalitarnih. V teh državah je sicer res vpliv države močno narasel, toda zasebna trgovina se ščiti še nadalje in tudi močno pospešuje. V teh državah so pač predobro spoznali, kako velikega pomena je za vse narodno gospodarstvo razvita trgovina in zato tudi ni nobene debate o izločitvi trgovine iz posredovanja med potrošnikom in proizvajalcem.
Treba pa je tudi priznati, daje treba veliko	a tudi ne
znanja, da kdo takšno misel propagira. Kajti izločitev trgovine pomeni, da se mora hipoma postaviti nov aparat, ki bi namesto trgovine skrbel za razdelitev blaga med potrošnike kakor to dela danes trgovina. To pomeni, 3a bi se morale čez noč postaviti tudi v vaseh poslovalnice, ki bi opravljale funkcijo, ki je pripadala dosedaj trgovini. Postaviti bi se moral torej velikanski aparat, pripraviti velika denarna sredstva, zbrati cela armada sposobnih strokovnjakov, da bi opravljali to novo funkcijo. Vsi ti veliki napori, vse te velike žrtve pa bi bile potrebne le v ta namen, da bi se opravljalo delo, ki ga trgovina danes itak že več ko zadovoljivo opravlja. Brez vsake potrebe bi si naprtili velikansko delo, brez vsake potrebe pa si nakopali še velike stroške. Prava brezmiselnost!
Za nameček pa bi dosegli še naslednji negativni učinek. Novi način posredovanja blaga bi veljal javnost, t. j. državno blagajno silnih izdatkov, ki bi se mogli tud katastrofalno povečati, ker bi opravljali riskanten posel ljudje ki za to delo niso usposobljeni Paš zato pa bi tudi vse to posre dovalno delo trpelo. Trgovina pa Je bila nasprotno silen vir dohodkov za državno blagajno. Poleg tega je opravljala vse posredovanje blaga le na lastni riziko in nikdar ni bilo treba državi pri spevati niti pare za kritje defici tov, ki so nastali v trgovini. Poleg tega je trgovina zaposlovala na tisoče ljudi, jim dala zaslužek in vsi ti ljudje so bili zopet novi davkoplačevalci. Ce bi se pa trgo vina izločila, bi stopil na njeno
državi s samo državno trgovino. Tam se razvija razdeljevalni proces blaga silno počasi in nepopolno, da čakajo ljudje ure dolgo na blago in navsezadnje še odidejo s praznimi rokami. Pa tudi nobene izbire nimajo ljudje v teh državnih trgovinah. Vse blago je tipizirano in kar se odjemalcu ponudi, to mora vzeti, ali pa odide brez blaga. In sedaj si mislimo naše razvajene odjemalce, katerim ni nobena reč zadosti dobra, ki vsako najmanjšo pomanjkljivost blaga najstrože kritizirajo! A kako bi šele bilo v državnih trgovinah s po deset tisoč raznimi predmeti, kakor jih imajo naše velike trgovine z železnino! V resnici! Izločitev trgovine iz posredovalnega blagovnega procesa more propagi-
rati le tisti, ki tega procesa nič ne pozna.
Nič ni bolj značilno za neurejenost naših razmer, kakor nezmi-selna propaganda, da se mora trgovina zatreti in popolnoma izločiti iz gospodarskega življenja. Ta propaganda je sicer tako napačna, da nikdar ne more zmagati, pač pa more povzročiti silno škodo. Ali pa je res treba, da to škodo doživimo? Ali morejo odgovorni činitelji prevzeti odgovornost, da takšno vseskozi škodljivo propagando trpe? Ali se še ne bomo spametovali ter raje zidali to, česar še nimamo, namesto da podiramo to, kar se je skozi stoletja izkazalo kot koristno? Ali je res vsaka bedastoča dovoljena, samo ker je sovražna trgovini?
K vprašanju nameščenskih
plat
Od uglednega trgovca smo prejeli:
Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev je, kakor smo čitali v »Trgovskem listu«, postavila silno kategorične zahteve, kako naj se urede plače nameščencev. Ne vem, če smo v naši državi že tako daleč, da si sme neko društvo, kateremu sicer ne odrekamo agilnosti, lastiti diktatorsko oblast kar za vso državo.
Prišlo je že v modo, da se od trgovcev zahteva vse mogoče in da se jih dolži, da so tudi vsega krivi. Vedno so trgovci vsemu krivi — in najbrže so povzročili tudi vojno. Da je nastala prevelika draginja za nekalere predmete in življenjske potrebščine, ne tajimo, tudi nismo proti temu, da bi se plače nameščencev primerno zvišale in mnogim so se tudi res že zvišale. Toda da bi morali kar tako na diktat požreti vse, kar so nekateri v svoji mržnji do trgovcev skuhali, pa vendar ne gre in ne bo šlo.
Da se uredi vprašanje minimalnih plač je v redu. Priznamo! Vendar pa moramo pripomniti, da je šele nekaj mesecev minulo, ko so se zahtevale minimalne plače v višini din 900’—. Sedaj zahtevajo minimalno plačo po 1500 din. V današnjem časopisju čitamo že 1000'— din. Poglejmo sedaj, kako izgleda ta stvar v praksi, ne samo na papirju in po mnenju onih, ki so skovali ta diktat.
Vzemimo praktičen primer. Večja renomirana trgovina zaposluje 6 oseb. Vsi so oženjeni in dobivajo plače od 2000'— do 2500'— dinarjev na mesec. Vsakemu nameščencu naj se zviša plača za 1000'-— din na leto, torej vsem za 72.000— din. Davka bo plačala ta tvrdka po famoznem letošnjem načrtu 25.000 — din več kakor lani. Gospodje, ki hočejo kar diktirati, so popolnoma pozabili, da nas je letos doletela dolžnost, da plačujemo za nameščence tudi penzij-sko zavarovanje (le nas trgovce so izpustili od pokojninskega zavarovanja, ker smo menda vsi večkratni milijonarji, da nam kake preskrbe na starost sploh ni treba). Penzijsko zavarovanje znaša v tem primeru din 12.000'—. Torej ta tvrdka naj plača sedaj kar 109.000'— din več kakor prej. Kako je to mogoče v sedanjih razmerah? Naš zaslužek je vendar omejen. Dobili smo naredbo o maksimalnem zaslužku. Na eni
strani se zahteva čezmerno obda-čenje, na drugi strani ne smeš preveč zaslužiti. Režijski stroški so znašali prej 300.000'— din, sedaj naj znašajo nad 400.000'— din. Mogla bi sicer dobra trgovina plačati tudi 500.000'— ali še več, če je promet temu primeren in če se sme blago prodajati tudi s primernim dobičkom. Nemogoče pa je, da bi moral trgovec istočasno plačevati vedno več bremen, njegov zaslužek pa bi stalno padal.
Zanimiva je tudi zahteva po vodenju trgovskih knjig! Ce bi imeli samo res izučene trgovce v naši državi, bi to zahtevo še nekako razumeli. Toda gospodje, ki to zahtevajo, niso menda še nikoli bili v siromašnih krajih Like, Bosne, Hercegovine, Črne gore in drugod, da bi videli, kaj je tam vse trgovina. Kako naj ti trgovci vodijo pravilno knjige?
Druga neverjetna zahteva je: V trgovini naj se zaposlitev rodbinskih članov kratkomalo prepove. Trgovec naj dela sam, ne sin, ne hčerka, ne soproga naj ne sodeluje v trgovini, naj ne pozna trgovine. Za primer bolezni ali vpoklica naj trgovec enostavno vse svoje premoženje prepusti tujim ljudem v upravo — morda za več mesecev!!! Ne vem, če se ti predlagatelji zavedajo, kaj zahtevajo? Ali bodo trgovcem morda jamčili, da bo vse do ficka ostalo kakor je bilo!?
Glede plačevanja osebja pa moramo poudariti naslednje: Nameščence bomo plačevali predvsem po njih sposobnosti, ne pa na noben diktat. Poskrbeli pa bomo, da bodo imeli nameščenci plače, da bodo mogli dobro živeti.
Sicer pa moramo pripomniti glede plač še naslednje: Pomočniki so res veliko dosegli. Noben trgovec jim tega ne zavida. Nikdar nismo zahtevali, da bi se jim tako godilo, kakor se je nam starejšim trgovcem, katere sedaj vsak dan sramotijo, kakor da bi bili najslabši člani človeške druž be. Vsak tak trgovec pa bo znal iz svojega življenja povedati marsikaj, da bi se mnogim sedanjim pomočnikom kar lasje ježili, kako je bilo nekoč.
Še nekaj besed o trinajsti plači. Kako je s to stvarjo v praksi? Nekateri pomočniki so bili letos na orožnih vajah. Recimo 30 dni. Dopusta so imeli tudi že 30 dni, mnogi pa so bili tudi po 30 dni bolni. Tak pomočnik je delal torej prav za prav le 9 mesecev, plačo pa naj dobi za 13 mesecev!
Ali se ne vidi že iz tega, da le ni tako enostavna zadeva s trinajsto plačo, ker bi njena izvedba uničila marsikaterega trgovca.
Kakor rečeno, ni nobenega pametnega trgovca, ki bi se upiral potrebnim remeduram in potrebnemu zvišanju plač, toda to naj se zgodi v primerni obliki in s primernim taktom, ne pa z diktatom. Mi smo ravno tako spoštovanja vreden stan kakor vsak drugi ter ni treba da se nas na ta način vedno in vedno sramoti. Naj nam ti diktatorji še povedo, kako bo trgovec spravil v sklad vse te obveznosti n. pr. čez pol ali čez eno leto, ko ne bo dobiti več blaga, ko bodo zaloge za polovico ali za tri četrtine manjše? Ali se tem gospodom ne zdi, da bodo takrat celc čete pomočnikov na cesti?
Spominu
velikega
Nikdar ne bo pozabil naš narod 9. oktobra, tega najbolj črnega dne od svoje osvoboditve, ko ga je zločinska roka plačanca oropala ljubljenega voditelja. Vsi Jugoslovani so takrat dobro začutili, kaj je bil zadnji razlog marsejskega zločina in zato so se takrat v spontani enodušnosti vsi združili v trdni volji obrambe domovine ter s tem onemogočili vse temne naklepe.
Danes se spominjamo 9. oktobra v zavesti, kako silno potreben bi nam bil danes naš voditelj Aleksander, da bi znova bili zedinjeni po njegovi močni volji, nepremagljivi odločnosti v varovanju narodne časti in varnosti domovine.
Deveti oktober, tragični dan smrti velikega kralja, je posvečen njegovemu spominu, nam pa je vzpodbuda, da nadaljujemo njegovo delo v čast Jugoslaviji in v blagor Jugoslovanov.
Večna slava spominu kralja Ze-dinitelja!
Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza od
15.	do 30. aprila:
RAZGLAŠENI KONKURZI: Banovina Hrvatska:
Fedran Antun, Gjenovič.
_ »Sloga« zanat. soboslikarska, li-čilačka zadruga, Split.
Drinska banovina:
Bečič i Djedjovič, Cačak.
Razglašene prisilne PORAVNAVE:
Banovina Hrvatska:
Eger Aleksander i sin, Osijek.
Heger Leon, Vel. Gorica. Montiljo Haim, Zagreb.
Drinska banovina: Montiljo J. Juda, Kiseljak.
Donavska banovina:
Nehr Jakob ml., Vel. Kiklnda.
Vardarska banovina: Arsič D. Todor, Kumanovo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Majzel ing. Emil, Beograd.
KONČANI KONKURZI: Banovina Hrvatska:
šebek Mirko, Karlovac.
KONČANE PRISILNE PORAVNAVE: Banovina Hrvatska:
Hladnik ing. Hanuš, Okučane. Kohn Aron, Osijek.
Kovačič Jakob, Ludbreg. Perkovac Matija, Cadjavice. j Švab Dragutin, Zagreb.
Vrbaska banovina:
Balas Andrija, Kostanjevica Bos.
Drinska banovina: Musafija R. Jakob, Sarajevo. Donavska banovina:
Sekulič Momčilo, Petrovgrad.
ODOBRENE PRISILNE PORAVNAVE:
Banovina Hrvatska:
Gradjanska menza, vi. Keller Stjepan, Osijek.
Petkovič Ivan, Podr. Slatina.
Vrbaska banovina:
Popovič Ljubiša, Dobrljin. Donavska banovina:
Mojzes Brača, Novi Sad.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Banovina Hrvatska:
Griinwald Josip, Našička Brez-nica.
ODBITI KONKURZI: Banovina Hrvatska:
Hahn Josip, Zagreb.
Podatke za dravsko banovine smo izpustili, ker jih objavljam« soroti. Vse druge podatke, kakor < narokih itd., dobe interesenti ) tajništvu društva.
Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj
za dravsko banovino bo v torek dne 15. oktobra 1940. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ulica 27).
Dnevni red:
1. Uvodno poročilo predsednika.
2. Poročilo o seji Centralnega predstavništva.
3. Obramba pred napadi na trgovstvo.
4. Poročilo in razprava o kontroli cen.
5. Razprava o plačah trgovskih nameščencev.
6. O ustanovitvi gospodarskega odbora za Slovenijo.
7. Razprava o uredbi o kontroli zunanje trgovine.
8. Slučajnosti.
Zaradi važnosti seje naj se vsi člani seje polnoštevilno udeleže.
Predsednik: Stane Vidmar s. r.
Tajnik: Dr. Ivko Pustišck s. r.
*
Ker so na dnevnem redu zelo važna vrpašanja, bo trajala seja najbrže ves dan in naj delegati s
tem računaio.
Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo
Takoj po zaključku trgovinskih pogajanj z Nemčijo se začno trgovinska pogajanja z Italijo v okviru
7.	zasedanja Italijansko-jugoslovan-skega stalnega gospodarskega odbora. Ker so bili z zadnjim trgovinskim sporazumom z Italijo že določeni kontingenti glede našega trgovinskega prometa z Italijo in Albanijo v času od 1. julija 1940. do 30. junija 1941., se bodo tudi sedaj upoštevali samo predlogi za spremembo teh kontingentov. Interesenti pa naj takoj spo-roče svoje predloge glede spremembe sedanje trgovinske pogodbe z Italijo.
Opozarjamo še, da se bo pri teh pogajanjih govorilo najbrže tudi o zvišanju tečaja lire.
V oktobru ne bomo izvažali svinj v Nemčijo
Med pristojnimi nemškimi uvoznimi in našimi izvoznimi mesti je bil dosežen sporazum, po katerem ne bomo v oktobru izvažali v Nemčijo živih in zaklanih svinj. Ta sporazum je bil dosežen, da se naš notranji trg zadostno založi s svinjami in da se s tem prepreči nadaljnji dvig cen za svinje, ki so se dvigale že vse zadnje mesece.
Prijave za odmero voznin-ske takse
Davčna uprava Ljubljana mesto, Vodnikov trg 5, poziva vse lastnike vozov na vzmeti ali brez vzmeti ter dvokolnic, da v smislu uredbe, ki je objavljena v »Služb, listu« z dne 9. julija 1938., kos 55., čl. 10., vložijo takoj prijave za odmero vozninske takse za cestni sklad.
Dospelost davkov
Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih v IV. četrtletju 1939. v plačilo: dno 1. oktobra 1940. IV. četrtletni obrok zgradarine, pridobni-ne, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice;
dno 15. novembra 1940. II. polletni obrok zemljarine.
Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnem poglavarstvu.
Pripombe naših gospodarskih Hudi
O draginji
Javnost bi se morala bolj poučiti, zakaj se zvišajo cene. Da navedem primer: Nemška tvrdka zahteva za 1 m blaga RM 10'—. Marko smo plačevali dosedaj po din 14'80. Sedaj pa se je nakrat podražila na 17'82. To pomeni, da bo trgovca veljal vsak meter 30 dinarjev več kakor prej, čeprav je kupil blago nominalno po isti ceni. Pri tem pa ni upoštevano, da se je zvišal zaradi višje cene marke tudi prometni davek. To je samo en primer, kako rastejo cene, ne da bi mogel trgovec proti temu kaj ukreniti.
Kaj je s sukancem?
Kakor smo napovedali že ha tem mestu, je zadrega s sukancem vsak dan večja. Krojači, šivilje in drugi obrtniki letajo od trgovine do trgovine, da staknejo še kje kako vretence. Tvrdka, ki nam sicer dobavlja sukanec, nam ga sedaj ne more pošiljati v zadostni količini. Odjemalci pa,, ker je to že postalo moderno, sumničijo nas trgovce, da sukanec skrivamo iz želje, da bi dosegli še višje cene. To je mnenje, ki pa je brez podlage. Na drugi strani pa slišimo iz Beograda, da je tam sukanca
[H>vsod dovolj in da si ga lahko vsakdo kupi kolikor hoče. Kako je to mogoče? Nimamo sicer dokazov, toda domnevati moramo sledeče: Ljubljanski grosisti so nabavljali sukanec od Centrale v Zagrebu. Ta je pa menda na višje povelje likvidirala. Mi smo potrpežljivo čakali, da nam bo poslala sukanec, dobili smo pa odgovor, da sukanca ni in da se vsa zaloga seli v Beograd. Med tem so gotovo beograjski trgovci od tamkajšnje centrale pokupili vso zalogo in le tako je mogoče, da ga imajo sedaj cele kupe, medtem ko mi dobimo le sem ter tja kako malenkost, ki zadostuje komaj za par dni. Če pomislimo, da je n. pr. ducat sukanca veljal din 30'— manj, kakor sedaj stane (računam namreč 915 m), tedaj vidimo, da beograjski trgovci prav dobro zaslužijo, če so kupili sukanec še po stari ceni, dočim ga Ljubljana in druga mesta v Sloveniji niso dobila.
Skonto
Tudi o tem se je že pisalo. Sedaj se uveljavlja, da tovarne naenkrat ne dajejo več skonta. Že prej v tem oziru ni bilo reda, sedaj ga je še manj. Nekateri so dajali 5%, nekateri 4%, drugi zopet 3%. Sedaj so nekatere tvrdke zni-
žale ta odstotek, nekatere pa popolnoma ukinile skonto. Ali se ne bi dalo to enotno urediti? Seveda je vse to stvar kalkulacije, vendar je za vse bolje, če je to urejeno enotno. Zato naj se odloči: Ali dobimo skonto ali pa ga ne dobimo. Potem bodo morali pa tudi veletrgovci to zadevo tako urediti, da se bo skonto redno dajal ali pa sploh ne. Glavno pa je, da bi bil že enkrat red.
Penzijsko zavarovanje
Dobro bo, da se tudi o tem po-
bodo dobili Nemci v pristanišču Mamali svoje pomorsko oporišče.
Civilno prebivalstvo se mora iz tega pristanišča izseliti.
Ameriški novinarji poročajo, da je prišlo pet vlakov nemških vojakov v Romunijo. Skupno se ceni nemška vojska, ki je prišla v Romunijo, na eno motorizirano divizijo.
Govornik nemške radijske postaje na kratke valove je po trditvi dopisnika »Associated Press« izjavil: Po sedanjih okrepljenih nemških zračnih napadih na London m Anglijo bo sledil napad nemške vojske. ki je pripravljena v svojih oporiščih, kjer se nahajajo tudi posebne čete za ta napad.
Alfred Rosenberg, ki je eden ideologov nar. socialistične stranke, je objavil v glavnem glasilu stranke »Volkischer Beobachter« članek, v katerem govori zlasti o politiki Churchilla, ki da bo spravil angleški narod v prav tako nesrečo, kakor so Reynaud, Mandel
menimo. Ker se že zahtevajo mi-1 in drugi spravili francoski narod, nimalne plače, naj se pomisli, da Njegov članek izzveni v trditvi, da se nam je naprtilo veliko breme je.angleški narod izgubljen, če ne
-	„____, . ...	.	vrze vlade Churchilla ln ce ne
e s pokojninskim zavarovanjem. postavi njega in njegovo kliko pred 8aj bodo nekatere tvrdke plače- sodišče, če bi pa to storil, bi še vale kar po 30.000 do 50.000 din mogel angleški narod igrati v ev-na leto. Trgovcev pa kliub tem r°Pski politiki neko vlogo in tudi
r,i„x:ir,Tv. «______• n. j- . v mnogih krajih sveta bi mogel
• • e sPrelemai°. Tudi si- bltl jg nadalje reprezentant belega novi in hčerke trgovcev so izklju- plemena.
čeni od tega zavarovanja. Sedaj Mario Apelius pa piše v »Popolo
smo čitali, da se bo zahtevalo za- d’ xt:aUa«> da je vsak kompromis x j« x	i	I mecl silami osi in Angliio izkliu-
varovanje tudi za trgovce, kar bi čen. Ko bo Anglija premagana bo
moralo biti že od vsega začetka, razdeljena med antiplutokraiske Prav! Toda na rodbinske člane, ki države. Nato piše, da hočejo pluto-
krati v Ameriki spraviti Ameriko v zaposleni v trgovinah, se je vojno na stranj Anglije. Osne vele-
zopet pozabilo. Ti bodo menda sjje s tem računajo. Toda Amerika kakor nedonošeni otroci plavali za vojno še ni pripravljena in ne nekje v vsemirju, menda okoli Sa- bo m(>gla dohiteti prednosti, ki iih « A,; A ’	x„. „ . . imajo pred njo osne velesile. Glede
turna? Ali je treba na tako biro- Rugjjg Pa pravi, da je naravno kratski način delati razlike?	‘
Napoveduje je
pšenične
Aranžerski tečaj
Društvo aranžerjev sporoča, da se sprejemajo prijave za tečaj, ki se prične 14. t. m. ob 8. zvečer pod vodstvom aranžerja g. Ivota Derška od tvrdke I. C. Mayer, zaradi prevelike udeležbe samo do petka 11. t. m. do 8. zvečer. Informacije, prijave od danes dalje blagajničarka društva Praprotnik Regina, tvrd. Goričar, Sv. Petra c
Predujmi potnikom iz Italije, Nemčije in Madžarske
Devizna direkcija Narodne banke je izdala naslednjo okrožnico:
Zaradi za&toja v poštnem prometu, ki je bil povzročen zaradi sedanjih določil, smejo pooblaščeni zavodi dajati potnikom iz Nemčije, Češko-Moravske ter Italije predujme do največ 2000 din, in sicer samo potnikom, ki so na poslovnem potovanju v naši držav: ter le na podlagi prejetih aviz o vplačilu ustrezajočih zneskov dotični kliring. Pri izplačevanju dinarjev morajo pooblaščeni de nami zavodi opozoriti potnike, da preostale dinarske zneske ne sme jo iznašati iz države, temveč jih morajo vrniti po isti poti, po ka teri so prišli v državo. Hkrati se opozarjajo pooblaščeni zavodi, da se ta okrožnica ne nanaša na turiste, za katere ostanejo v veljavi dosedanji predpisi glede turistič nega prometa.
Beograjska »Politika« poroča, da se pripravlja znižanje cene pšenice, ker je sedanja previsoka in je prebivalstvo ne zmore. Cene pšenice bi se znižale vsaj na višino pred uvedbo premije, t. j. na 250 din. Ta cena pa je še vedno previsoka.
Da se nekaj ukrene za znižanje pšenične cene je res že skrajni čas. Po dosedanjih žalostnih izkušnjah sicer v vest o znižanju pšenične moke ne bi smeli verjeti, ker se je storilo vse, kar je bilo le mogoče, da se je pognala čim više navzgor cena, samo da se je ustreglo vojvodinskim vele-producentom in veleposrednikom, ki imajo zelo številne in močne zveze v Beogradu.
Tako se je brez potrebe nagnala cena pšenice na 250 din, ker bi se mogla dobiti pšenica tudi po 200 din. Kasneje se je ta cena dvignila s premijo na 300 din, z maržo še na 313 din. Storilo se e tudi vse, da se ta cena ohrani, ko je bilo največje pomanjkanje pšenice. Tako se je odložilo kmetovalcem plačevanje zemljarine, da jim ni bilo treba prinesti pšenice na trg in da povpraševanje po pšenici ni padlo. Da je bilo pomanjkanje pšenice tem večje, je Prizad brez potrebe prodal 3000 vagonov v Španijo, čeprav nam ni ta poravnala svojih dolgov iz L 1936. in ni v vseh teh letih plačala niti obresti. Teden za tednom, leto za letom ostajajo naše terjatve proti Španiji nespremenjene in neplačane. Nato se je zvišala še cena pšenice, ki se prodaja v kasnejših mesecih ter je bil s tem dan kmetovalcem nov razlog, da drže pšenico doma. Skratka, vse se je storilo, da ne pride pšenica na trg. Ni čuda, da je ostala njena cena tako visoka, da je revnejši sloji sploh ne zmagajo.
Ko se je izdala uredba o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom, se je storila nova napaka, da smejo mlini mleti le 10% bele moke. Kontrola o tem je nemogoča in posledica tega je, da se ta predpis ne upošteva. Nadaljnja posledica tega predpisa je, da je bela moka predraga in da bi mogla biti znatno cenejša. Strokovnjaki trde, da bi morala znašati cena bele moke namesto
9 samo 6 din, a tudi krušna moka bi bila lahko za dinar cenejša.
Značilno pa je pri tem to, da se je omogočil mlinom tako velik zaslužek, ki že presega običajni okvir, zato pa znižal trgovcem v tej meri, da jo postala vsaka uspešna žitna trgovina problematična. Silno mnogo bo treba storiti, da se te že sistematične napake pri določanju cene pšenice odpravijo.
Treba bo res mnogo dobre vo-
orientirana proti svojemu zemljepisnemu središču, ki ga predstavljata Perzijski zah v in Arabsko lje, da se to doseže. Zato smo I morje, tudi skeptični, čeprav so sedaj ši- Mussolini je obiskal Verono, Par-..	. ril _ .j *.	mo, Padovo in druga mesta v Gor-
njo iz Beograda vesti o namera- njl’ ItalijL Povsod so blle velike
vanem znižanju cene za pšenico, manifestacije za nadaljevanje voj-Ker pa je znižanje cene nujno ne, kakor poročajo italijanski listi.
potrebno, da ne trpi ljudska pre- Min- predsednik Churchill je go-M	v . i	voril v spodnji zbornici o vojaškem
hrana, je na vse zadnje le mo- položaju Govoril je najprej o le-
goče, da se bo cena pšenici zmanj- talskih bojih in dejal, da se nem-šala.	ški strmoglavci ne pojavljajo več.
m , .	,	......	Morda jih hrani Nemčija v re-
lo bi morali sklepati tudi iz zervi, morda celo za druga bo-tega, ker je bil Prizadu dovoljen jišča. Povprečno je sedaj vsak dan carine prost uvoz 10.000 vagonov 400 nemških letal nad Anglijo. Se-pšenicc in 3000 vagonov pšenične	?iaPadl	Pojenjali. Odkar se
*	...	v.	,	1	je začela letalska vojna, je bilo
moke. Na ta način bi se mogla v Angliji ubitih 8500, ranjenih pa cena v resnici znižati, kajti po- 13.000 ljudi, če bi se razdejanja
večali je treba ponudbo n. tr8u	‘ESjHtV&
in cena bo padla.	1
Zahteve	industri
Na zborovanju zastopnikov usnjarske industrije Jugoslavije v Zagrebu dne 4. oktobra so bile sprejete naslednje zahteve:
1. Vsi ukrepi za ureditev vprašanj usnjarske stroke se morajo izdati enotno za vso državo.
2. Potrebno je prisilno gospodarstvo, ker gre za surovino, ki je ni v državi v zadostni količini.
3. Vsi navzočni se strinjajo, da je potrebna ustanovitev centrale za razdeljevanje surovega in predelanega usnja po sistemu enotne organizacije ali po sistemu več organizacij, ki pa morajo biti medsebojno povezane. Podrobnosti bi se morale določiti od trgovinskega ministrstva v soglasju z bansko upravo.
4. Navzočni so nadalje soglasni, da bi morala biti takšna organizacija pod nadzorstvom oblasti in da bi jo morali tvoriti zastopniki oblasti ter gospodarstva. V centrali bi morale biti zastopane vse panoge usnjarske stroke.
5. Za surovo in predelano usnje naj se določijo po predlogu nameravane organizacije maksimalno cene. Te cene naj bi določilo trgovinsko ministrstvo v soglasju z bansko upravo.
6. Določevanje cen naj bi bila sicer stvar pristojnih organizacij.
7. Poskrbeti je treba glede sank. cij, ki naj bi se uporabile proti onim, ki se določenim cenam ne bi hoteli pokoriti.
8. Na trgovinsko ministrstvo in bansko upravo se mora čimprej poslati apel, da čim hitreje storita potrebne ukrepe za ureditev tega vprašanja in da v ta namen skličeta zainteresirane zastopnike usnjarske stroke, brez sodelova-
noben odlok.
da bi uničila pol Londona. Nevarnost pa še ni minila. Na kratko je govoril nato o Sredozemlju, kjer se bodo pričeli boji. Osvojitev Dakarja se je ponesrečila, ker so prišli tja 3 francoski rušilci in tri nja katerih se ne bi smel izdati francoske križarke. Nato je napo-
vedal, da bo Anglija zopet odprla
Generalni tajnik industrijske ?.est?, iz ,	.	„	J	linski pakt ni Japonski nic pri-
zbormce v Beogradu dr. Popovič neSel. Glede španije je dejal, da
je predlagal, naj se opozore pri-1 je Anglija vedno pripravljena blo-
stojna oblastva, da krijejo sedanje kado za Španijo čim bolj omiliti,
7jilncrp iisnia komai 60% normal- če dobi Jamstvo. da Španija upo-zaloge usnja Komaj ou/0 normal rab- ^ blagQ Je ^ gebe
ne potrebe v državi. Ker se je po-
Po kratkem zatišju, ki je nastalo
vpraševanje povečalo in ker se je zaradi skrajno neugodnega • vre-povečal tudi nakup čevljev, je mena, so se znova začeli nemški tem bolj potrebno, da se vse vpra- letalski napadi^ na Anglijo in an-šanje obravnava s čim večjo pre- Sleški na Nemčijo.
vidnostjo.
Politične vesti
Napetost med Romunijo in Madžarsko vedno bolj narašča, kakor poročajo ameriški listi. To se vidi tudi iz vedno bolj ostre polemike med romunskimi in madžarskimi listi.
Britanska vlada je naročila svojim veleposlanikom v Moskvi, Wa-V nasprotju s prejšnjimi vestmi, shingtonu in Tokiu, da sporoče zlasti s kasneje demantiranim vsem trem vladam, da bo Dritan-člankom »Krasnaje Zvezde«, se vi- ska vlada 17. oktobra zn°Ya °dpr-di, da je Sovjetska unija gospodar- la mednarodnemu prometu cesto sko zelo interesirana na vsem Bal- iz Burme na Kitajsko. Trimesečna kanu in Bližnjem vzhodu. Zaradi pogodba z	° ^tavitvi
tega je prišlo tudi do sestanka de- mednarodnega^	na	tej ce-
legata Sovjetske unije s predsed- stl poteče 13. o a. Japonski li-nikom turške republike.	stl napoved j j , da bo Japonska
Iz Berlina se potrjuje, da so bili na »tvoritev ceste reagira a z oroz-poslani določeni kontingenti nem- jem in_ a■ »do japonska letala čeških inštruktorjev v Romunijo. To sto bo barduala. pa da se je zgodilo na izrečno za- Siam zahteva revizijo meje z htevo romunske vlade. Nadalje se indokino. Japonska podpira zahte-naglaša, da je to v skladu z ga- vo Siama, rancijo, ki jo je dala Nf^dja glede novih romunskih mej. hod nemških inštruktorjev v Ro
ranuiju, ra ju ----	i	Med	Nemčijo	in Sovjetsko unijo
glede novih	v	Ro'-	je	bil	dosežen	sporazum, po kate-
i ^ nekimi nk I reih se ustanove nemški konzulati munijo ni vzvezizne mlak- y Leningradu Bakuju in Vladivo-tualnimi dogodki. ^ga^emskih stoku, sovjetski pa v Pragi, na
tudi da ^3oVsaKKgl£ Dunaju in v Konlgsbergu. ških agentov na romunskem petro- Poslanik Združenih držav v Bifejskem ozemlju. To bo sedaj za-	Je nasvetoval svoji vladi, »a
straženo od nemške vojske. Ver- P0^,? v Evropo lad;jo, M J
jetno je nadalje, kakor se naglasa P^rhra ameriške državljane izlta
iz Berlina, da bodo nemške čete dle in Romun j . utrdile romunsko obalo ob Črnem Ameriški	‘	r	J®
morju, ker je še vedno negotovo, izjavil, da J ev Združenih državah če ne bodo Turki dovolili angleški na tisoče ljud, la ve od1 tega., da vojni mornarici prehod skozi Dar- sabotirajo delo v ameriških tvor-danele. Nemške čete bodo zasedle nicah za_orozje. Ameriške ot>lasti tudi Djurdjevo kjer se neha pe- pa pripravljajo obsežno akcijo, da trolejski vod k donavskemu pri- onemogočijo to sabotersko delova-stanišču, poroča pa se tudi, da | nje.
Oenarstvo
W——W——Wl
Zvišanje delniškega kapitala v Jugoslaviji
V prvih 9 mesecih letošnjega leta je bilo v Jugoslaviji ustanovljenih 40 novih delniških družb z delniško glavnico 209-6 milijona din. Ce primerjamo podatke o delniških družbah v letošnjem in v prejšnjih letih, dobimo naslednjo sliko:
V prvih devetih mesecih je bilo na novo ustanovljenih delniških družb:
z glavnico v število milijonih din 1940	40	209,6
1939	39	111,0
1938	38	106,0
Povečalo je svojo glavnico:
1940	41 za 274,6
1939	29	122,5
1938	38	111,5
Zmanjšalo je svojo glavnico:
1940	14	za 72,0
1939	20	29,0
1938	29	88,1
Delniška glavnica se je torej
zvišala:
1.1940	za	412,2
1.1939	204,4
1.1938	129,4
•
Uvoz bankovcev nad 2000 lejev
je v Romunijo dovoljen samo s posebnim dovoljenjem Narodne banke, ki pa bo dala takšno dovoljenje samo za bankovce, ki so bili razpoložljivi v tujini že 18. maja 1932.
Delniška glavnica italijanskih
■delniških družb se je po uradni statistiki v lanskem letu zvišala za 2020 milijonov lir. Od tega odpade 352 milijonov lir na novo ustanovljene družbe.
Novozelandski finančni minister je napovedal prisilno posojilo v višini 8 milijonov funtov. Denar mora dati 15.000 premožnih ljudi in 3000 trgovcev.
Zunanja trgovina
Sveže češplje v razsutem stanju
se morejo izvažati v Nemčijo po isti ceni kakor češplje v zabojih, t. j. po ceni 23 RM za 100 kg.
Poleg Jugoslavije sta začeli sedaj kupovati bolgarski premog iz drž. Premogovnika Pernik tudi Švica in Madžarska.
Ceno sladkorja je povečala bolgarska vlada za 1-50 leva in bo veljal odslej sladkor v trgovini na debelo 23 50 levov, v nadrobni trgovini pa 24 50 levov. Sladkor v kockah pa bo veljal 25-50 oz. 26 50 levov.
Turška vlada je dovolila izvoz 3000 ton železa. To je prvič, da je Turčija dovolila izvoz surovega železa.
Turško trgovinsko ministrstvo je
zagrozilo vsem uvoznikom kave, da bo monopolizirana vsa trgovina s kavo, če ne bo dovolj kave na trgu.
Britansko-turška trgovinska pogodba bo v kratkem podpisana, kakor poročajo turški listi.
Letošnja pšenična žetev v Turčiji je dala 5,2 milijona ton, za 1 milijon ton več kot lani.
Med Dansko in Bolgarsko je bila podpisana trgovinska pogodba, Po kateri bo izvažala Danska v Bolgarsko industrijske izdelke in usnje, uvažala pa bolgarski tobak.
Albanska industrija sladkorja je dobila pravico, da uvozi carine prosto vse stroje in strojne dele, aparate in drugo, kar je potrebno za ustanovitev sladkorne industrije. To dovoljenje pa velja samo za uvoz strojev iz Italije.
Zajednica proizvajalcev soje v Romuniji je zvišala ceno za sojo od 90 na 105 tisoč lejev za en vagon.
Madžarska je naročila pet novih ladij posebnega tipa, ker se je povečal trgovinski promet med Madžarsko in vzhodnimi državami Sredozemlja.
Iz Italije poročajo, da bo letošnja proizvodnja sladkorne repe tako velika, kakor že ni bila dosežena od 1. 1924./25. Na enem hektarju bo letos pridelano 300 stotov sladkorne repe. Predvideni načrt o proizvodnji 4-5 milijona stotov sladkorja ter 0 7 milijona stotov al_ kohola bo daleč presežen.
Proizvodnja umetnega sukanca se je v Italiji v zadnjih desetih letih podesetorila, da sodeluje danes Italija v svetovnem izvozu sukanca s 40%.
Snia Viscosa je še pred tremi
leti ustanovila pri Vidmu svojo bazo za surovine. Italijanski pristojni krogi pričakujejo zato, da se bo mogla proizvodnja celuloze povečati od 30 na 65 milijonov kilogramov.
Zaradi pravilne razdelitve jabolk
so bile v Nemčiji zaplenjene vse zaloge jabolk, kakor poroča »Schle-sische Zeitung«.
Cena pšenice v Španiji je po odredbi gen. Franca zvišana za 10 pe-zet pri stotu.
Špansko-portugalska gospodarska komisija je določila kontingente medsebojne trgovine za prihodnja dva meseca. Španija bo dobavljala Portugalski železo v palicah, bodečo žico, pločevino, premog, klor, cigaretni papir, kemične
Ker je bila kontrola cen razširjena na nove predmete, objavljamo seznam vseh predmetov, ki so sedaj pod to kontrolo:
1. kruh,
2. moka, izvzemši 0, Og, Ogg,
3. otrobi,
4. domače testenine,
5. riž,
6. kava in njeni nadomestki (su-rogati),
7. čaj,
8. jedilno olje, razen v steklenicah in lit. konvah do 5 kg.
9. mast,
10. sveže meso,
11. milo, izvzemši luksuzno,
12. sveče vseh vrst,
13. parafin,
14. drva,
15. premog,
16. molino amerikan teh vrst: 75 do 80 cm (L, II., III.; 90 cm
1., II., III.; 145 do 150 cm (I.,
11., III.); 180 cm (I., II., III.); 200 cm I., II., III.;
17. srbsko platno vseh vrst: 42 do 45 cm,
18. bombaževo platno, beljeno: široko 70 do 200 cm,
19. plavi (modri) gradi dveh najcenejših vrst: la in Ha,
20. cic (kreton) dveh najcenejših vrst: I., II.,
'21. bombaževa preja,
22. sukanec od 200 do 1000 jardov vseh vrst, razen svilenega,
23. flanela in barhent za obleke,
24. loden (šajak) in sukno,
25. volna in volnena preja za pletenje in vezenje,
26. sekire,
27. lopate,
28. kopače,
29. kose,
30. srpi,
31. motike,
32. kakao v zrnju in prahu,
33. loj,
34. kokosovo olje,
35. surovi bombaž,
36. volnena preja,
37. surova juta in nerabljene jut-ne vreče,
38. kavčuk in kavčukovi izdelki,
39. surova koža in usnje vseh vrst,
40. kositer,
41. bela pločevina,
42. žica valjana,
43. cveki (čavlji, žeblji), izvlečeni iz železne ali jeklene žice,
44. leseni stavbeni material,
45. zidna in strešna opeka,
46. železo vseh vrst v šibikah,
47. fasonirano železo, izvzemši nosilce vseh vrst v obliki U in T,
48. rafija,
49. manila,
50. modra galica in
51. kože vseh vrst.
52. jedilno olje.
Pojasnila
Dosedaj so bila izdana naslednja uradna pojasnila glede raznih predmetov, ki so pod kontrolo cen:
Urad za kontrole cen je Zbornici za TOI dal tole pojasnilo:
>1. Pod točko 17. »srbsko platno« se razume ono tovarniško platno iz bombažne preje, katero dajejo v promet pod tem imenom same tovarne.
2.	Pod točko 23. »flanel in por-het« se razume oni tovarniški izdelek iz bombažne preje, ki ga
in farmacevtske izdelke ter plemensko živino, iz Portugalske pa bo uvažala les, kaolin, električne žarnice, kositer, kavčukaste odpadke, loj in olje.
Švicarska vlada je sklenila, da obnovi plačilni promet z Belgijo, Nizozemsko in Norveško po predhodnem sporazumu z Nemčijo, t. j. Po berlinskem kliringu.
Proizvodnja sladkorne repe v Angliji se je tako povečala, da bo mogla Anglija sama pokriti eno tretjino svoje potrebe na sladkorju.
Angleška vlada je nakupila v Egiptu ves letošnji pridelek platna.
Egiptska vlada je prepovedala vsak izvoz bombaža na Japonsko. Japonski listi pravijo, da bo mogla dobiti Japonska potrebni bombaž
uporabljajo za obleko po večini revnejši sloji.
3.	Točka 24. »šajak i sukno«: to so taki tovarniški izdelki iz volne in mešanice volne in bombažne preje, ki jih v glavnem uporabljajo širši sloji za ljudske noše v Sloveniji n. pr. loden, hu-bertus in hlačevina (cajg), razen volnenega blaga za meščansko obleko.«
Kralj, banska uprava dravske banovine je na neko konkretno vprašanje, kako je postopati pri flaneli in barhentu, ki spada pod kontrolo cen le, v kolikor se uporablja za obleke in pri suknu, ki se navaja v zvezi s šajakom, z razpisom z dne 15. marca 1940, VIII. št. 1971/18 pojasnila:
Pod določbo uredbe o kontroli cen spada vsa flanela in barhent
Neki hišni lastnik je oddal v
svoji hiši stanovanje neki osebi proti temu, da opravlja v njegovem zasebnem stanovanju, namesto plačila najemnine v denarju, določena dela, ki jih opravlja običajno hišno služabništvo.
Misleč, da gre med njim in do-tično osebo za najemno razmerje,
-Prot"
s starimi g izložbami ■
Vodja tečaja: Deršek Ivo, aranžer ^^tv. I.C. Mayer, Ljubljana - Sprejema prijave ln daje Informacije Regina Praprotnik
pri Goričar, Sv. Petra cesta.
za leto 1940. ni nabavil davčne karte za din 50'— v smislu čl. 95. zakona o neposrednih davkih.
Davčna uprava je pa bila drugačnega mišljenja ter je dotičnega hišnega lastnika kaznovala v smislu tega člena na plačilo petkratnega davka kot kazen.
Proti razsodbi davčne uprave vloženo pritožbo je zavrnila Dravska finančna direkcija, proti njeni odločbi vloženo tožbo pa upravno sodišče v Celju z naslednjo utemeljitvijo:
Med hišno služabništvo v smislu člena 95. zakona o neposrednih davkih ne spadajo samo posli, ki
iz Peruja in da zato japonski industrialci niso v skrbeh.
Ameriške rezerve kavčuka so v stalnem dvigu. V avgustu so se te zaloge povečale za 23.000 ton in znašajo sedaj že 231.000 ton. Do-čim je cena kavčuka v Londonu nekoliko padla, je v Newyorku narasla od 19.06 na 19.44.
Finska vlada namerava predpisati petletko za proizvodnjo, da bi se na ta način regulirala industrijska proizvodnja v državi.
Sovjetski tisk poroča, da so pred zaključkom pripravljalna dela za postavitev prve sovjetske tovarne za proizvajanje jekla na Daljnem vzhodu, ki se bo mogel na ta način sam oskrbovati s potrebnim jeklom.
razen onega blaga, ki je nalašč izdelano za druge namene, ne za obleko. Za kaj potrošnik porabi blago, ki je primerno za obleko, ni stvar presoje pristojnih obla-slev. Ravno tako spada pod kontrolo cen vse sukno brez izjeme, ker v seznamu ni navedena nikakršna izjema.«
Kralj, banska uprava je z VIII. No. 2511/74 z dne 6. aprila 1940 pojasnila, da se pod suknom v smislu ministrskega seznama predmetov za kontrolo cen z dne 13. februarja 1940, Sl. 1. 69/15, točka 24.), razume samo ono manu-fakturno blago, kakor se pod izrazom strokovno pojmuje, t. j. volneno valjano in polsteno blago za moške in ženske obleke, ki je slično lodnu in je navadno močno apretirano.
spadajo stalno k hišnemu gospodinjstvu in katerih razmerje do delodajalca je z zakonom določeno in zaščiteno n. pr. glede odpovedi, zavarovanja zoper bolezen, onemoglost in starost, nego vse osebe, ki opravljajo gospodinjska dela ali pomagajo pri njih ter so do gospodarja v službenem razmerju, t. j. da se ne bavijo s temi posli kot s samostojno delavnostjo. To izvira predvsem iz okolnosti, da govori poslednji odstavek člena 95. zakona o neposrednih davkih, ki določa način plačevanja v drugem odstavku predvidenega davka, le splošno o »služabniški osebi«, ne pa specialno o »hišnih poslih«. Nadalje sledi pravilnost gornjega stališča tudi iz namena, ki ga je imel zakonodajalec z uvodoma navedeno določbo. Zakonodajalec je namreč s to določbo hotel obdačiti vse zavezance uslužbenskega davka, ki so zaposleni v hišnih gospodinjstvih, ne glede na to, ali veljajo zanje z ozirom na intenzivnost zaposlitve in povezanost z gospodarjevo družino še posebni predpisi, ki urejajo ta razmerja, ali pa ne.
Z ozirom na povedano spadajo potem takem med hišno služabništvo, omenjeno v drugem odstavku člena 95. zakona o neposrednih davkih, tudi postrežnice.
Tudi tožiteljeva trditev, da pri njem stanujoče osebe ni najel za postrežnico, nego jo je sprejel kot najemnico stanovanja proti enomesečni obojestranski odpovedi in proti temu, da namesto plačila najemnine v gotovini opravlja hišna pomožna dela v vrednosti mesečne najemnine — ne izpreminja ničesar na tožiteljevi zavezanosti nabaviti davčno karto po poslednjem odstavku člena 95. zakona o neposrednih davkih.
Čim namreč najemnina ni le v denarju, nego v storitvah, ne gre več za najemno razmerje, nego za
mešano razmerje in sicer, če so storitve v nesamostojnem delu, deloma za službeno razmerje. To razmerje pa baš utemeljuje zavezanost uslužbenskemu davku, ki se pri hišnem služabništvu plača tako, da nabavi poslodavec davčno karto.
Ta sodba je važna radi tega, ker je z njo jasno izraženo, da je smatrati za hišno služabništvo tudi postrežnice, da je torej tudi za po-strcžnice nabaviti davčno karto do konca januarja vsakega leta, sicer se kaznuje hišni gospodar s petkratnim zneskom letnega davka.
Davčna karta stane s tiskovino vred din 52'—, banovinska taksa din 25'—, specialni doprinos v Narodni obrambni fond din 3'—, skupno din 80'—.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja firma:
Mestna hranilnica v Ptuju. Pravila posojilnice so bila odobrena od trgovinskega ministrstva. Hranilnica posluje po § 42. uredbe o obč. hranilnicah. Upravni odbor: primarij dr. Kiihar, predsednik, posestnik Ivan Steudte, podpredsednik, trgovec Ivan Rašl, mesar Julij Wagrandl, odvetnik dr. Remec, trgovec Alojz Zorčič, vsi v Ptuju, trgovec Ivan Vindiš v Sp. Bregu, gostilničar Martin Potočnik v Brstju, tesarski mojster Alojz Vimer, Sp. Breg in Franc Vidmar, ravnatelj Mestne hranilnice. Za hranilnico podpisujeta po dva člana upravnega odbora, ali en član s prokuristom ali dve osebi, ki imata prokuro.
Vpisale so sc naslednje izpremem-bc in dodatki:
Zdravilišče Slatina Radenci
Holm & Cio, Slatina Radenci. Vpišeta se nova družbenika H6hn-Sa-rič Josip Viljem in Hbhn-Sarič Rudolf, oba iz Slatine Radencev.
»Sial«, d. d. za izdelovanje barv proti rji, Borovnica. Izbriše se član upravnega sveta Rudolf Kla-car.
Hranilnica dravske banovine v Ljubljani. Vpiše se član upravnega sveta Josip Vončina, šef borze dela v Ljubljani.
Izbrisale so sc naslednje firme:
Ekspedit, mednarodna špedicija, družba z o. z., Marbor — zaradi končane likvidacije.
Emil Golle & Comp., galanterijska trgovina,
P. Gaspari, trgovska agentura,
C. Menardi, trgovska agentura in komisija,
H. Pajnič, potovalna pisarna,
Franc Miklič, trgovina z lesom,
M. Rozman, prodaja živil,
I. Černe, trgovina z živo in zaklano živino,
Roko Lasan, trgovina z vinom, vse v Ljubljani.
v	barva, plesira in
7p	v	91	urah	kpmi*n°
LG	t	t4*	Ul 011	obleke, klobuke
itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telelon št. 22-72.
Značilen pojav na pšeničnem trgu
Poroča se, da prodajajo nekateri mlini krušno moko samo, če kupi kupec tudi primerno količino bele moke. Večinoma zahtevajo vsi, da se kupi na vsak vagon vsaj 12-5% moke št. 0. Bele moke je očevidno preveč, ker zaradi visoke cene 9 din, ljudje ne kupujejo več te moke. Mlini pa imajo bele moke preveč zaradi napačnih določb o mletju pšenice in zato se je skušajo oprostiti na gornji način. To jasno dokazuje, da je bil odstotek bele moke pri mletju določen prenizko ter zato s previsoko ceno.
Nov seznam predmetov pod kontrolo
Razsodba
upravnega
Po8trežnica v hišnem gospodinjstvu, ki dobiva namesto plačila v denarju od hišnega lastnika prosto stanovanje, ni najemnik tega stanovanja, ampak je v službenem razmerju in se mora zanjo nabaviti davčna
karta
Iz poročila Nemško-azijatske banke
Poročilo nemške azijske banke (Deutsch-Asiatische Bank) za leto 1939. izkazuje še navidezno velik dobiček 498.000 yuanov proti lanskemu 625.000, toda le zaradi razvrednotenja kitajskega denarja (yiiana), kajti promet banke se je zelo zmanjšal in zaradi »nejasnega položaja« ne bo priznana ni-kaka dividenda (razen za prednostne delnice za znesek 140 tisoč yiianov, od česar pa 105.000 še sploh ni vplačanega). Osnovna glavnica banke znaša 5-67 milijona yiianov in lani je znašala dividenda 15 RM.
Kako znatno je to leto upadel yiian, se vidi iz tega, da znaša uradni tečaj sicer 1 sh in 2 V d, vendar pa Central Bank of China ne daje več deviz po tem tečaju. Proti marki je bil tečaj yiiana konec 1. 1938. še 40-75 pfeniga in lani ob koncu leta samo še 19 ter je še zdaj na približno 15 nestalen. Prometu te nemške banke je pa tudi japonska zasedba Kine zadala hud udarec. Kanton je n. pr. zgubil dosti prebivalstva in nima niti telefonske zveze s Hongkongom (angleško posestjo in trdnjavo). V zalivu posluje samo japonsko brodovje, izključno za svoje potnike. Podobno je med Šanga-jem in Hankovom. Kupčij se sklene že iz previdnosti malo, kar je čutil tudi nemški promet. Dohodki banke so pri tem vendar narasli od 3-14 na 5-28, upravni stroški pa od 2-49 na 5 milijonov z bilančno vsoto 138‘79 milijona (lani 80-20) yiianov. Čekovni promet je bil za 60% manjši ko prejšnje leto. Služba kitajskih državnih posojil je popolnoma ustavljena.
Obče je važno tudi nadaljnje stagniranje kitajskega izvoza ob naraščanju uvoza. Mnogo se je uvozilo surovega bombaža in vlaken, riža, žita, moke in sladkorja. Po kitajski carinski statistiki je znašal uvoz lani 1334 (prej 886) milijonov in izvoz 1027 (763) milijonov y. Še vidnejša je razlika po oceni v funtih šterlingih: uvoz 80'68 (proti 4970) in izvoz le 24-35 (31-47) milijona funtov. Od tega je bilo 23’34% japonskega uvoza in le 4'38% izvoza, Nemčija pa je bila udeležena pri izvozu s 4-38, pri uvozu pa s 6-49%. Največji promet gre spet v Šangaj. Severna Kitajska je vsa pod devizno kontrolo in tam prevladujejo bankovci nove izdaje, vezani na jen. Dolarjev te vrste (Fede-ral Reserve-Bank) je bilo lani v obtoku 458 milijonov dolarjev (predlanskim šele 162 milijonov). Ker je pa ta valuta na prostem trgu manj vredna, se opravlja promet večinoma s kompenzacijo. V Šangaju krožijo tudi bankovci iz Čunkinga in novi japonski (Hu-ahsing Comm. Bank) po tečaju 1-64 yiiana. Ker se morajo carine plačevati v tej nepriljubljeni valuti, je obtek znatno narasel.
Sladkorno gospodarstvo
jugovzhodne
Novejši pregledi o pridelku sladkorja na Balkanu in v Turčiji dokazujejo, da zmogljivost tega gospodarstva ni enotna. Na Madžarskem, v Romuniji, Bolgarski in Jugoslaviji se že davno prideluje sladkorna pesa, Turčija jo je uvedla šele v zadnjih desetletjih in Grška je sploh nima v znatnejši množini ter nima svoje industrije. Svojo porabo sladkorja krije popolnoma Madžarska, navadno-tudi ostale tri države, Turčija pa je morala doslej dosti sladkorja uvažati in seveda tudi Grška.
Za lansko letino (1938./39.) je znana Lichtova statistika, po kateri so morale uvoziti Bolgarska 10 tisoč, Jugoslavija 11 tisoč, Grška 90 in Turška 38 tisoč ton, Madžarska pa je izvozila 3 tisoč ton sladkorja, medtem ko se poraba ceni na 153 (v tisočih ton) pri Madžarski, 131 za Romunijo, 30 Bolgarsko, 100 Jugoslavijo, 90 za Grško in 113 za Turčijo. Prva je imela v letini 1939./40. 130 tisoč ton pridelka in še 18 tisoč ton zaloge, toda že lani so si tovarne, trgovci in zasebniki pričeli spravljati večje množine za rezervo in je morala vlada zato v aprilu porabo ra-cionirati. Zgodilo pa se je to prepozno in končno je morala celo ta izvozna država kupiti nekaj sladkorja v Nemčiji. Zato je pa povečala svojo poševno ploskev za sladkorno peso od 50 na 60 tisoč ha. Stanje pese je zelo dobro in še ceni pridelek na 1,72 milijona ton, kar bo zadostovalo za domači trg. V Sedmograškem delu je dobila Madžarska še eno tovarno (v Targu Mures), ki pa ne more sama kriti vse porabe 2,37 milijona novih državljanov.
Za Romunijo so podatki različni, ker je bila letos razdeljena na štiri kose. V Bukovini je izgubila 4 in v Besarabiji eno tovarno. Spomladi je imela še lani dovolj zalog, in sicer nad 33.000 ton, pridelala v letu 1939./40. 162.000 ton in letos povečala ploskev od 52.500 na 54.000 ha. Stanje pridelka je srednje. Za svoje sedanje prebivalstvo bo 8 tovarn izdelalo dovolj blaga, potrebna pa je reorganizacija, ki se je pričela z razidom kartela, čeprav je bil pred kratkim podaljšan za 4 leta.
Jugoslavija pa je šla v letino 1939./40. skoraj brez zalog, pride-
Sonce je vir zdravja, moči in lepote!
Slabo vreme onemogoča sončenje na prostem. — Prezaposlenost vam ne dovoli potovanja na morje ali v planine!
Obsevajte se doma z našo patentirano ultravijoletno obsevalko
»ORIGINAL BUB«
Stane samo din 1200 — in je najcenejša obsevalna napra va te vrste. Za ta denar imate doma stalno sonce in zdravje, veselje In moč, ugodno občutje in nove življenjske sile.
Potemnitev kože že po par obsevanjih!
Dobavlja:
JUGOPATENT, Ljubljana, Dvorakova ulica 8.
lala nato 119.000 ton sladkorja pri redni porabi 100.000 ton. Vlada je sklenila lansko jesen uvoz 5500 ton kristalnega in 500 ton kockastega sladkorja. Naša ploščina pese se je letos zvišala od 46.448 na 50.000 ha. Letina kaže dobro in na 16.000 ha in upajo, da bo krila trga.
V Bolgarski je sladkorna proizvodnja nestalna. Leta 1938./39. so morali pri letini 20.000 ton uvoziti 10 tisoč ton. Lani je dala letina 28 tisoč in zalog je bilo še 3 tisoč ton, kar pa ni zadostovalo in je morala uvoziti sladkorja še 9000 ton iz Nemčije in iz Protektorata, za katerega je dala koruzo, pogače, kože in tobak. Letos je obdelano ploskev za peso povečala od 11.780 na 16.000 ha in upajo, da bo krila domačo porabo sladkorja.
Turčija si je ustanovila prvo sladkorno tvornico šele leta 1926. v Traciji (Alpullu) in ima zdaj še tri novejše tovarne ter se želi popolnoma osamosvojiti. Nestalne letine ji to otežkočajo, posebno ker so vremenske nesreče pogostne. Zadnji dve leti je zasejala po 35 tisoč ha, pridelala pa lani 105.000 ton in leto prej samo 50.867 ton. Pisalo se je, da se zidajo nove tovarne, kar se pa doslej ni uresničilo, čeprav potrebuje do 120 tisoč ton surovega sladkorja na leto. Za to leto bo morala najbrže uvoziti precej sladkorja. Obdelana ploskev se ceni na 37.000 ha in bo pridelek tako dober kakor lani.
V Grčiji se je pred svetovno vojno že ustanovila ena sladkorna tovarna, ki pa ni dolgo delala. Zato je treba ves sladkor uvoziti. Lani je kupila iz Rusije 2.175 ton, iz Madžarske 1.604, Poljske 5.110, Protektorata 34.838, Nizozemske 672, Velike Britanije 10.781 ton ali vsega 80.787 ton sladkorja, nekaj več ko leto prej (80.176) in dosti več ko leta 1937. (72.974). Za leto 1939./40. si je nakupila Grči ja znatne količine tudi na Javi in v USA, zdaj pa dobiva sladkor lahko le še iz Češkomoravskega. Kljub znatnim dobavam je bilo potrebno racioniranje porabe in zdaj mislijo spet na ustanovitev lastne tovarne za sladkor. Poskusno setev pese je vlada odredila na poljih okrajev Serres, Trikkala in Larisa.
Italijanska povpraševanja in ponudbe
Zadnja številka revije »Italo-Jug« objavlja naslednja italijanska povpraševanja po našem blagu:
856 — Palermo: frizi in parketi,
857 — San Nazaro: rogovi in parklji,
858 — Genova: perutnina in jajca, 860 — Genova: kloridična kislina,
864 — Milan: okroglo in stavbeno železo,
865 — Genova: pšenična moka, 868 — Rim: doge, tanin in sladkor,
870 — Rim: celuloza, rude, premog in oljnata semena,
— Rim: išče se zastopnik za modne predmete, bižuterijo in gumbe,
— Milan: bolhač v cvetu in pralni, tanin,
— Milan: lignit in litantraks, 894 — Milan: taninski ekstrakti, 896 — Trst: jelovina,
871
892
893
Doma in po sveto
899 — Rim: stavbeni les,
900 — Saronno: krompir,
901 — Milan: kalcijev karbid,
903 — Turin: živi golobi,
909 — Rim: išče se komisionar za
uvoz in izvoz,
920 — Milan: išče se krompir za setev, samo ekstrakvalitete.
Italijanske ponudbe;
855 — Milan: farmacevtski, zdravstveni in kirurški predmeti, 859 — Camerano: glasbeni instrumenti in harmonike,
861 — Milan: motoeikli, prikolice, eksplozivni motorji,
862 — Milan: tapetniški papir,
*
Interesenti naj se za naslove italijanskih firm obrnejo z navedbo uvodne številke in kraja na upravo revije »Italo-Jug«, Milan, Cas. Post. 1514.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
I—2X11 Vsi drugi pa sc mučilo in delalo brez ozira na zdruviel Zato vsa! doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rdeCIml srci.
našo naibolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek I
Nj. Vis. kneginja Olga je obiskala sprejemno taborišče za nemške izseljence iz Besarabije v Zemunu. Kneginjo so pozdravili ob prihodu v taborišče nemški poslanik v. Heeren ter komandant in funkcionarji laborišča. Kneginja Olga si je ogledala taborišče in bila v njem poldrugo uro.
V navzočnosti predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča je bila v Novem Sadu banovinska konferenca JRZ, ki jo je vodil prometni minister inž. Bešlič. Na konferenci je bila sprejeta resolucija, ki izreka zaupnico voditeljem JRZ.
Naš poslanik v Sofiji Milanovič je prišel v Beograd ter poročal zunanjemu ministru o položaju. Ministrski svet je izdal uredbo, katero se dovoljuje za sladitev mošta sladkor, za katerega ni treba plačati državne trošarine.
Iz Beograda se poroča, da je bilo doseženo med pristojnimi krogi popolno soglasje o posameznih določbah okvirne uredbe o organizaciji proizvodnje in oskrbe države. Uredba bo verjetno že prihodnji teden objavljena.
Konferenca gospodarskih zbornic se je začela v Novem Sadu. Ljubljansko zbornico zastopa njen gen. tajnik Ivan Mohorič.
V Novem Sadu je bila v prisotnosti prometnega ministra inženirja Bešliča in ministra Pantiča, zastopnikov zbornic v Beogradu, Ljubljani, Osijeku itd. otvorjena šola za trgovino in dekorativno umetnost, šola je edina te vrste v državi. (O ustroju šole smo že obširno poročali.)
Razstavo mednarodne fotografije v Zagrebu so obiskali tudi sovjetski delegati. Na razstavi razstavljajo namreč tudi sovjetski fotoamaterji.
Finančni minister je določil ceno za melaso domačega izvora za proizvajanje špirita na 90 din za 100 kg. V primeri z lani je cena zvišana za 20 din. Cena melase za proizvajanje kvasa pa je določena na 100 din. Te cene pa veljajo le za vagonske zaključke, dočim se za manjše cena zviša za 20%.
Direkcija za notranjo trgovino naj se ustanovi po mnenju odločujočih činiteljev v Beogradu, kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«. Ta direkcija naj bi enako nadzirala notranjo trgovino, kakor nadzira zunanjo Direkcija za zunanjo trgovino. —- Polagoma bo v resnici v naši državi vse tako birokratizirano, da bo vse naše gospodarstvo omagalo samo zaradi izdatkov za' vzdrževanje vedno večjega biro kratskega aparata.
Jadranska straža je sklenila, da se 31. oktober proslavi kot Jadranski dan.
Da bi se preprečilo dvojno ob-dačevanje dvolastnikov, je bila sklenjena z Nemčijo pogodba, po kateri se bo od vsakega podjetja, ki ima na ozemlju obeh držav svoje poslovne prostore, obdačeval oni del dohodkov, ki se doseže s poslovanjem na njenem ozemlju.
Bolgarski kmetijski minister Ba grjanov je prišel v Berlin, kjer je imel konferenco z nemškim kmetijskim ministrom Darrejem, Iz Berlina bo odpotoval minister Ba grjanov v Rim.
V Padovo je odpotovalo 100 romunskih in 170 bolgarskih omla dincev, da se udeleže velikih ma nifestacij, ki jih prirede italijanski omladinci 10. oktobra v Padovi.
Vodja romunskega legionarskega gibanja je odredil, da romunski uradniki, ki pripadajo legionarskemu gibanju, ne smejo imeti na mesec več plače ko 20.000 lejev.
Madžarsko trgovinsko ministrstvo je izdelalo zakonski načrt o ustanovitvi posebnega pokojninskega fonda za obrtnike.
Kanadska vlada je odpoklicala svojega poslanika v Parizu.
Bivši italijanski minister Fari-nacci je prišel v Pariz. Organiziral bo repatriacijo vseh italijanskih državljanov iz Francije v Italijo.
V Gibraltarju se je izkrcalo 2000 britanskih vojakov, da okrepe tamkajšnjo posadko. Tudi mnogo novega vojnega materiala je bilo pripeljano v Gibraltar.
General Antonescu se je v neae ljo pokazal prvič v zelem uniformi romunskih legionarjev.
Najlepše ulice v novo odstopljenem Dobriču so bolgarske oblasti preimenovale v ulice Hitlerja, Mus solinija, Ribbentropa in Ciana.
Romunski listi poročajo, da je bilo iz severne Sedmograške nasilno poslanih v sedmih zaprtih va gopih okoli 280 romunskih intelektualcev, med njuni tudi škof iz Vel Varadina.
Za osebje državnih železnic, dr žavne plovbe ter pristaniških ura dov sta bila v Turčiji odpravljena tedenski odmor ter 8umi delav nik, in sicer na podlagi zakona zaščiti narodnega gospodarstva.
Ameriška vlada bo finansirala
ustanovitev in povečanje že obsto-ečih ameriških tovarn za letala ter se bo s tem povečala letna proizvodnja letal na 38.000 letal.
Odkar se je v Angliji uvedlo zbiranje starega železa, so dobile tovarne za orožje vsak teden po 1000 ton odličnega starega železa.
De Valera je izjavil, da je irska vojska sedaj sedemkrat večja kakor v normalnem času. Poleg tega pa razpolaga še z 200.000 prostovoljnimi miličniki. Irska je odločena, da brani svojo nevtralnost.
Japonci poročajo, da se pogrešata dva velika japonska parnika, ki sta prišla na Bermudsko otočje in ki bi morala odpotovati v Anglijo, a sta to namero opustila in odplula proti Japonski. Japonci menijo, da so oba parnika zasegli Angleži.
Tržna poročila
Tržne cene v Celju
dne 1. oktobra 1940.
Goveje meso. (Cena mesa je mišljena s priklado.) 1 kg volovskega mesa 13 do 18, kravjega mesa 13 do 15, vampov 10, pljuč 6, jeter 14, ledvic 16, loja 6 do 12 din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa 16 do 18, jeter 24, pljuč 15 din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 16 do 20, pljuč 7, jeter 14, glave 10, slanine 24 do 25, slanine soljene 25, suhe slanine 28 do 30, masti 25 50 do 27, šunke 25 do 28, preka-, enega mesa 24 do 28, prekajenih parkljev 9, prekajene glave 14, jezika 25 din.
Klobase: 1 kg krakovskih 25, de-brecinskih 25, hrenovk 25, safalad 25, posebnih 25, polsuhih kranjskih 30| suhih 40, braunšviških 14, salami 65 do 70 din.
Perutnina: 1 piščanec 16 do 22, kokoš 28 do 40, domači zajec 10 do 15 din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50, kisle smetane 12 do 14,
' kg surovega masla 32 do 36, čajnega masla 38 do 44, masla 34, bohinjskega sira 28 do 35, trapi-stovskega sira 30, polementalskega sira 35, sirčka 8, 1 jajce 1-50 din. Kruh: Enotni, 109 dkg 6 din. Sadje: 1 kg jabolk 6 do 8, hrušk 8 do 10, breskev 10, navadnega kostanja 6, orehov 10, luščenih orehov 36, češpelj 6 do 8, suhih češpelj 12, suhih hrušk 8, 1 limona 1 50 din.
Špecerijsko blago:	1 kg kave
Portoriko 100. kave Santos 88, pražene kave 104 do 124, čaja 300 do 400, kristal belega sladkorja 13-50, sladkorja v kockah 15 50, sladkorja v prahu 15-50, medu 28, kavne primesi 21, riža 16 do 17, 1 liter olivnega olja 32, bučnega olja 24, vinskega kisa 7, navadnega kisa 3 50, petroleja 7, špirita denat. 12-50, 1 kg soli 1-50, popra 88 do 92, paprike 48, sladke paprike 52, testenin 13-50 do 14, mila 16 do 17, karbida 9, sveč 30 do 40, kvasa 44 50, marmelade 24 do 32, sode za pranje 2-50 din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke st. 0 enotne moke 5, ržene enotne moke 6 50, pšeničnega zdroba 9, koruznega zdroba 6, pšeničnih otrobov 2-50 do 2 75, koruzne moke 5-50, ajdove moke 7 do 8, kaše 7, ješprenja 7, ovsenega riža 7 din.
žito: 1 q pšenice 425, rži ni, ječmena 400, ovsa 375, prosa 400 do 600, koruze 420, ajde ni, fižola 500, graha ni, leče 1200 do 1800 din.
Krma: 1 q sladkega sena 110, polsladkega sena 105, kislega sena 90, slame 60, prešana stane več 5 dinarjev.
Zelenjava in gobe: 1 kg endivije glava endivije 1 do 1 50, poznega zelja 5, kislega zelja 6, ohrovta 3 do 4, karfijola 10 do 12, 1 koleraba " 50 1 kg kolerabe 3, krožnik špinače 1 do 150, 1 kg špinače 4, kg paradižnikov 4, kumar 4, 1 kg fižola v stročju 4, 1 kg čebule 3, česna 10 krompirja 2, 1 krožnik jurčkov 3 do 4, I jurcek 1 do 2 din.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmib dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ne dopuščajo odlašanja.
ki
Izdajatelj »Konzorcij rrgoVskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhaiek. vsi v Ljubljani.