Kupujte
VOJNE BONPE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDE1
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
V°LUME XXVI.—LETO XXVI.
ITALIJA IN NEMČIJA POD EKSPLOZIJO LETALSKIH BOMB
"a mesto Duisburg so vrgli Angleži tekom 45 minut 1,350 ton bomb — po 30 ton na minuto
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 28, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 98
Japonci na potu v ujetništvo
tudi po italiji je
LONDON, 27. aprila. — A-
bombniki so včeraj ^oardirali Grosseto letališče, je oddaljeno komaj 80 milj ob uma, ter letališče v Bariju, So JUzni jadranski obali, kamor Nvgli nad 250,000 funtov eks-
V
tg1 a drugem koncu bojne fron-Ijj Pfaa So težki angleški bombni-^ardirali nemško mesto na katero so vrgli njje ton bomb, ki so izpreme-,-sto v ogromno ognjeno
30 ton na minuto
tae!t°mbn'ki so se nahajali nad °m 45 minut, tekom kate-
tega e
3q t asa so vrgli na mesto po Požar11 b°mb na minuto. Dim teV[.0v Se je valil deset tisoč Aqm !isoko P°d oblaki.
Ne • * letalci Pa so bili za" ftjJJ.tudi drugod ter so po-
tallsc v Bariju in pri Sb' j80 ameriški bombniki tudi italijanska . 'jska mesta.
grozno treskalo
Osišče v Tunisiji potisnjeno v kot
V Tunisiji pritiskajo zavezniške armade od treh strani na Nemce in Italijane, ki so potiskani v vedno tesnejši kot. Vrhovno poveljstvo naznanja, da je morda že tekom 48 ur pričakovati odločilne bitke.
Kusi zavzei Navgorod
LONDON, sreda, 28. aprila. — Moskva poroča o vzplamte-nju novih bojev južno od Lje-ningrada. Poročilo je prišlo kmalu po naznanilu nemškega radia, da so Rusi zavzeli važno nemško bazo Navgorod.
Ruski polnočni komunike naznanja, da so ruski topničarji na fronti pri Vclhovu, to je sredi med Ljeningradom in Novgo-rodom, razbili šest nemških topov in dva možnarja ter porušili deset utrdb.
Neka ruska bojna ladja je pogreznila ob krimski obali neko nemško transportno ladjo, natrpano z nemškim vojaštvom.
ty'L. " -
naj preneha 4jat1 koncesije Nemčiji
H^ANGELES, 27. aprila. | k v ervikanci švedskega porek-Hr j2ni Kaliforniji so danes!
^ija' na švedsko vlado> najl k jj Prekliče pravico prevo-
^ skega vojaštva in nem-
''V materiala preko švedske
t, Veško.
10 ip v.
Prvi tozadevni protest ih Švedov.
izgubil in našel
ELIZABETH, N. J., 27. aprila. — John Kurinzi, star 60 let, je šel v neko kinogledišče, ko pa je vstal in se pripravil, da zopet odide po predstavi iz gledišča, je opazil, da mu je zmanj kalo $1500, kateri denar je imel v svojem žepu. Policija je u-kazala vsem posetnikom gledišča, naj ostanejo na svojih sedežih, in že v nekaj trenutkih je imel mož zopet svoj denar.
ižanske armade so osvobodile izza 23. marca 6,000 štir jaških milj ozemlja
ki leži v osrčju Jugoslavije in ki se razteza do danskega morja, je ogromne strateške važnosti a bodočo invazijo zaveznikov.
Na sliki vidimo nekaj japonskih vojakov, ki so bili med onimi, katere so prepeljali s parnikom iz pacifičnecja vodovja v ujetništvo v zavezniška taborišča. Dva Japonca se zabavate a neko igro.
Fašisti dolže Vatikan ščuva-nja Poljakov
Fašist Farinacci pravi, da je Vatikan naščuval Poljak ke, da bi slednji pomagali Rusom.
BERN, Švica, 26. aprila. — Roberto Farinacci dolži v včerajšnji izdaji lista Regime Fas-cista govornika na vatikanskem radiu, češ, "da ščuva poljsko ljudstvo, da slednje soglaša z rusko armado."
Nepristranska preiskava 'ma-sakrov' Poljakov po Rusih je bila silno otežkočena, pravi Farinacci, "po. anglo-ameriške^a judovskem pritisku na nevtralne organizacije v Ženevi, zato da ne bo zgodovina označila Josipa Stalina, novega poborni-ka krščanstva, za vulgarnega razbojnika."
Italijanski in nemški radio sta nocoj obljubila "skupen komunike glede ruskih umorov, češ, da so ruski morilci umorili na poljskem ozemlju 350,000 do 400,000 Poljakov."
TORNADO V DRŽAV^ OHIO
Vihar je poškodoval tovarne, podiral hiše in garaže, lomil telefonske in telegrafske drogove ter ranil mnogo oseb.
Vesti iz Slovenije
Njo^j^čela jugoslovanska o-^ %• armada dne 23. mar-HcJ,0 k°ntraofenzivo, je o-
W je 26. aprila. — Od- reke Drine, ki teče iz črnogor-i
skega hribovja v Hercegovino.
Dne 9. aprila so partizani končali z okupacijo važnega kraja Fočri. Italijanske divizije v tem okraju so bile sistematično sesekane in tu se je tisoče srbskih, črnogorskih in hrvatskih rednih vojakov pridružilo partizanom.
Nja* 6,000 štirJaški'h milJ
Hon' kakor naznanja radio K Jugoslavija. Med več-\ esti in kraji, ki jih je za-S,tudi naslednji: Neve-\ Š*Sk> Foča, Čajnica, Lju-Vinj lk in Bilec, vsi v Her-
v "Je je velike važnosti \
Si.
SJ0 ogromne strateške
Dalje poti zapadu je osvobodilna armada prav tako aktivna.
Osvoboditev nadaljnih krajev
N J^*' ker leži to ozemlje	. .	, . , v. v
L °sn0 a c ,vJ	V liskem okraju,	ki lezi se
»h. uo, Črno goro, Sandza-	, ,. .. j
SrH;-; t	dalje proti zapadu,	je osvobo-
\ie v osrčju Jugo-	r	j
S J sPajajoče se z Jadran-
^or
Jem.
J>WkuPaciji čajnice, v se-gQ°dnem kotu Hercego-. nijo sedaj partizani po-,ltaHjansko divizijo 'Tau-kS6v v smeri proti Plevi ju
dilna armada zavzela Otočac, Slunj in Brinje ter zajela nad milijon nabojev, dva vagona izstrelkov za topove ter približno 4,000 galon gasolina.
V tem odseku je osvobodilna armada operirala s pomoč-
.Vbodni Črni gori -|j° ene tankovske k°lone ter Je Hm	i- x j- i .'tekom operacij izgubila tri tan-
r'ka zavzeli tudi kraj ^ ^
S ifr, ki ieži ob cesti med \
° 111 čevljem.
(Posneto iz Bazovice od 15. januarja 1943 — v izvirnem besedilu) .
Vojaško vojno sodišče je obsodilo na smrt Erjavca Avgusta iz Oslice, na dosmrtno ječo pa Erjavca Josipa, Erjavca A-lojzija, oba iz Oslice; Zajca Vin-cenca iz Mlešceva pri Stični in Kutnerja Alojzija iz Krškega Potoka.
Zaradi kršitve predpisov o prehrani in preskrbi je bilo v mesecu decembru 1942 obsojenih nekaj sto ljubljanskih trgovcev in obrtnikov na razne denarne kazni od 500 do 5,000 lir.
V svojem govoru v Gorici — o katerem smo svoječasno že poročali — je Mussolini tudi dejal, da bo znala Italija iztrebiti Slovence, če bi druga sredstva odpovedala. Ta del njegovega govora listi niso objavili. Sedaj izgleda, da se je Musso premislil. Vzrok: polom v Libiji.
Snoči je divjal preko sever-novzhodnega dela države Ohio velik vihar, ki je posebno prizadel južnovzhodno in zapadno mestno stran. Tekom viharja sta bili dve osebi ubiti, mnogo je bilo ranjenih in povzročena škoda znaša tisoče dolarjev.
Ubita sta bila Richard Paternoster, star 12 let, in Tony Fernbach, 9 let, ko se je podrla na neki farmi v bližini Medine neka lopa, v kateri sta se nahajala.
To je bil najhujši vihar izza onega, ki je dne 28. junija 1924 razsajal v Lorainu.
Tornado je poškodoval in delno podrl več tovarn, kjer izdelujejo vojne potrebščine, dalje je podrl mnogo hiš in garaž ter polomil mnogo telefonskih in telegrafskih drogov.
V Akronu, kjer je povzročil vihar veliko škodo, je bilo ranjenih najmanj 100 oseb.
Mnogo ljudi se nahaja po bolnišnicah v Akronu. V Clevelan-du in drugih okoliških krajih, ki so bili posebno hudo prizadeti od te elementarne nezgode.
\
^ehod Drine
V Stolacu, v južni Hercegovini, so partizani vdrli v ta kraj ki je bil v rokah sovražnika,
pa t riot ičen veteran
DELAWARE, 27. aprila. — Leonard Brown, 104 leta stari veteran iz civilne vojne, je danes investiral $6000 v drugo a-meriško vojno posojilo. Brown, ki je bil v civilni vojni ranjen, je dejal:
"Sicer sem prestar, da bi zadel puško na ramo, vendar pa še lahko kupim par pušk za naše mladce, ki se danes za nas bore."
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk!
strahotno dejanje ponorelega očeta
pozno priznanje — toda vendar priznanje!
Jugoslovanski informacijski center, ki je ustanova jugoslovanske vlade v Londonu, poroča v svojem buletinu:
"Glasom zanesljivih podatkov skuša Italija poklicati domov večino, in morda celo vseh svojih 30 divizij, ki se zdaj nahajajo v bojih proti jugoslovanskim partizanom."
Jugoslovanska vladna u-stanova je torej končno vendarle priznala, da se te divizije ne bore proti Mi-hajlovičevim četnikom, ki niso aktivni, temveč proti partizanom. Partizanski armadi, ki je izza 23. marca osvobodila nad 6,000 štir-jaških milj jugoslovanskega ozemlja, b<> treba končno vendarle priznati njene uspehe, katerih ni danes več pripisovati "glamor boy"-u Mihajloviču, kakor se je to prakticiralo dolge mesece partizanskih bojev.
Čeprav je to priznanje e-tična in časnikarska dolžnost, smo ustanovi vendar \ hvaležni zanje.
Nocoj grozi stavka delavstva tranzitnega sistema
Predsednik unije pravi, da bo opolnoči proglašena stavka, ako mesto ne ugodi zahtevam delavstva.
Thomas F, Meaney, predsednik unije tranzitnih uslužbencev, je izjavil, da grozi danes o-polnoči stavka uslužbencev tega sistema, ako mesto ne ugodi njihovim zahtevam.
Odlok, da se proglasi stavko, je bil objavljen snoči po seji na glavnem unijskem stanu, 2526 Euclid Ave., katere seje se je u-deležilo kakih 200 uslužbencev tranzitnega sistema.
Michael F. Garvey iz Detroi-ta, podpredsednik International Transit Employes unije, je v ponedeljek svaril pred stavko, češ, da bi bila slednja ilegalna, ker ni bila odobrena po internacionalnemu eksekutivnemu odboru.
Toda Meaney pa se ni zmenil za to svarilo, temveč je šel naprej po svoji poti ter odredil stavko, ako mesto danes ne u-godi zahtevam uslužbencev.
^'iV tem odseku so se pri- pobili posadko ter se umaknili
j v aprilu, ko so si šele, ko je sovražnnik dohil oja-1 izsilili prehod preko (čenja.	•
BAY CITY, Mich., 27. aprila. — Neki mož, ki je nenadoma ponorel, se je zabarikadiral danes zjutraj v svojem domu, kjer je ubil svojo 10-letno hčerko, nato pa nevarno ranil še druga dva otroka in samega sebe. Poleg teh je obstrelil tudi četrto hčerko.
Ker so bili vsi poizkusi policije, da bi ga pomirila, zaman, so vrgli policisti v hišo bombe, ki povzročajo solze. Mož, ki se pi-
še Cecil J. Lisk in ki je 44 let star, je ustrelil s puško na ši-bre svojo hčerko, nato pa je stekel v klet, kjer je obrnil puško proti sebi.
Desetletna hčerka Genevieve je podlegla rani v bolnišnici. Zdravniki pa imajo tudi malo upanja, da bi ohranili pri življenju 2-letno hčerko Kathleen, 5-letno Vivian ali pa očeta. Četrta hčerka, osem let stara Ber-nice, ni nevarno ranjena.
zamorec obsojen v smrt
SALEM, Ore., 27. aprila. — Robert E. Lee, dvajset let star zamorski kuhar na nekem vlaku, ki je priznal, da je zabodel in umoril 21-letno Mrs. Mary Martho Virginijo James iz Nor-folka, ko je slednja spala v svoji postelji v Pullman vagonu, je bil obsojen v smrt na električnem stolu. Kuhar je priznal, da je prišel ponoči k njeni postelji, in ker se mu ni hotela spolno podvreči, ji je prerezal vrat. Omenjena je bila žena nekega pomorskega častnika.
INDUSTRIJI PREMOGA GROZI STAVKA PREMOGARJEV
John L. Lewis, predsednik United Mine Workers organizacije, je baje odredil stavko za v petek opolnoči
premogarji nočejo razpravljati z vojnim delavskim odborom
WASHINGTON, 27. aprila. George W. Taylor, podpredsednik Vojnega delavskega odbora, je izjavil, da mu je bilo sporočeno, da je John L. Lewis, predsednik United Mine Workers organizacije, odredil za petek o-polnoči splošno stavko 450,000 premogarjev.
Lewisova izjava
v, "Kakor stvari sedaj stoje," je izjavil Lewis, "ne bo do 30. a-prila nobenega kontrakta, če pa ne bo kontrakta, tudi premo-garji ne bodo stopili na kompa-nijsko ozemlje."
28,000 premogarjev ne dela
Medtem pa se razširjajo spo-radični in neavtorizirani delavski zastoji. Včeraj je prenehalo delo v več kot petdesetih rovih,
kjer je nad 28,000 premogarjev pustilo svoje delo.
Zastopniki premogarjev so tako rekoč zaloputnili vrata pogajanjem z Vojnim delavskim j odborom, katerega smatrajo delavstvu sovražnega in se ho-i čejo pogajati direktno z vlado, i
j Porazen učinek na industrijo
Ako bi nastala splošna stavka 600,000 premogarjev, bi i-: melo to porazen učinek na vso I vojno industrijo, ker je v mno-j gih tovarnah glavna energija i pogona odvisna od premoga. Vodstvo pittsburških jeklarn je izjavilo, da zadostuje rezerva premoga komaj za dva tedna ali kvečjemu za mesec dni, nakar bi se moralo v jeklarnah u-staviti vse delo.
NOVI GROBOVI
patonov zet—vojni ujetnik
HAMILTON, Mass., 27. aprila. — Podpolkovnik John K. Waters, zet generala George S. Pattona, se nahaja v nemškem vojnem ujetništvu, kakor je do znala njegova žena. Ujet je bil v Tunisiji, kjer je poveljeval neki oklopni diviziji.
AGNES PERKO
Včeraj zjutraj ob 9. uri je preminila v St. Vincent Charity bolnišnici Agnes Perko, rojena Jakšič. Pokojnica je dočakala 73. leto starosti, ter je nad 40 let živela v svoji hiši na 3529 E. 82 St. Že nekaj let je bolehala za sladkorno boleznijo, zadnji četrtek paNjo je zadela kap, nakar je bila odpeljana v bolnišni- j co, kjer je po petih dneh podlegla.
Blagopokojnica je bila doma iz Budgejevasi, fara Žužemberk, p. d. Kočevarjeva, kjer je bilo rojenih pet sestra. V Ameriko je dospela pred 51. leti. Z Dominikom Perko sta se poročila v Jolietu, 111., nakar sta se za stalno naselila v Clevelandu. Soprog pokojnice je umrl pred 15. leti. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Oltarskega društva in Samo-stoj. društva Slava.
Tu zapušča štiri sinove in tri hčere: Mrs. Mary Štrekal, ki vodi trgovino z grocerijo in mesom, Franka in Alojzija, ki se nahajata pri vojakih, zdravnika Anthony J., Mrs. Josephine Barley, zobozdravnika Adolfa, in Mrs. Jennie Grahek, sestro Elizabeto Komin, ki je še edina živa sestra ter živi v Clevelandu, kamor je prišla pred 53. leti, 23 vnukov in enega pravnu-ka.
Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v soboto zjutraj ob 10. u-ri v cerkev sv. Lovrenca ter v družinsko grobnico na Calvary pokopališče, kjer je njen pokojni soprog delal 30 let kovaška dela. Pogreb oskrbuje A. Grdi-na in sinovi pogrebni zavod.
JOHANNA JARTZ
Včeraj zjutraj je preminila na svojem domu Johanna Jartz, stare 61 let. Stanovala je na 16110 Arcade Ave. Pogreb se bo vršil iz August F. Svetek pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
PAUL RUSNOV
Včeraj popoldne je umrl Paul j Rusnov, star 76 let, stanujoč na 18806 Cherokee Ave. Doma je
bjl iz sela žumberak na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred, 55. leti. Tukaj zapušča žalujočega sina Paula. Zadnjih 30 let je bil zaposlen pri N. Y. C. železnici. Bil je član društva sv. Nikola št. 21 H. B. Z. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478' E. 152 St., v cerkev sv. Nikola na E. 36 St. in Superior Ave., ter na Calvary pokopališče.
žena zabodena do smrti
PHILADELPHIA, 27. aprila. — Mrs. Helen C. Rocco, stara 35 let, je bila snoči do smrti zabodena, njen 40 let stari mož pa se nahaja nevarno ranjen v bolnišnici od ran, ki si jih je sam prizadejal.
Umor in poizkušen samomor se je završil v zakristiji neke cerkve, kamor je mož pripeljal ženo, s katero je ločeno živel, da bi ju duhovnik zopet spravil. Zakonca imata deset mesecev starega sinčka.
- V
MIR NA PACIFIKU
S pacifičnega bojišča ni danes nobenih važnejših poročil, iz česar sledi, da vlada tam razmerova mir, katerega prekinjajo samo sporadične akcije posameznih letalcev.
Naši
fantje-vojaki
Mr. in Mrs. Louis Cvertnik, 14805 Sylvia Ave., imata tri sinove pri vojakih — Louis, Willie in Edward John. V četrtek bo šel pa sin Andy, na 7. maja pa Albert, tako bo od ene družine pet sinov pri vojakih.
Želimo jim srečen povratek!
/
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
28. aprila, 1943.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) by Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta)_____________________________________________________ 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ____________________________________________________________________ 2.00
UREDNIKOVA POŠTA
ISKANJE ZAKLADA
POZOR DETROIT IN OKOLICA
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) _____________
Por Half Year — (Za pol leta)__________
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _______________
Bile je mesečna julijska noč. Nebo je bilo čuda veliko, sinje in nemo. Dolina Rossmore je V nedeljo 2. maja ob 3. uri | priredijo 2. maja s petjem in vsa tiha ležala med obakraj na-popoldne bo četrta seja podruž- ^ igro.	grmadenim skalnatim pogor-
nice št. 1 SANS-a v Sloven- petje je pod vodstvom g. L. jem. Bila je zagrnjena z rahlo skem narodnem domu na 17153 Semeta, ki je zmožen pevovodja sivo meglo in na miru, kakor John Rd.	mladine, in igra pa pod g. Ste- da spi. Daleč proč so v močvir-
Prosi se, da se udeležite v blajem, ki je sam izvrsten igra- ju regljale žabe.
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA
..»7.50 .. 4.00 .. 2.25
Por Europe,^šouth America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Po. One Year — (Za celo leto)___________
Por Half Year — (Za pol leta) ______________________________________________
_____«8.00
___________ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
ZANIMIVA PRIZNANJA
vi.
Kapetan Vasilevič, Mihajlovičev častnik, ki so ga ujeli slovenski partizani lanskega decembra v Sloveniji, je izjavil, da je organiziral Mihajlovič v Sloveniji za boj proti partizanom "Belo gardo." Novozelandec Jack Denver iz Oaklanda, ki je lansko zimo pobegnil iz nemškega vojaškega taborišča pri Mariboru (o čemer smo tudi svo-ječasno že poročali v našem listu), je izjavil preko radia "Svobodne Jugoslavije," da je videl pohod Mihajloviee-vih četnikov ramo ob rami z Italijani skozi Ljubljano. Tekom napadov lanske zime v Bosni, so partizanski komunikeji javljali o zajetju stotin četnikov ob strani Italijanov, naznanjajoč natančne datume in kraje bitk. Preteklega januarja je dr. Ivan Ribar sporočil preko radia, da so se četniški podpoveljniki Gjajič, Jevdjevič in Birčanin pridružili italijanski ■ armadi v njenih napadih na partizanske vasi v Dalmaciji in Bosni ter cla so ustanovili v Cirkvenici vežbališče za četnike.
Zaupno jugoslovanski vladni uradniki priznavajo, da prejema Mihajloyic od Italijanov orožje na podlagi svojega tajnega sporazuma z generalom Roatto, poveljnikom italijanskih okupacijskih čet v Jugoslaviji; ta sporazum vsebuje dogovor, da se tega orožja ne bo vporabljalo proti Italijanom. Dna 11. februarja, 1943 je istanbulski poročevalec londonskega "Timesa" javno oznanil, da ima Mihajlovič "neke vrste nedogovorjeno premirje z Italijani." In že 20. novembra, 1942 je Mr. Hanson Baldwin v "New York Times" nonšalantno izjavil, da "branilci generala Mihajloviča ne zanikujejo, da bi Mihajlovič ne bil v stikih tako z Italijani kakor z generalom Nedičem, toda naglašajo, da so podobne 'kupčije' običajne v balkanski politiki." Zdaj nastane vprašanje: "Zakaj pa partizani ne delajo takih "kupčij;"
Doslej so bila neovrgljivo ugotovljena sledeča dejstva: a) Mihajlovič se NE bori proti Italijanom; b) Mihajlovič se NI odpovedal onim četniškim edinicam in njihovim poveljnikom, ki so se pridružili sovražniku v bojih proti lastnim bi atom, dasi bi moral kot jugoslovanski vojni minister postaviti te ljudi pred vojaški preki sod.
Kakšni motivi so neki pripravili Mihajloviča do tega, da je naročil svojim ljudem ali jim vsaj dovolil bratstvo z Italijani proti paitizanom? Hm, morda se čuti užaljenega in lazdraženega zaradi svoje propadajoče slave in vedno naraščajoče slave partizanov... toda pojasnilo mora ležati nekje vse globlje kot tu.
Mihajlovičev štab sestoja iz mož, kakor Vasic, Zuje-vič, Moljevič in drugih, o katerih je znano, da so fanatiki in poleg tega, da vidijo rdeče v vsem, kar je levičarskega in naprednega ter so znani tudi kot možje, ki dajejo prednost Veliki Srbiji pied Jugoslavijo. Nekateri srbski ministri in vladni uradniki v Londonu spadajo v isto vrsto: socialno so ultra-konservativni, nacionalno pa pan-srbski. Ti ljudje vidijo v Mihajloviču v prvi vrsti angela varuha proti socialni revoluciji in steber srbijanstva proti hrvatstvu. Potisnjen po svojih oboževalcih v to lažno in ekscentrično pozicijo, se je pričel Mihajlovič polagoma in stopnjevaje vdajati veri, da se partizani bore proti osi-šču samo zato, da se po komunistični revoluciji polaste moči in oblasti.
Ker pa je tehnika in pravilo osišča "Deli in vladaj," je ta spor kakor voda na njegov mlin. čim so pričeli partizani strnjevati Srbe in Hrvate v skupne vrste, so se približali Mihajloviču Italijani, rskoč: "Glejte, gospod general, mi nimamo prav za prav ničesar proti vam. Mi se, kakor vi, borimo samo pioti komunizmu. Mi imamo, vprav kakor vi, poravnati svoje račune s Hrvati." Ta tehnika se je obnesla v deželah, ki so starejše in bolj t homo-, gene kakor je Jugoslavija — v Španiji in Franciji.
največjem številu, ker so zelo; lec in je pripravljen pomagati,
važne zadeve na dnevnem redu. Potrebno je odločiti prav, da bo nam v čast in naši zasužnjeni Sloveniji v korist.
Mnogo vas ni bilo na manifestaciji "Slovenski dan". Lahko vam je žal. Bila je lepa manifestacija vseh zavednih navzočih, izraz globoke simpatije in odločne volje pomagati dokler je čas. Tudi naša mladina je po svoje prispevala. Naši rrvlacV. umetniki Dorothy in Stanley Kapel, Rudy Horvat in ljubki sestri Anny in Mary Krek so s svojo prisrčno godbo razveselili vse.
Hvala ti, draga mladina, da si se tako zelo potrudila in nam zaigrala toliko lepih slovenskih pesmi
kjer ga potrebujejo.
Tik pred polnočjo so prišli po i stezi iz vasice Rossmore štirje
Mladina vas vljudno vabi, da moški na poti gori Simon pridite na njih koncert in s tem Ko so prečkali grbavinasto pomagate, da se nadaljuje s po- močvirsko ravan, ki je po njej ukom.	držala steza do gorske poti, so
Vi, starejši pa se potrudite postali. Zaradi zagatne steze so in povabite svoje sosede in pri-: bili dotlej hodili v gosjem redu. jatelje, da gotovo pridejo, da Ko pa se je prvi, Janez Gillan, bo dvorana polna, ker za igral- na lepem ustavil, so morali na ce kot odbor, je to največje mah obstati tudi vsi trije za
plačilo za njih čas in trud.
njim. Po vrsti so butnili drug
Po koncertu bo ples. Igral bo j ob drugega. Iztegnjenih rok, da Pecon's orkestra.	»bi ne padli, so komaj lovili sa-
Jerry Pike (Pajk) po od strahu pred neznansko tiho nočjo in pred temnim pu-
Zahvala
Cleveland, Ohio. — V prijetno dolžnost si štejem zahvaliti se vsem m^jim sorodnikom, prijateljem in prijateljicam, ki Upam, da nas tudi v bodoče 80 za časa mojega dopusta, ta-
razveseliš in nam zaigraš, da bo ko skrbell< da sem se vedno do"
več veselja do našega požrtvo-jbro Pučutl1 in zabaval, tako da
valnega dela	so tisti dnevi potekli kot en
. . . .	. sam vesel dan, ki mi bo ostal
Kdor le kriv, naj popravi svo- , . , z -	j - i vedno v spominu,
jo brezbrižnost m pride sedaj,
da doprinese svoj delež k težki nalogi Slovenskega ameriškega narodnega sveta.
Slovenci v domovini so že silno razredčeni, voditelji kolikor
Zelo sem osupnil, ko so me iz-nenadili s "surprise party'-' v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd., potem so mi pa podarili še tako lepo in fino uro, takozvano Military Watch,
stotnim gorskim pobočjem.
Janez Gillan je bil tršat moš-! ki. Nosil je že do belkastega izpran dežni plašč, ki mu je segal !od vratu do urbasov (urbas — gornje usnje pri čevlju težkih črnih čevljev. V obraz mu je silil mahedrav črn klobuk. Ko se je okrenil, da spregovori z Barneyem Rogersom za seboj, mu je mesečina obsijala rejeni rdeči obraz in dolgo sivo brado. Oberoč se je oprl na lahek železen drog, sklonil glavo in šepeta je spregovoril: Ali si dobil nož s črnim ročajem?"
Barney Rogers je bil slaboten pa velik fant v stari višnjevi obleki. Plašč mu je po irski
jih je se živih po gozdovih in katera je zelo trebna -aku
planinah so zapisani smrti. Na-	ker je pri yojakih točnogt yeH_
se vasi, trgi in mesta so nase-	kega pomena n da jm bo;segi segal do srede stegen; na
ljeni z_Nemci, Italijani in Mad-	zJatar Cerne v N D še mno.jtemenu crne kodrave glave pa
žari. Težko bo spraviti te roparje ven, ker je mnogo legal-
go prodal. Imena vsakega posameznika j
j mu je čepela na pol suknena čepica. Bi! je tako suh, da so se
nih lastnikov mrtvih. Kdo bo ne morem uikaj igat zato i. '™ videla vretenca na vratu, ko branil po zmagi Slovence pri mam pa tollk() bo]j ysg zapisa> stegnil glavo h Gillanu. Maj-
sklepanju miru? Edino SANS z vso našo pomočjo bo mogel to storiti po svojih zastopnikih pri ge vam ge zeleni mizi.
ne v svojem srcu in se vas bom s hvaležnostjo vedno spominjal,
hne sive oči so se mu široko odprle in majhni topi nos mu je
Nič nam ne sme biti pretežko zano dobroto in čast. in nikogar ne bo bolelo če ne-| yag ucjani
enkrat najiskre- ^etak Tlesknil je z roko po
nejše zahvaljnjem za vso lzka-i f™ h'aC"fm ^J^P? ? - -	^ je in nato šepnil: "Kajpak da
kaj žrtvuje za naš trpinčeni na-'
ga imam. Tule pod roko' je." "Preveri se," je tiho zavrnil
rod v stari domovini. Pokažimo1 m0j nasiov je: CpL Joe De-"GilIan" "Nož s črnim ročajem z delom, da nas ne bo obsojal iosti Btry B, 303 C A B B B mora biti. Ne bo se nam izšlo
Joe
svet, da nismo storili, kar bi Seattle, Wash bi lahko in morali storiti. Od 1
po sreči, ce ga nimamo." • "Na," je zašušljal Rogers in šli bomo, spomin za nami bo o-J Podprimo borj,g Amerike riemo_ Zvlekel iz žepa majhen nož s stal. Ovekovečilo ga bo veliko kracijo in svobodo sveta Z nakupom crnim ročajem, "da ga na svojs požrtvovalno delo za rešitev V0Jn»h bondov in vojno-varčevalnih oči vidiš!" krvnih bratov in sester. V zgodovini bomo živeli večno.
Potomci se nas bodo spominjali s ponosom, a naš n^rod v mili, sedaj tako tužni Sloveniji nam bo hvaležen.	\
znamk'
i ' __Gillan se je pripognil in ten-
I	.. „	. ko gledal v ročaj. Trava je za-
Napadi na zeleznice Uštela pod težkimi čevlji in
prignetla sta se še oba druga.
Ancleška časniška zeenturi ™ ^ S° na glaS zajemali sa" Angleška casmska a entura po in m u ko skIonjeni
i Reuter je-prinesla dne 29. mar- „_„._,•„,■ .	J.
J ca naslednjo vest:	|	1 ^ * ^^ n°ZGV
V teku zadnjega meseca so' Tr'^T' ^ ****
jugoslovanski partizani porušili	f, — ^ V
ri v , .v, .. . • J . isecim nad stuljenimi postava-51 zelezmskih postaj, zadnjo na mi •	■	.
i . „ • o '• at mi> Je trepal z obema očesoma i progi Bugojno. - Sarajevo. Na . ;„ „ , . ,
f ■■ T	tr • . in se mrdal z obrazom v nebo,
proki Lapovo - Kraguievac ]e uu„ j • v.,. , ce sam ne prinese na sejo daru, w vržen b tira nemgk: ^ | kakoi da mu je počita od pnta-
, , T7	•	i. jenega smeha.
, vlak. V Kragujevcu so partiza-	.,- v
i»' — —— IJS*-res' *meml
Na sejo nas kliče naš Sans! Le pridite vsi na ta dan. dolarček al' dva premore že vsak
in bratu pokloni ga rad,
naj Charlesu Gabru odda, al' ga mu pošlje domu.
Sofijski časopis "Zora" je ob
"Črn je," sta prišepetala dru-
ga dva, brata Higgins, ki sta
iChas. Gaber, 16641 Inveness,
Detroit, Mich.)	, javil y gvoji gtevilki od 16 mar_,■ ~
Za podružnico štev. 1 SANS,! ca dopis iz šumadije, katerega ! T, na. ^lllanoviv kmetiJi- Bi-Lia Menton, tajnica, j je listu poslal bolgarski vojak, i f * fajet"a moska v hlačah ! do imenu Grabčev.	fvol™e in v višnjevih
; Iz dopisa sledi, da je bolgar- £ ^ ^ ^ • *** St'd
Spomlad	I ski vrhovni stan zdaj nastanjen ^ f	. l)0fleda v
o, , / o n , _ v Kragujevcu. V tamošnjih tv-^ i! 7	* ^ V W'
Cleveland - Colhnwood, Ohio, j gQvinah Jni ^ ničega ^ nc kah kladivo.
- Dolga zima je minila m zo- koščka irja. Gospodarsko . Ru08'erS n°Sl1 mcesar- Bil pet je tu spomlad zelena, cas ki ižiyljenje y Kragujevcu ,	kamnosek. Samotno je živel
razveseli stare in mlade. Star-I____i.... v majhni koci in bil precej raz-
; vpit čudak. Vsi štirje so z Gilla-nom na čelu odrinili drug za drugim dalje. Krenili so na levo pobočje gore Simon po poti, ki
v , ,	.v , .	. .polnoma zaostalo in mrtvo.
k0ma-1 Pncuku-'e . sP°mla- Promet na železnicah je sko-danskega solnca, da si zopet o- raj ustavIjen. tvornice za 0.
rožje stoje, tako da so vsi de-
_ greje svoje onemogle ude.
Kaj pa mladina? Kakor hitro se malo ogreje, že jih vidite kako so veseli in se igrajo svoje različne igre. Pa tudf ptice so' se zopet vrnile ix gorkih krajev in prepevajo svoje mile pesmi, kot bi se učile skozi celo' zimo.
Pa učili so se tudi otroci Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd. skozi celo zimo za spomladanski koncert, ki ga
lavci brezposelni in nimajo nobenega zaslužka več.
je vodila do vodne shrambe. Nekako na pol poti je Rogers dejal: "Pst!" in potapljal Gilla-na po desnem ramenu. Gillan se je zdrznil, postal in se postrani ozrl.
"Tule pojdemo s jfoti in krenemo v skalovje na levo," je zašušljal Rogers. "Tista skala je kakšnih dve sto metrov odtod."
Gillan se je odkril in se pre-
križal. Enako sta storila brata Higgins in gredoč glasno mr-ijiraje pomolila. Po kratkem i premolku si je še Rogers sneli čepico in se pokrižal.
Dajmo, posedimo malo," je nasvetoval Gillan.
"Rajši odprimo steklenko," je zavrnil Rogers.
"Tudi prav," je dejal Gillan, "toda zapomnite si, da ga dobi j vsak le kratek požirek."
Šaril je po dežnem plašču in izvlekel firkelj žganja. Vsi'štirje so se stisnili k nizki kamnit-ni ogradi, kakor da se pred ne-■čem skrivajo. Mesec je svetlo 'obseval belo slizko pot, sivo o-Igrado in gorsko pobočje, ki je | črnelo bolj ko je minevalo v daljavo. Gillan je bil odrahljal i zamašek že doma, pa se je le ' dolgo ukvarjal z njim, preren ga je zdaj izvlekel. Zamašek je i lahno zašumel, ko se je iztak-nil. V tihi nočni zrak je zavel sledki duh žganja. "
Vsi so pili — Gillan prvi. Poglej je Gillan steklenko spravil. Brata Higgins sta še venomer odprtih ust škilila na levo pre-| ko ograde. Gillan si je zapel i dežni plašč in nato pograbil Ro-gersa za koleno. Rogers je klečal na desnem Kolenu, na sključenem levem pa slonel s komolcem.
"Ali dobro veš, da si sanjal o tem tri noči zapovrstjo?" je vprašal Gillan.
"Tako za trdno, kakor imam za trdno neumrjočo dušo," je hitel Rogers, si'snel čepico in si jo z obema rokama pritisnil na prsi. "Tri noči sem videval plo-Iščato skalo, na enem vogalu i rdeč mah. V sanjah se je skala dvignila in pod njo je ležal poginul črn maček. Globoko v tleh (spodaj pod skalami, pa je bil j črn železen lonec na treh no-j gah in ta lonec je bil poln zlatih i cekinov. Do vrha je bil poln in vrhnji so bili zarjaveli."
Gillan in brata Higgins so ga poslušali s spoštljivim strahom, j "Ali veš povedati, kako glo-iboko je lonec?" je vprašal eden jHigginsov, tisti, ki so ga klicali i za Pata; tisti z velikimi rdečimi ušesi in z bradavicami po rokah.
"Jezik za zobe, Pat Higgins," j je zasikal Gillan, ki ga je jezilo, da hlapec poizveduje o čem takem v njegovi navzočnosti. Pre-, molknil je in še oholo pristavil: "Kaj ne vidiš, da govorim jaz?"
Nato se je obrnil k Rogersu in strogo začel: "Zdaj poglej, Barney Rogers. Pregovoril si ,me, da sem kupil firkelj najboljšega žganja in sredi noči si [me spravil sem ven, da je v nevarnosti moja neumrjoča duša, 1 kei* dam vero tvojim sanjam. 'Zato ti rečem, če me imaš s skalo, mačkom in zakladom za norca ... pri moji duši, pazi se! To je vse. Gremo fantje. Rogers, ti pojdi naprej. Pokaži k tvoji skali."
! Na levo od poti je bilo pobočje gore golo in razjedeno. Vsepovsod so štrlele večje in manjše globoke razklane apnenčeve skale, ki je po njih tu in tam i raslo malo zvenjenega resja ali trave. Tla so bila skozi zobča-sta. Hodili so počasi. Rogers je večkrat postal in drugim pri-dvigal roko za seboj. Potlej se je vselej prihulil na roke in kolena, da je raziskal tla naokoli. Nazadnje jo razburjeno vzkliknil: "Ha!" in planil k majhni vzboklini s podolgasto ploščato skalo na vrhu.
"Natančno kakor v mojih sanjah!" je zakričal Rogers, ko je pokleknil na šop zvenjenega resja ob skali. Z eno roko si je' snel čepico, z drugo pa pokazal1 v skalo. "Poglej rdeči mah," je šepnil Gillanu.
% iDalje prihodnjič)
(Posneto iz ljubljanskega
"Ju-
tra" v izvirnem besedilu (• Vojaško sodišče vrhovnega poveljništva oboroženih sil ® venije-Dalmacije, odsek v LJU ' Ijani je izreklo naslednjo so v zadevi proti:
Smoletu Alojziju, pok. ' Frančiške Novsa*.
ca in pok.
XV. 1884-
roj. v Bastariji 31. - . bivajočemu v Gorenji vaS1 11. nahajajočemu se v
"Miklavčiču Raju, pok-'JoSipv in pok. Ivane Javnikar, roj,
Stični, 9. IV. 1920, tam
bivaj"'
čemu v vasi Velike Crmlje, n hajajočemu se v zaporu m..
Kasteliču Ignaciju, sinu ^ nacija, roj, v Stični 20. .
Velikih u1
1920, bivajočemu v ljah št. 1 v begstvu.
Mavsarju Francu, P°k-
Josi-Bre-
pa in Pevk Ivane, roj. na zovici 28. X. 1907 in tam t" ' jočemu delavcu.	n3
Filipiču Antonu, pok- AnR|f. in Marije Labruska, roj. na
Bre-bivaJ0*
zovici 24. X. 1904, tam
čemu zidarju in	0
Založniku Ivanu, sinu
in Lončar Ivane, roj. na #
bivaj°c
zap0'
vici 16. V. 1912, tam mu zidarju, vsi trije so v ru	ju
Čekadi Petru, sinu P^1 ^ Marije Bratovec, roj. ^; 1921 v Semiču, železničarju^
sinu
Štruklju Vladimir j u,	v
via in Frančiške Jakša, 1 ^ Semiču 27. XI. 1917 tam jočemu železničarju.	jn
Doltarju Ivanu, sinu IvJ f Ane Butale, roj. 12. V. 1 ^ Semiču tam bivajočemu
cu.
Iva
Doltar Danijelu, sinu ^ in Ane Butale, roj. 14. 1913, kovaču.
Hočevarju Milanu, sinu ^ in Ane Klejan, roj. 11 ■ v 1917 v Gradcu, bivajočem1 Semiču, kmetovalcu.	jn
Zeljsku Josipu, sinu ^ ^ Neže Klupar, roj v Semiclji VII. 1912 tam bivajočemu
tovalcu:
Vsi omenjeni begstvu.
se na
hajaj"
id
Prebilu Cirilu, sinu
Matek Marije, roj, v
pods®
ple-
29. X. 1915, bivajočemu ^ šilci št. 47, kmetovalcu, jajočemu se v zaporu.
Fakinu Pavlu, neznaneg^. ta in Marije Fakin, roj. v ljanu 30. XII. 1916, tam ^
jočemu,, nahajajočemu poru, ter jih obsodilo v no ječo.
se
'dos
BAZSAJANJE BOLtiA GA OKUPATOR^

Sofijski časopisi -lista "Utro" in "Zora
■ne" € " «<
jo dne 14. marca razli^n6^^
bolg^rSl
srV
se iz Srbije, v katerih podatke o preganjanju .patriotov s strani okupatorskih čet.	v^
Časopisje objavlja ^ ^ fotografičnih posnetkov v katerih je prišlo do -lair zatiranja. Stilizacija tc glu# kov dokazuje, da ima propagandi in pr°s a ^vi,n bolgarske vojske — 0
okuPat„dije
li-
pa ooenem, aa su ^^ sile plenile po vaseh b .je in to ne le, kadar so ' r s« pomike, temveč tudi iskale hrano in drug0 0
iz jugoslav^
m t<
V koncentracijskem
šču je umrl dr. Ivan R
. V
vetnik v Konjicah. _-ijji }e
Po najnovejših pOroCljslcibtft' italijanskih koncentratu^ gjo. boriščih vsega nad -' gi0vellv vencev. Večino tvoi'ij" Ci ^ iz Ljubljanske Pok zadnjem času pa s0 , ti^1 odvedli mnogo Slovence Julijske Krajine.

28. aprila, 1943.
ENAKOPRAVNOST
»STRAN 3.
Občinsko dete
ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič
Piča: "To kar sem vam re-61. To je vse odvisno od vas, a bfez vsake kršitve odnoseče-^ se zakona rodite moško de-• Ako se zaupate meni, jaz hrko storim, da rodite ..." ^°spa Mileva je slabo razu-s a zadnje besede, zardi do u-111 komaj polglasno sprego-za Boga'saj sem-že ^yetem mesecu ..." Jiea: "Toliko bolje! Vi ste evetem mesecu in boste v ne-
vori: »Ali
S
dneb porodili! in ako rodi-te nta — naj bo srečen! V ^ slučaju mi boste dali za kvoljo in vašo gotovost p 1 sto kron, in to je vse. Ali,
vem d°br0' ka;i vam še po~
^ • Ako rodite punico, bo v
He/* S°bi zraven vaše čakal avno rojeni fantek, ki nima °ceta,
r«ga
m matere, in za kate-
Jen.
„Se sPloh ne v<i, kako je ropi
nj°sPa Mileva je ostrmela;
na Tvo in desno in niti 4 a.ne ve, kaj bi rekla. Zdi se,
sme t načrt uga;ia' a ne ve' ali temu človeku zaupati ali
V*a> uganil
se bojite .. _ Hotit e ne poznate. Ali vi se ker J'e stvar zdaj eno-
njene misli: to storiti,
rp v.	.	---J ----
se ' lezko je bilo samo, da Wnašel ta načrt, to je ono, ^ as velja vsa stvar, z dru-dami: m°ja nagrada. , Panje, gospa moja in brat \ 2auPanje vame imate lah-C Pred Paragrafi, ki se na-bi bii° V davnem na to stvar, tor viSam ravno toliko kriv, ka-'Ve-j1'ako bi do česa prišlo. — He ,moram varovati sam ^^ boste gotovo sami
CPa Mileva: "Da, ali . . . ko ~ naJ vam povem ... pa a-
zve?" • „7 ,
fe? tie' ^vedeti se ne more, ^etp Smem Povedati, vi ne
Goe Povedati." ta?„sPa Mileva: "Ali
•J*
h.. '3a
babi-
ca- «t> i •
-ja v' abica ? Babica bo
Wf>Zena; to, ki jo zdaj imate, q sPodili."
jJPa Mileva: "Pa otrok?"
ca- "/s , Oos' bo fant- bo vaš."
Mileva: "A punčika?" ^ožilj. ' bomo že komu iz-' 0 je moja skrb, da se
o njej ne bo nič razvedelo. Nekaj boste dajali mesečno za vzdržavanje otroka."
Gospa Mileva molči, dolgo molči in premišlja. "Juh, strah me je, samo če pomislim."
Fiča: "Izbirajte! Ali dvesto-tisoč dinarjev, s katerimi vi razpolagate, ali primerno vzdržavanje".
Gospa Mileva vstane, gre razburjena po sobi, se zopet vrne pogleda Fiču v oči in ga hoče nekaj vprašati, ali se premisli. Fiča živo nadaljuje:
"Vi se morda vprašujete, kaj bi jaz zahteval za takšno uslugo. Prosim — jaz sem skromen, zelp malo; samo toliko, kot vi mislite, da je prav za tako uslugo."
"Ne, ne mislim tega, v tem o-ziru bi lahko, ali . . . ne morem se odločiti, to ni tako lahko."
Pa vendar — po daljšem boju same s seboj se gospa Mileva odloči, da vzprejme predlog in sklene pogodbo s Fičo.
Še tisti dan se je ga. Mileva razjezila na babico, tetko Lenko, ker je malo pozno prišla, in jo je spodila; za babico pa je vzela Fičevo ženo. V resnici mnogi so se temu čudili, ker se Fičeva žena ni nikoli učila tega opravila, ali, če je taka volja porodilje, pa naj ji bo!
In naposled pride dan, ki so ga že težko pričakovali: Gospa Mileva leži v postelji, v kateri so bile tri blazine s kvač-kanimi vložki, potem odeja od rdeče svile in vse drugo, kar je potrebno.
V sobo ni smel vstopiti nihče razen Fičeve žene, a v sosednji sobi je čakal Fiča, pripravljen, da rodi otroka, kakor ga je zahteval testament.
Gospo Milevo popadejo pohodne bolečine in v božjem imenu rodi fantička, ki je bil v resnici tako velik, kot da ima že dva in pol tedna. Ali to nič ne de. Neko majceno punčiko, ki se je brez stvarne potrebe tu našla, pa odnese še tisto noč Fiča nekam iz hiše. .
A drugi dan se je raznesel po mestu glas, da je gospa Mileva dobila nocoj lepega, zdravega fantka, ki je na las podoben njenemu rajnemu možu.
Otrok dobi na znamenju ime
Momčilo, a čez teden dni je dobil pri krstu ime Nedeljko.
Tako je bil grešni Milič zdaj že drugič krščen. Boter pri drugem krstu pa se je resno potožil mladi materi, da bi mu bile skoraj odpadle roke, ko je držal otroka.
"Bog naj ga poživi, ali otrok je tako močan in velik, kakor ga še nisem dozdaj krstil."
ŠESTNAJSTO POGLAVJE Čez štirideset dni.
Minilo je štirideset dni, z drugimi besedami, minilo je toliko časa, kolikor traja najdaljši post v letu, in gospa Mileva je vstala sveža, rdeča, nasmijana, tako, da gospod Vasa Gjurič ni mogel, da bi ne vzkliknil: "Udo-vica in pol!"
Bivši občinski rejenček, bivši Milič, a zdaj Nedeljko, se je razkokodajskal, ležeč kot paša v svilenih plenicah, pod svileno odejico v zelo lepi zibki in z ni-kelnastim sesalčkom v ustih, tako lepim, kot bi ga mu nikoli ne kupil odbor prelepniške občine, pa četudi bi naložil posebne davke za prebivalce svoje občine.
Nedeljko je popolnoma zadovoljen s svojo usodo, in tako pri sebi misli:
"Zdaj je dosti bolje, kot pa je bilo takrat, ko so me biriči vlačili z razniki akti, ali pop pod svojo mantijo, ali ko mi je Jova štacunar mašil v usta debelo, pusto kašo z mlekom."
To je, Nedeljko tega ne misli, ker še ni zna misliti, a pisec tega romana veruje, da bi Nedeljko gotovo tako mislil, ko bi mogel.
In ko Nedeljko tako uživa, že sedi gospa Mileva kraj okna, pri katerem je tudi prej rada sedela, čeprav ni zdaj nikake potrebe, da bi videla gospoda Vasa, ker je že rodila lepega o-troka.
Da, ali zdaj je že navajena, da sedi pri oknu, a gospod Vaša je navajen, da gre večkrat mimo tega okna, in ker je navada druga narava, to je da "druga narava", tako spremenila Milevo, da celo okno odpre,, kadar gre gospod Vaso mimo, a gospod Vasa zopet obrne glavo prav do ramen.
Ker pa je gospod Vasa bil sodni pisar in je delal pri kon-kurzni masi, ni nič čudnega, a-ko je kakor z maso tudi z udo-vico prišel v dotiko. Spoznal se je torej z udovico in se potem večkrat oglasil pri njej, da jej svetuje kaj glede njene 'mase, katero je ona upravljala kot glavni dedič.
(Dalje prihodnjič;

fill
wm *$
Iz angleškega časopisja
Londonski časopis "The People" prinaša v svoji številki od 28. marca obširen članek z naslovom: "Velika ofenziva osišča proti Srbom" in piše med drugim:
"Petorica divizij osišča je začela splošno ofenzivo proti Srbom z namenom, da jih uniči še predno bo osišče prisiljeno, da se umakne nazaj v Evropo in da začno zavezniki neposredno groziti z invazijo Balkana.
Istočasno so začeli Nemci pobijati vse znamenitejše jugoslovanske osebnosti, ki so v njihovih rokah, hoteč tako odvzeti narodu vse eventualne vodje. V Srbiji so ubili ta mesec približno 3,000 oseb — tako trde vesti, ki jih je prejel jugoslovanski glavni stan v Kairu.
Računajo, da se nahaja približno 120,000 Jugoslovanov v boju proti skupinam osišča, ki se poslužujejo letalstva in topništva, orožje, katerega Jugoslovani nimajo.
Predstavnik Jugoslovanov v Kairu je dejal, da je njihova prehrana slaba in da tudi nimajo materijala. Akoravno dobe sem in tja nekaj podpore, je vendar težko reči, kakšna bo njihova usoda, ako ne bodo zavezniki izvršili še letos invazijo Balkana.
V sedanjem trenotku razpolaga nemški general Loehr z približno 500,000 vojaki na Balkanu, toda njegovi italijanski kar vidno kopne z dneva v dan; te italijanske oddelke zamenjujejo največ čete balkanskih satelitov osišča.
Iz Jugoslavije prihajajo vesti, da število italijanskih dezerter-jev narašča z veliko naglico, odkar so angleška in ameriška letala začela bombardirati Italijo z juga in severa.
Jugoslovani so storili vse kar so mogli, da preprečijo ojačenje položaja osišča na Balkanu. — Dan in noč gradi osišče zračne in pomorske baze na obalah Dalmacije in Grčije; ogromne količine materijala dovažajo v te kraje.
Jugoslovanski in grški partizani sicer stalno napadajo mostove in tunele in skušajo pretrgati prometne zveze osišča. Za svoj odpor proti Nemčiji je Jugoslavija morala plačati o-gromno ceno. V teku dveh let, odkor je bila odstavljena vlada, ki se ja hotela pobotati z Nemčijo, je izgubila že milijon ljudi. Na desettisoče izgnancev se nahaja v delavskih taborih okupirane Evrope.
spomin
ob prvi obletnici, kar je umrl naš ljubljeni soprog in oce
TON TESCAVEC
ki je za vedno zalisnil svoje \ blage uči dne 27. aprila, 1942
Eno leto je poteklo, kar si Ti zapustil nas. Črna zemlja Te "Iskriva, ran ni izbrisal še čas.
Dragi soprog in preljubi jeni oče,
prezgodaj odšel si od nas. Zapustil- vse, ki & jih ljubil, .zapustil, svoje lastne drage.
Žalujoča soproga Anna in otroci
Cleveland. Ohio, '28. aprila, 1943.
1900
1943
v
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena soproga in dobra, skrbna mati
jHarp #ref)obec
ROJENA KAL1STER
Zatisnila je svoje blage oči dne 14. marca po kratki in mučni bolezni. Previ-dena s sv. zakramenti je zaspala za vedno. Pogreb se je vršil dne 18. marca iz J os. Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzetja na Holmes Ave., ter od tam po opravi jeni slovesni zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnica je bila rojena dne 28. marca, 1900 leta v vasi Jurišče na Notranjskem.
V dolžnost si štejemo, da se najlepše zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti pokojnice. Zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. Anton Pucel, Sr., Mrs. Mary Martin, družini Kuncic in Perrotti, delavci pri Kuhcic-Perrotti, Grandma, Mr. John Pucel, Mr. F. Zajec, družini Matt Zadel, družini John Wolf, družini Oblak, Stella in Helen Zadeli, družini Frank Zupančič, Brazil Rd., Mr. in Mrs. Anton Tanko, družini Joseph Tomsic, družini Frank Prelc, Mr. in Mrs. Leo Kaušek, delavci pri The Geometric Co., Local No. 70, Miss Culler and Home Room, Dept. 121, in E. R. S. od Cleveland Twist Drill Co., društvu Mir, št. 142 SNPJ, St. Mary's School, 8th Grade, in za skupni venec Mrs. Jennie Ko-zely in sosedom.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokoinice. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Cermeli, Mr. in Mrs. Frank Zadeli, Mr. in Mrs. Henry Opalek, Stella Sedniak, Mr. in Mrs. Frank Urankar, A. Sernel, Jr., Mr. in Mrs. Jaksetic, Mr. in Mrs. Srebot, Miss Stella J. Zadeli, Mr. in Mrs. Anton Krall, Sr., Mr. in Mrs. George Hribar in družini, Mr. in Mrs. M. Drensek, The Siglitse&ts, Mr. John Pucel, Mr. in Mrs. Frank Grill, Mr. in Mrs. Ed Krall, Vida Kozel, Mr. Matt Sedmak, Mr. in Mrs. Kapel, E. 157 St., Mr. in Mrs. Cek, Mrs. Frances Zagar, Mr. in Mrs. Merzlikar, Mr. in Mrs. Ben Pike, -Carol Batich, Mrs. Mary Zupančič, 686 E. 157 St., Mr. in Mrs. Starman, Mr. in Mrs. Barbo, Mr. in Mrs. Rudy Rozanc, Mrs. Jennie Kozely in sosedom, Mr. in Mrs. Kaucic, Mr. in Mrs. Tony Vadnal, Sr., Mary Hribar, Mr. in Mrs. Henry Zcrman, John in Mary Oblak in družina Wolf, Mr. in Mrs. Frank Supanick, družina Frank Može, Mr. Louis Turk, Mr. in Mrs. Stanley KokotecMr. in Mrs. Tcny Zadeli, Mrs. Frank Godlar, Mr. in Mrs. Smalic, St. Mary's Baseball Team, Mr. in Mrs. John Burja, Mr. in Mrs. J. Balzer, Mary Sustarsic, Mrs. K. Zadeli, Ann Spelic, Mrs. F. Zele, Mr. in Mrs. Svigel, E. 60 St., Mrs. Pižmoht, Mr. in Mrs. Bubnich, 6th Grade St. Mary's School, 8th Grade St. Mary's School, 'Mr. in Mrs. S. Zupančič, Mrs. Grosel, Geometric Stamping Co., Mrs. Mary Princ in hčere, Tattler, družim Kogovsek in Znidar, Mr. in Mrs. Pucel, Jr., Valaira Fidel.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli pokojno kropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in prvovrstno vsestransko poslugo.
Hvala čst. g. Rev. Celesnick za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Zahvalo naj sprejmejo žene, ki so nosili krsto, kakor tudi oni, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo prV pogrebu, in sicer: Mr. Stanley Kokotec, Mr. Frank Koketec, Mr. Frank Strahovec, Mr. Frank Zajec, Cleveland Twist Drill Co. društvu Mir, št. 142 SNPJ.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katereyy, ki je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja in mu izrekamo najlepšo zahvalo.
Ti, ljubljena soproga in draga mama, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Odšla si k Bogu, da sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kur si dobrega storila. Mi Te težko pogrešamo, vsaj si nam bila tako dobra. Spominjali se Te bomo vedno z hvaležnostjo v molitvi, dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva nad zvezdami!	1
Žalujoči ostali:
%
JOHN, soprog PVT. JOHN, JR., sin MARY, DOROTHY, CAROLINE, ROSE MARIE, hčere LOUIS, brat v Penni. Brat v Južni Ameriki Dva brala in ena sestra v stari domovini.
Cleveland, Ohio, dne 28. aprila, 1943.
Vitis is the oliiciul pester, drawn by a Chv.cland artist, for Cuyaitoga Ccu.it> *
2nd War Loan Campaign.
STRAN S.
ENAKOPRAVNOST
28. aprila, 1943.
P. DECOURCELLE:
V tovarni težkih topov
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN — I. DEL
—	Qospod, — je dejal pri-šlčc, — oprostite, prosim, če sej vam zdi moj poset nenavaden ■
-in morda celo vsiljiv. Prihajam' po informacije o dami, ki ste jo | nekoč dobro poznali in ki se je j morda še spominjate — o He-1 leni de Montlaur.	,
—	O Heleni dfe Montlaur!
Robert je tako presenečeno
kriknil in prebledel, da se je Paul Vernier ustrašil in ni vedel, kaj bi to pomenilo.
Robert jo hotel vstati, pa je omahnil nazaj v naslanjač. O-vratnik ga je tiščal, dušil se je.
—	To damo. — je nadaljeval Paul Vernier, — je zadela strašna nesreča. Vi bi ji pa morda lahko pomagali, da bi bilo njenega trpljenja kmalu konec.
—	Helena! ... ga je prekinil Robert. — Helena! ... Je že živa? . . . Povejte! . . . Odgovorite !
—	Da, gospod, živa je.
—	Ste prepričani o tem?
—	Zagotavljam vas. Saj jo vsak dan vidim in govorim z njo.
—	Oh, gospod, srečo nam prinašate! — je vzkliknil Robert ves iz sebe od veselja.
In odhitel je po stopnicah obvestiti Carmen o radostni novi-. ci. Služinčad je kar strmela, videč gospoda, kako preskakuje kar tri stopnice in kriči na vse grlo:
—	Carmen, Carmen!
Vsa prestrašena mu je Carmen hitela naproti., Ihteč od sreče jo je objel in zajecljal:
—	Helena! . . . Helena! ^ . . živa . . . živa! . . . Helena je živa!
Že pri samem Carmeninem i-menu, ki ga je izgovoril polkovnik, je Paul Vernier uganil, da se mu je posrečilo prevzeto poslanstvo.
Že tistega dne, ko mu je Helena de Montlaur pravila, da je prepričana, da je slučajno srečala svojo sestro in njenega moža, je ukrenil Paul vse, potrebno, da dobi informacije o mladem polkovniku.
V vojnem ministrstvu, kamot se je najprej obrnil, mu niso mogli postreči z zaželjenimi informacijami.
Polkovnik d'Alboize je bil na dopustu. V ministrstvu niso vedeli, kje stanuje. Postrežljivi u-radnik mu je dejal samo, da bo lahko zvedel za naslov, ko se polkovnik vrne z dopusta.
Kar se tiče njegovega zasebnega življenja, so vedeli samo, da se je v tujini oženil. Niso pa vedeli, kdo je njegova žena.
Zaman je Paul Vernier poskušal tudi zvedeti kaj o ydovi po de Saint-Hyrieixu.
Ali ni bila njegova tragična! smrt ob uporu kaznencev v Ka-
kau oznanjena pomotova? Sledove tako davnega dogod-
ka je bilo težko najti, pač so pa Roberta zagotovili, da bo vest točna, ker je bila objavljena v uradnem listu, a oblast se nikoli ne moti.
Paul je moral večkrat v vojno ministrstvo, obredel je vse oddelke in čakal po cele ure v predsobah, da je končno dobil zaželjene informacije.
Heleni ni hotel povedati, da je svoj cilj tako rekoč že dosegel. Od jutra dq večera se je zadovoljeval s tem, da jo je zagotavljal, da ji . pove drugi dan važno novico.
Rahločuten kakor vedno je hotel prihraniti nesrečni ženi bridko razočaranje, ki seveda ni bilo izključeno.
Kaj ni bilo možno, da se je zmotila misleč, da je srečala Carmen in njenega moža?
Morda se je oženil Robert d'Alboize z drugo, pa je pozabil na svojo ljubico in napravil križ čea preteklost, čez prelepe sanje, ki so se pa razpršile v nič.
Kaj bi ga torej brigala Helena in njena po krivem omadeževana čast? Kdo bi mogel zahtevati od njega, naj poskrbi, da bo dokazana Helenina nedolžnost?
Če se je res oženil, ga vprašanje Helenine usode pač ne bo zanimalo. Ali je še imel pisma, ki jih je bil obljubil Heleni, ko se je mudila v Toursu, usodna pisma, ki jih je bil najbrž pozabil odposlati ali pa jih je kljub svečani obljubi pridržal? Morda jih je pa sežgal.
Videč polkovnika in njegovo ženo, kako sta planila vsa iz sebe v sobo in ga solznih oči ob-sula z vprašanji, je pa Paul takoj spoznal, da je bil njegov strah neutemeljen.
Prečudno naključje, igra usode, kakršna se pripeti zelo redko; Robert je torej Carmenin mož!
Ali pa vesta za strašno nesrečo, ki sta jo sama zakrivila? Če vesta, zakaj nista napravila neznosnemu življenju svojih žrtev konec ali vsaj zmanjšala zla?
Ali sta vedela, kaj se je zgodilo z Ramonom de Montflau rom? če sta vedela, zakaj mu nista odprla oči, zakaj sta ga pustila živeti v grozni zmoti?
—	Helena? . . . Gospod! . . . Kje je Helena? ... je kričala Carmen in srce se ji je krčilo v strahu, da ni prav slišala.
—	V vasi nekaj milj od Pariza, — je odgovoril Paul Vernier.
—	Hitimo tja! ... In požu rimo se, da jo dobimo doma! . Uboga, sveta mučenica! . . . Ni-
Mali oglasi
ŽENSKE
in
MOŠKI
za
Na gornji sliki vidimo troje prizorov iz tovarne za izdelovanje topov v ladjedelnici v Wash-ingtonu, D. Ckjer izdelujejo mornarične 16-palčne, kakor tudi druge, lažje topove. Na desni sliki pregledujejo naboje.
TEDENSKI RACIJSKI KOLEDAR
SLADKOR—Znamka št. 12, s katero lahko kupite 5 funtov sladkorja do 31. maja.
ČEVLJI—Znamka št. 17, ki velja za par čevljev do 15. junija.
GASOLIN—Znamka št. 5 v A knjižici je dobra do 21. maja. Znamke v B in C knjižicah pa so veljavne, dokler ne poteče rokf ki je označen v teh knjižicah. ,
"TAJERJI"—Zdaj pride na vrsto druga inšpekcija. A knjižica do 30. septenfbra. B do 30. junija. C do 31. maja. Ko-mercijalna vozila vsakih 60 dni ali vsakih 5,000 milj, kar je prej na vrsti.
KURIVNO OLJE—Znamka št. 5 mora zadostovati za toploto in vročo vodo do 30. septembra.
PROCESIRANA ŽIVILA—Modre D, E in F znamke veljavne do 30. aprila. Modre G, H in J znamke veljavne od 24. aprila do 31. maja.
MESO, SIR, SUROVO MASLO, MASTI in IfENANE RIBE—Rdeče A, B, C in D znamke, ki so zdaj v veljavi, ostanejo veljavne do 30. aprila. Rdeče E znamke postanejo veljavne dne 25. aprila ter ostanejo veljavne do 31. maja. Rdeče F znamke postanejo veljavne dne 2. maja; G znamke dne 9. maja; H dne 16. maja, in J postanejo veljavne dne 23. maja; vse pa ostanejo v veljavi do 31. maja.
ti trenutka ne smemo zamuditi! Ah! Kako hrepenim pasti ji k nogam in prositi jo odpuščanja za vse zlo, ki sva ji ga prizadejala.
In kmalu sta dirjala dva iskra vranca po cesti proti Mois-sellesu, Paul Vernier se je vračal z Robertom in Carmen k Heleni.
Spotoma je Robert pravil gostoma, koliko je Helena pretrpela že odkar jo pozna on.
Helena ni vedela, kam se je napotil njen prijatelj. Vsa potrta ga je- pričakovala, bala se je in obup se je je loteval, obenem se je pa na tihem tolažila, da še ni vse izgubljeno.
Zaprla se je ■ v salon, se u-maknila zunanjemu trušču in zrla zamišljeno v peč, kjer so plamenčki lizali polena.
Kar je zaslišala v predsobi nagle korake. Zastor se je od-grnil.
Začuli so se pretresljivi kriki. Kriki bolesti in radosti obenem. Krčevito ihtenje se je izgubljalo v izbruhih radostnega smeha.
Helena je počivala v objemu .strmeče Carmen, Robertu d'Alboize, stoječemu pred njo, sta pritekli dve debeli solzi po zagorelem obrazu in njegova prša so se krčevito dvigala.
Paul Vernier se je obzirno u-maknil.
—« Ti! ... Ti! ... je ponavljala Carmen z drhtečim glasom venomer.
—	Draga sestra! . . . Nedolžna mučenica! — je zašepetal Robert.
Helena, v nesreči nezlomljiva, ni mogla prenesti silnega čustva, ki ji je napolnilo srce. Zatisnila je oči in se onesvestila.
Ko se je zopet zavedla, se ji je ustavil pogled na Carmen in Robertu. Hvaležno se je ozrla na oba, toda njen prvi krik je bil:
—	Ramon! . . . Milček! . . .
—	Ramon stanuje tu . . .
—	Torej sem rešena! ... — je vzkliknila vsa srečna . . . Znano mu je, da nisem kriva! Naj le pride. Odpustim mu . . . Povejta mi, če me še ljubi . . . Ah! Kljub vesmu zlu, ki mi ga je prizadejal, ga vroče ljubim.
—	Ljubi te . . . je odgovorila Carmen, — ljubi te vroče, kako* nekoč . . . toda . . .
—r Kaj hočeš reči? — je vzkliknila Helena, videč, da sestra okleva.
—	Ljubi te kakor nekoč, ni pa prepričan o ten\, da se je zmotil ... Ne da se prepričati.
—	Kaj nista govorila z njim o tem? Kaj mu nista povedala vsega po pravici?
—	Vse sva mu povedala, draga sestra. Poslušaj.
Robert in Carmen sta povedala ubogi ženi vse, kar se je količkaj tikalo njene strašne u-sode, povedala sta ji, kaj sta ta čas sama pretrpela, kako ju je pekla vest in kako nesrečen je Ramon.
Do dne, ko je Ramonu na materinem grobu vroča ljubezen ali usmiljenje izvabilo prizna-
Italijani z belo zastavo


Na sliki vidimo dva Italijana, ki sta prišla z msoko dvignjena belo krpo, ki naj pomeni belo zastavo, k Angležem.
nje, ki ga je Carmen slučajno slišala, so vsi mislili, da sta Helena in Milček mrtva.
Ramon je hotel, da bi živeli vsi v tem prepričanju, seveda v prvi vrsti sam. In vendar je bila ljubezen močnejša od ogorčenja, ki ga je vzhkidila v njem njena nezvestoba.
Objokoval je Heleno; . . Hrepenel je po nji, bil je ves nesrečen, ker ni mogel živeti z njo. Toda še vedno je bil prepričan, da je kriva.
O njeni krivdi je bil tako trdno prtpričan, da Robertu, in Carmen ni hotel verjeti.
Imela nista nobenega dokaza, da bi ga prepričala, da je v zmoti. Edini dokaz je bil mogoč .. .
Pisma, ki jih je Carmen nekoč pisala Robertu, tista pisma, ki je Helena sama prispela po nje v Tours in ki bi jih bil moral Rober drugi dan poslati za njo.
Takrat sta mu dejala, da so se pismo izgubila, da so bila ukradena nesrečnemu d'Alboi-zovemu vojaku; povedala sta mu tudi, da so jima ponudili ta pisma proti visoki odkupnini baš ko sta hotela najti Heleno in Milčka in kako je slednjič tudi ta zadnja nada splavala po vodi.
Helena ga ni prekinila. Gledala ga je izbuljenih oči, vsa iz sebe od groze. Ah, to pot je pa gorje že presegalo njene moči. čutila je, da nima več moči, da bi še prenašala to strašno trpljenje.
Kruto preganjenja usode jo je strlo. Zdelo se je, da jo življenje znova zapušča.
Glava ji je omahnila nazaj in samo njene drhteče ustnice so pričale, da je še živa.
Robert in Carmen sta klečala pred njo.
— Odpusti nama, ti sveta in plemenita mučenica, tako dolgo in tako kruto preganjana po najini krivdi . . • Ah, odpusti nama v najino sramoto! . , .
Odpusti nama, Helena, odpusti, draga sestra! ... Ne glej me tako otožno . . . Vrnem ti srečo, ki sem ti jo ukradla, to ti prisegam! ... In čeprav bi morala umreti pod težo zaničevanja. in Ramonovih očitkov . . . Prepričam ga, da si nedolžna.
(Dalje prihodnjič)
Pričenši jutri opoldne
RESNIČNA ZGODBA
moškega- in ženske-ki sta ubila Heydricha,
krutega nacijskega krvnika!
"TUDI KRVNIKI UMRO"
Brian Donlevy
igra glavno vlogo
Circle gledališče
Euclid in E. 102 St.
Vrata se odpro dnevno opoldne VSTOP. 25c DO G. URE
čiščenje uradov
Zglasite se med 1.30 in 3. uro popoldne.
PLAČA NA URO
AETNA WINDOW
Cleaning Co.
1430 E. 27 St.
vogal Superior
Mali oglasi
Družina
brez otrok išče 3 ali 4 sobe, in kopalnico, med E. 61 in E. 76 cesto. — Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Rad
bi dobil priletno žensko, ki bi opravljala hišna dela. Zglasi naj se osebno ali pismeno pri JOE KARLINGER, 433 East 158 St.
T	O
A C P
2ENSKE
se bo skrbno izbralo
za
OSKRBNICE
Visoka plača na uro. Zglasite se osebno Od ponedeljka do petka 8.30 zju. do 5. pop. Ob sobotah in nedeljah do poldne—ob sredah zvečer 7. do 9.
Thompson
Aircraft Products Co.
23555 Euclid Ave.
Izkušena
strežajka dobi delo v restavraciji, da bi pomagala tudi v kuhinji. Prosta ob nedeljah. — Zglasite se pri JOS. WOLF, 13828 St. Clair Ave.
Išče se
moškega ali žensko za delo v gostilni. Dobra plača. Mora biti nad 21 let starosti. Zglasite se pri KOTNIK'S CAFE, 7513 St. Clair Ave.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na' vašega starega znanca
John Oblaka
1146, E. 61 St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730
• Otvoritvena posebnost
STENSKI PAPIR, preko 1000 novih 1943 vzorcev na izbero. Posebnost od ya do l/s ceneje. NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. Clair Ave.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
PUNCH PRESS OPERATORJI
IZKUŠENI M
tudi za
DIE SET-UP DELO ter WELDERJI
za varenje na plin
SPREJEMA SE TUDI "LEARNERS KI BI SE NAUČILI, TER POMOČNIKE IN TE2AKE.
60 ur dela na teden jamčenj Samo plača na uro (Day Work) 100% vojno delo.
Prinesite seboj "Availability Certificate," ki izkazuje, da lahko sprejmete delo. Rojstnega lista se ne zahteva-
Sprejema se tudi dečke, stare od 16 leta naprej za delo P" šoli in ves dan tekom počitnic. To je izvrstna prilika za one, W n® delajo v obrambnih tovarnah, d® ' preskrbijo dobro delo, ki je vojno de •
NATIONAL FORMETAL CO.
6539 METTA AVE.
od Addison Rd. in St. Clair Ave.
IŠČE SE
2ENSKE
za
Lahko interesantno
tovarniško delo
Predznanje ni potrebno-Mi Vas bomo učili-Plača na uro. Poleg overtime.
THE E. F. HAUSERMAN &
6800 Grant Ave.
Med. E. 71st in E. 49th &
južno od Harvard
INŠPEKTORJI / Floor & Bench OPERATORJI
za o A WARNER & SWASEY^
ENGINE LATHES
POTTER & JOHNS01"
. ZUNANJI BRUSAC
GRIDLEY AUTOMAT1
TEŽAKI ZA ,SPLO^u
DELO
za
RECEIVING ROOj4 SHIPPING ROOM STOCK HANDLER®
POMETAČE
Delo znotraj in zunaj;
Visoka plača na uro Pole^ "overtime"
CLEVELAND
TRACTOR
19300 Euclid A**
Izurjeni operate1
BORINg" MIL^S
(Horizontal In Vertfc«" VELIKIH STRUGALf11
Farmers Poultry Market
i Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOSI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe?
Pridite in oglejte si
naSo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih
RADIAL DRfljl
Plača na mro, poleg "oV^jjl če ste sedaj zaposleni Prl f

delu, se ne prlglasite'
Wellman Engin
7000 CENTRAL
ine®r
Moški p
mirnega značaja išče hrano pri mirni sloven3*^ žini. Najraje bi dobil v s£ St. Clair Ave., toda sp*"ej. tudi v Collinwoodu. P0*®^ nik. Kdor ima kaj PrilT* Py naj pusti naslov v ur»d y kopravnosti.	^