TIiCI/1 ■ itjai _____Pred zaključkom .planskega leta_ VeSik porast prometa in zaposlitve v letošnjem letu 22. DECEMBER - PRAZNIK JA Ze od vsega začetka je ljudstvo spre raljalo Jugoslovansko armado. Na sliki vidite, kako se ljudstvo umika skupaj s četrto črnogorsko brigado Se nikoli ni, bilo v naših krajih, ki tvorijo Istrsko okrožje, take gospodarske aktivnosti kot v zadnjih letih, še prav posebno pa letos. Z uvedbo planskega gospodarstva se je ta aktivnost povečala. Številne so bile planske naloge, ki jih je bilo treba ivr-šiti. Danes bomo obravnavali nekatere podatke, iz katerih se najbolj nazorno kaže ta gospodarska dejavnost in njen obseg. Na razpolago so nam namreč podatki o blagovnem prometu po suhem in po morju ter podatki o zaposlitvi v posameznih sektorjih gospodarstva, vsi iz tega leta. Blagovni promet je v zadnjih letih pri nas stalno naraščal. Nikoli poprej ni prihajalo v naše luke toliko ladij, ki so polne najrazličnejšega blaga. V naših pristaniščih ni bilo še nikoli takega prometa, take živahnosti pri izkrcavanju. Les, cement, živila, stroji so vsaik dan na vrsti. Naše ceste so polne kamionov, ki prevažajo to blago na gradilišča in v tovarne. Vsekakor je na prvem mestu po svoji količini material, ki ga potrebujemo za gradnje. V zvezi z enoletnim planom smo odprli 212 gradbišč. To ni malo. Tisoče in tisoče ton peška, apna, cementa, opeke, železja in lesa je treba prevoziti po morju in po cestah. Opeko uvažamo v velikih količinah, naše tri opekarne še niso v stanju, da bi zadostile potrebam naših gradenj. Sedaj pa nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, kako se je razvijal blagovni promet v zadnjih letih. Leta 1948 smo s tovornimi avtomobili prevozili 206.115 ton blaga. Leta 1949 273.426 ton, letos pa do 15. decembra po nepopolnih podatkih 362 tisoč 824 ton. Blagovni promet po suhem je od lani do letos po dosedanjih podatkih narastel za 32 %. To kaže, kako se je povečala naša gospodarska aktivnost z uvedbo enoletnega gospodarskega plana. Blagovni pomorski promet pa je znašal leta 1948 136.907 ton, leta 1949 162.692 ton, letos pa do 31. oktobra 160.325 ton. Za november in december še nimamo podatkov. Vidimo pa, da smo že do konca oktobra skoraj dosegli lanske številke. Ko pregledujemo številke prevoženega blaga, moramo upoštevati, da je bil letos zaradi izredne suše močno skrčen prevoz sadja in zelenjave in da je v zvezi s tem porast blagovnega prometa na ostalih sektorjih naše gospodarske aktivnosti še precej večji. Ves ta porast gre na račun investicij v zvezi z enoletnim planom. Ce upoštevamo do minimuma zmanjšan prevoz sadja in zelenjave, lahko rečemo, da je letos (po do sedaj znanih podatkih) naš blagovni promet porastel za okrog 40 odstotkov na ostalih sektorjih. Sedaj pa še nekaj podatkov o porastu zaposlitve v Istrskem okrožju v času od 1. I. do 31. X. 1930. Ko smo 1. I. 1950 začeli plansko leto, je bilo pri nas na vseh gospodarskih sektorjih (izven kmetijstva in ribištva) zaposlenih 5.941 oseb. To število pa je do 31. X. narastlo za 2.312 oseb; tega dne je bilo zaposlenih v našem okrožju 8.253 oseb. V procenHh znaša ta porast 39 c/0. Na Okrajna konferenca S1AD V nedeljo 24. decembra bo v. koprskem gledališču ob 9. uri prvi okrajni novo izvoljeni zbor SIAU. Vabljeni vsi delegati, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah SIAU 10. decembra za okrajni zbor. posameznih gospodarkih sektorjih je število zaposlenih oseb takole narastlo: na področju gradenj za 24 %, v industriji za 5 %, v prometu za 6 %, v trgovini za 56 % v rudarstvu za 105 %, v obrtništvu za 37 ef0 in v ladjetelništvu za 60 %. Te številke so dovolj zgovorne. Kažejo, kako silno je porastla naša gospodarska aktiviost V zadnjem letu in kako je naš enoletni plan mobiliziral vse naše gossodarske sile. Nove in nove stotine oseb, zlasti iz naših mest, ki so bile še lani izven produkcije, so se vključile v naše gospodarsko življenje in v borbo za socialistično izgradnjo. Ce vzamemo porast prometa in porast zaposlitve kot merilo povečanja naše aktivnosti na gospodarskih področjih, ki jih v glavnem zajema naš enoletni plan, potem bi lahko rekli, da se je naša aktivnost letos povečala za okoli 40 %. To je velik skok, ki tudi kaže, da smo letos napravili velik korak naprej v našem gospodarstvu. Sedaj iso se pri šovinističnih in iredentističnih krogih Trsta z Giornale di Triaste na čelu spravili na odkrivanje resnice o Jugoslaviji. Cloveik bi si mislil, da bodo že enkrat začeli odkrivati resnico o Italiji, ki jim je mnogo bližja, mnogo bolj zanimiva in ki jo gotovo tudi mnogo bolje poznajo. Povedali bi nam, da so tam prav vsi od sicilskih banditov, napolitanskih beračev in rimskih mežnar-jev pa do fevdalcev, papeških grofov, fašistov, kominformistov, inisinov in monarhistov navdušeni z vse odrešujočim De Gasperijievim režimom. Toda ne, oni odkrivajo resnico o Jugoslaviji, in sicer na način, kakor bi ta bila nekje v sredi črnega kontinenta in ne v osrčju Evrope. Vemo, da se velik del čitateljev njihovih listov rad zabava s senzacijami, z zgodbami o vlomih' in umorih, ki jih je vsa italijanska kronika polna, vendar bi bilo vse bolje, da bi za zabavo svojih ljudi središče teh opisov postavili nekje v Italijo, kakor pa so tuji in oddaljeni kraji Jugoslavije. Torej gospodje okrog klerikalnega glasila so se vsedli za zeleno mizo svoje redakcije in napisali poročilo o jugoslovanskih bojiščih. Ce berete njihove izvirne vesti iz »zaupnih vir rov«, boste zvedeli, da divja tam prava pravcata vojna, tako kot je bilo Jugoslovanska armada, naš ponos in najzaneslivejši čuvar naše svobode, neodvisnosti ter izgradnje socializma, je 22. t. m. praznovala s roj tradicionalni Dan v spomin na usta- vsaj takrat, ko so oni udarili po Grčiji in Albaniji. Zvedeli boste, da so tam ljudje tako navdušeni, da bi vse obrnili in da v svojem junaškem razpoloženju že sploh ne vedo, po kom bi udrahnili. O, da bi navseazdnje sploh ne sekali po jezikavi materi Italiji. Seveda so glavni junaki teh bojevitih dogodkov ljudje, ki so na las podobni italijanskim klerikalcem. Poznamo polno razboritih klerikalcev, raznih fajmoštrov, patrov i-n jeziutiov, škofov Sancinov in podobnih junakov, toda ti se kakor vemo, rajši bore po prižnicah, ali za kako dobro obloženo mizo, toda na mejdan, tam, kjer diši po smodniku,' pa radi ne gredo. Zato so poslali tudi svoje jugoslovanske somišljenike zelo daleč v borbo, tja v zlato Bosno, ki bi jo verjetno v uredništvu »Giornale di Trieste« niti na zemljevidu ne bi našli, kaj šele v naravi. V tej nesrečni Jugoslaviji pravi giomalov informator se vsi sovražijo, Hrvat Srba in Srb Hrvata, .posebno pa imajo vsi skupaj na piki Slovence. Vemo, gospodje okrog CLN, da so vam posebno Slovenci trn v peti, zato ste jih že davno v svojih pismih in načrtih izbrisali iz zgodovinske stvarnosti. Na podlagi teh ugotovitev ste nas potem tudi tako lepo razdelili med sebe in vaše nacistične prijatelje. Toda niti namišljena fron- novitev svoje prve večje redne edi-nice pred devetimi leti. Predvsem je značilno za Jugoslovansko Armado, ki je hkrati tudi naša armada, saj nas je osvobodila izpod fašističnega jarma, da je nastala v naši ljudski revoluciji iz majhnih partizanskih odredov in da jo vodijo prekaljeni in preizkušeni borci, ki so zrasli iz vrst delavcev, kmetov in delavne inteligence. Vse to daje Jugoslovanski armadi značaj ljudske armade, oboro- Osern dmi po volitvah, v nedeljo 17. decembra je bila v Kopru v gledališču Ristori mestna konferenca novo izvoljenih delegatov SIAU. Mikrofoni, ki so bili nastavljeni na glavnih koprskih trgih, so prenašali potek konference in tako omogočili tudi prebivalstvu izven gledališča posili- ta v Bosni niti fantaistiični ustaši na fcrših planinah Dalmacije, naj vam jih še tako lepo pričara domišljija vaših prenapetih možganov, ne vrnejo več časov, ko bi mogli ostvariti one črne namene, katerim naj bi vaša izvirna poročila služila,. Krvava roka, iredente se lahko steguje še v varnem zavetju svete rimske koalicije, vendar njeni kremplji ne bodo nikdar več segli čez mejo. Tam bi jih namreč ■takoj odsekali. Zaman danes tudi rohnite nad Američani in Angleži, da slabo poznajo novo Jugoslavijo, i-n da bi jo bilo treba pustiti umreti od lakote, samo zato, da bi na njenih razvalinah postala močnejša mila in človekoljubna Italija pod vodstvom tržaškega CLN. Zaman blatite tudi junaško jugoslovansko vojsko, ki je v času preizkušnje znala pokazati, kaj zmore in zna. Tudi če bi nikdar od nikogar ne dobila nobene pomoči, bi ta vojska vedno prav lahko opravila z junaki, kakor bi jih pobožni možje okrog Giornala poslali v borbo. Briti bi morali na dan z vse drugačnimi aduti, kot s temi, ki jih dnevno mečete na mizo potom stolpcev vaše-, a časopisja, ako bi se hoteli okoristiti v današnji motni situaciji, koi j • izmišljena »izvirna poročila«, 1 Se rode v lažnivih kuhinj tržaških uredništev. 192.542 ur prostvolfnega dela so opravili pripadniki JA koprske in umagske garnizije ★ žene sile ljudske oblasti, armade naše ljudske demokracije. Jugoslovanska Armada je prav zaradi takega značaja in pa zaradi o-gromnega ideološkega političnega in vzgojnega dela, ki ga neprestano o-pravlja po svojih številnih edinicah, tudi moralno, politično močna in e-notna. Zato je . Jugoslovanska armada tudi močna opora naši Partiji in ljudski oblasti v borbi za ohranitev; miru. Jugoslovanska armada je doslej nudila našemu ljudstvu velikansko pomoč pri graditvi socializma s sodelovanjem svojih pripadnikov pri najrazličnejših gradnjah. Tako so pripadniki jugoslovanske armade koprske in umagške garnizije opravili skupno 193.542 prostovoljnih ur v, vrednosti 6,030.310.— din. Od tega dela je koprska garnizija delala na sledečih objektir: pri razširjanju rižanske, ceste 84.070 delovnih ur, pri gradnji zadružnih domov po naših vaseh 5.430 ur, pri pomoči kmečkim zadrugam 19.460 ur, pri pogozdovanju (Nadaljevanje na 2. strani) sati poročila in diskusije svojih predstavnikov. Ob 9. uri so bili zbrani v okrašeni dvorani delegati vseh 12 baz mesta Kopra, ki so bili izvoljeni na volitvah dne 10. decembra. Tovariš Skočir je otvoril konferenca in predlagal 11 tovarišev za delovno’ predsedstvo, ki so bili soglasno izvoljeni. Nato je stopil k mikrofonu tovariš Benussi, ki je v svojem delovnem poročilu izčrpno orisal dosežene uspehe in nakazal bodoče naloge organizacije SIAU. Med številnimi diiskutanti se je oglasil tudi tov. Bra-jkovič, kli je v; imen-u 4. baze napovedal tekmovanje za dober uspeh novoletne jelke vsem 11 bazam v Kopru. Tov. Lanža pa je v diskusiji podčrtal vlogo in naloge, ki jih ima SIAU na kulturno-prosvet-nem področju in poudaril potrebo po ustanovitvi novih čitalnici ki naj bi razpolagale z najrazličnejšimi knjigami in revijami. »Kajti,« je poudaril tov. Lanza, »zavedati se moramo, da z dviganjem kulturne ravni bomo dvigali obenem tudi politično zavest ljudskih množic.« Ob zaključku je tovariš Lanza pozval prisotne, naj sodelujejo pri ustanavljanju pevskih zborov, dramskih družin in podobno. Izredno navdušenje je vzbudila v. dvorani delegacija koprskih pionirjev, ki je prinesla bratski organizaciji pozdrave in želela dobre uspehe v nadaljnjem. delu. Bile so nato volitve novega mestnega odbora SIAU, katerega sestavljajo sledeči tovariši: Borlin Franc, Steffe Artur, Scherian Libera, Cebron Milka, Skočir Matej, Mazzelli Ivan, Giurman Peter, Viola Jakob, Crolinl Elia, C up in Pavel, Furlanič Srečko, Pertič Egidiij, Tinnelli Jolanda, Radin Roman, Ferfolja dr. Luciano, Borisi Josip, Fusilli Leone, Pahor Stanko, Scher Leticija, Zucca AttiliO, Benussi loman., Pred zaključkom konference so bili ..prejeti pozdravni borzo javiti Okrož- ,mu odboru SIAU in Glavnemu odboru Ljudske Fronte FLRJ. JA — budni čuvar meje socialistične Jugoslavije. Borci se usposabljajo v voj. tebniki. Najdejo pa tudi dovolj časa za čitanje časopisov in razvedrilo CnUTATTOTT so se lotili odkrivanja Tudi italijanski oUl/liulO 11 »RESNICE» v JUGOSLAVIJI Mestna konferenca SIAU v Kopru Korakali bomo odločno po poli bralstva in enotnosti v socializem Predkongresno je zajelo že vse sindikalne podružnice Ne pozabimo Leninovih besed: Zrno znanosti zadene bo tj kot jek?eno Iz Gažona Otvorili smo otroški vrtec, kaj pa le z elektrifikacijo? Delavski razred našega okro ja, organiziran v Enotnih sindikatih, si je pod vodstvom Komunistične partije priboril v tem letu pomembne in ve-bke zmage v borbi za uresničenje e noletnega plana in s tem tudi velike zmage v borbi za neodvisnost svojega socialističnega doma, za njegov razvoj in napredek. Te dni so pričeli delovni ko'ektivi in sindikalne podružnice naših pod jetij tekmovati na čast ustanovnega kongresa Zveze enotnih razrednih smdikatov Tržaškega ozemlja, ki bo dne 17. januarja 1951. v Trstu. Kljub temu, da nas od tega dne loči razmeroma kratek čas, so člani sindikata našega okrožja, ki se zavedajo veli-keea pomena tega zgodovinskega dogodka, nrevzeli vebke obveze. Ker je uresničenje e-olet-ega nlana prva naloga naših sindikatov, so tudi rred kongresno tekmovanje usmerili v tem snvslu. (sočasno pa bodo dejali tudi za praznik naših otrok, za čim boljšo obdaritev, za novoletno je'ko. Po’eg tega pa bo Koprski okrajni odbor slndkatov v tekmovanju na čast (kongresa organiziral še en teden za večjo storilnost, da bi tako še z večjimi zmagami počastili ustanovni kongrese. Prav tako bodo sindikati v tekmovanju oživili sodelovanje svo jih podružnic v vasmi in bodo v ta namen sindikalne' Dodr"žnice »Arri-gon:«, »Amneiea«, ladjedelnice v Piranu, okrajnega ljudskega odbora, Istrskega okrožnega ljudskega odbora, sindikalna podružnica Okrajnega in Okrožnega komiteta, VUJA in Prerad pri Sv. LuciV. obdarile otroke v Loparju, Harvoiih, Boršt1', Topolovcu, Truškab. Socerbu, Cernu, T'nianu in Laborju. Sindikalna podružnica tiskarne »Jadran« na bo za obdaritev otrok nrioravila 10.000 šolskih zvezkov ter sodelovala pri usrešni izvedbi novo'etne jelke. Te obveze sindikalnih podružnic pa ne ostajajo samo na narnrju. Tako so v tovarni »Arrigoni«'Pripravili že nad 500 otroških -igrač, v »Ampelea«. . 100 in v mizarskem uodietju »Stil« nad 100 otroških igrač.'Za tem nodružuiK' com' ne zaosfajajo niti podružnica, šolarjev nri Sv. Jerneju in rudarje»! v Sičovijah. ,.T Na sestankih 58 sind'kain'r rodru5,-, n'c so že razpravljali . o vseh ,t.e,h, vprašanjih ter tud' izvolili delegat^-za mestne. s'nd kalne konferenc0, ia kateih bodo izvol'li delegate, za kongres. Pri vsem tem delu so v teh prvih dneh tekmovanja bile najboljše: sindikalna podružnica tiskarne »Jadran«, »Arrigoni« in »Ampelea« v I-zpn.' Grajati pa moramo sindikalno podružnico Istrske banke, ki zaradi malomarnosti in površnosti pri delu ne .izpolnjuje obvez, kar pomeni, da podcenjuje sindikalno organizacijo. Podati moramo, da tudi sindikalni podružnici Okrajnega in Okrožnega ljudskega odbora, čenrau sta že dalj ohve7f\ nista na še "Pesar ston’i v čast. ustanovnemu kongresu Enotnih sindikatov. Ge se zdaj na snlošno poglobimo v predkongresno tekmovanje, bomo u-gotovUi poleg usrehov tudi to, da so v zadetku «!««••>< -.¡nd-kalne podružnice preveč podcenjevale volitve' svojih delegatov za mestne konferer,- ce. Vendar je Okraj li odbor to stvar prijel bolj resno, tako da so volitve povsod uspele prav dobro. Ko vse to ugotavljamo, ne smemo prež eti tudi napak Okrajnega odbora sindkatov, ki so nedvomno škodovale in še škodujejo vsem sindikalnim podružnicam. Te se zlasti zadnje dni izražajo v popustljivosti na kulturnem in ideološko-vzgojnem području, nem in ideoioško-vzgojnem području, Ze več časa je, ko je b'lo v Kopru ustanovljeno sindikalno kulturno-u metniško društvo. Kulturni referent pri Okrajnem odboru Enotnih sindikatov je opustil delo za izboljsmit tega društva. Zato ni čudno, da nimamo v Kopru dobre dramske družine, folklorne skupine,, čitalnih grun, Studijskih grup, študijskih krož.kov itd, ki bi sodelovale v okviru SiCuD. Vse to je odvisno od kulturnega referenta pri Okrajnem odboru Enotnih sindikatvo. Ce bo ta delal, bomo na tem polju želi prihodnjič bolj'e uspehe. Toda v tem tekmovanju bo za to treba delati več, kajti kulturna raven našega ljudstva ne sme zao stajati za ostal m gospodarsk m napredkom .Ce se bomo pri tem ravnali po Leninovih besedah: »Zrno znanosti zadene bolj kot jeklo«, smo pre pričani, da se bomo na kulturnem polju znatno dvignili. Naše predkon-gres-o tekmovanje pa bo tako dalo večji pomen ustanovnemu kong-esu Enotnih razred 'h sindikatov Tržaškega ozemlja, ki ’o zapisan z zlatimi črkami v zgodovini tržaškega proletariata. Otvorili smo otroški vrtec — Naše žene obiskujejo izobraževalni tečaj. — Kako' elektrifcirajo našo vas. Ze dolgo se nismo oglasili v na-em tedniku. Ker pa se v naši vasi zadnje čase dogaja marsikaj novega, hočemo osvetliti dobre- in slabe strani našgea dela. Med redke dogodke spada otvoritev novega otroškega vrtca. Ze prvi dan, v ponedeljek je prišlo vanj nad deset otrok, drugi dan petnajst in tako vsak dan več. Skoraj vse matere bodo svoje malčke dale v naš vrtec, ker zaupajo ot-oški vzgojiteljici Požru Petri, ki je domačinka in je znana kot vestna delavka. Vrtec ima štiri sobe in vrt. Naše žene so ga s prostovoljnim de'om očistile in nri-pravile tako svojim otrokom udobna bivališča, v katerih dobijo okusno kosilo in dve malici d evno. V vrtec pridejo ob devetih in ga zanuščajo ob štirih popoldne. Otroci so zelo za- NOVOLETNA JELKA mora biti dan radosti in veselja za naše otrobe. Če bo vsabdo prispeval po svojih možnostih Dedeb Mraz prav gotovo ne bo razočaral naših otrob. O pripravah za novoletno jelko smo že večkrat govorili. V glavnem smo povedali, kako se naše vasi, sindikalne podružnice m mestne ba ze materialno pripravljajo. Navedli smo tud1 številke in natanko ponisali, kaPko so posamezne vasi in mestne baze prispevale za obdaritev otrok. Preden gremo dalje, moramo povedati, da so prebivalci iz Sv. Lucije prispevali 20 1 olivnega olja za obdaritev svojih otrok, za kar, jim- gre zahvala. . Pri vsem tem pa smo zelo malo mislili Ta kulturne sporede, ki so glavni del tega praznika. -Obdaritev je za otroka postranska stvar; vsi vemo, da otrok pozabi na da-ilo ob- zan'mi-vi pravljici, ob prihodu škratov ali ob- plesu vil, čenrav se m»mici zd; to dar'lo še tako važno. Zato bi bilo nujno, da se potrud'mo za bogat in pester kulturni spored. Dedek Mraz naj bi ¿tvoril slavje, nato bi sledile recitacije, nastop pionirskega,, pevskega zbora, maii£, Jpaletk it(j. Vel^ff^ifSifiedSlg^ v Dekanih; ker se jim bo predstavilo lutkovno gle^lfščgP-rNastobiH bodo \faški pldrtrfji;-’ kT-SS se' na'1 pobudo Psovmoa" T7T- tov. Lanpeja začeli učiti komaj pred 20 dnevi. Pionirjem bodo dobrodošle še druge lepe stvari. Pridne tovarišice iz vasi in v mestu naj pripravijo otrokom naston palčkov, vil, - škratov, Janka in Metke ter partizanski tabor. Dobro bi bilo tudi, da bi poskrbeli za 'epe rravij ce, k bi j'h pripovedovali otrokom na odru; v njih bi nastopale pravljične osebe in živali. Koprske pionirje bo brez dvoma zabavalo lutkovno gledališče, ,ki ga, bodo odnri' dijaki Slovenske gimnazije iz Kopra pod vodstvom tov. Hitija. To bo poleg ostalega kulturnega programa, kakor je partizanski tabor in obdarhev z slašč;c»rr)i, igračkami itd., za-je neprecenljivo veselje. Tudi to vemo, da bodo “marsKe pionirje 30. decembra opslkali dijaki Slovenske g’mnazije 'z Ko /\ in jim uprzorili le-o ot-oško igro »V kraljestvu palčkov«. Ti dijaki bodo s svojo igro razveselili 28. decembra tudi izolanske otroke. Kpkor smo slišali. bedo imel' šma-slci pionirji še nekaj več. On' tKPe.io za orazrvk ob je'k' oris-evati tudi nekaj svojega. Poskrbeli so za prizorček,1 ki bo pio- nirje razveselil. Pohvale vreden pa je 120-čianski pion!rski pevski zbor njirove osnovne šole, ki jm bo ob jelki prvič zapel. Vemo tudi. da se bolj ali manj pripravljajo po vseh šolah naše slovenske Istre. Povrnimo se še k darilom. Poleg slaščic, jabolk, orehov, mandeljnov Itd, naj bodo vsa ostala da -ila v glavnem vzgojna. Otrok bo vesel, če bo dobil zvezke, knjigo, svinčnik ali torbico,- torej stvari, ki j'h v praktičnem življenju rabi, da bo lahko napredoval, dela', obvladal snov v knjigi itd., ki si ga je zaslužil s svojim lepim vedenjem in pridnostjo, Pal otroku služi, da se bo ob njem zabaval, učil. Od vseh je sedaj odvisno, kako bomo praznik prinrav;li. Važno je, da damo temu otroškemu veselju socia-lističnb vsebino. - dovoljni, a tudi matere bodo s tem rešene še ene skrbi in se bodo laže posvečale vsakodnevnemu delu. Tudi nadaljevalni tečaj v naši vasi dobro napreduje. 10 žena, ki so lani obiskovale analfabetni tečaj, se je letos prepisalo. Naučile so se pisati in Citati. Predvsem lepo jih je bilo poslušati, ko so čttaie z vsem občutkom iz Cankarjevih del. če se niso v svoji trd' mladosti naučile, so se danes, ko imamo ljudsko oblast. Eria stvar pa nam ne gre, Gazon-čanom v glavo in sicer, zakaj tako počasi napreduje elektrifikacija naše vasi. 15 električarjev lahko marsikaj opravi, toda če Di-deio ob deveta na delo ir. odidejo, kadar se jim zljubi, ne bodo veliko naredili. Ob deževnih dnevih včasir niti ne pridejo. Opoldne gredo vsak da-> trije delavci v Šmarje po kosilo. To delo bi lahko za majhen denar opravili otroci Toda če ma*ke ni v trši, miši p'ešejo. Podjetje ELTE je Pekam rav-odušno ob tem in ne razumemo, zakai ne ukrene ničesar zoner to nediscipliniranost. Omenjeni delavci in nredvsem podjetje ELTE morajo vedeti, da elektrifikacije ne čaka naša vas, temveč čakajo tud' druge vasi; da v njihovih hišah zasveti električna luč. .— Ber OBVESTILA Gradbeno podjetje »Constructor« v Kopru sporoča, da z 31. XII. 1950 preneha poslovati in se bo likvidiralo. Vabijo se vsi upniki, da predložijo do 31. XII. 1950 vse terjatve nasproti podjetju. Po preteku tega rotka se iste ne bodo več upoštevale. SMUČARSKI IZLET NA ČRNI VRH NAD IDRIJO priredi Planinsko društvo Koper za svoje člane, in' 'sicer v dneh 31. XII., 1. I. in 2. I. 1951. Odhod iz Kopra dne 30. XII. 1950 od 13. uri izpred Taverne, povratek dne 2. I. 1951 zvečer. Prijave se Sprejemajo pri Centru tiska od 27. XII. 1950 do 12. ure. Odbor iit KAJ bo treba., da bo v zadrugi na Šaredu šlo boljše Razoémrmitii se vračajfo Teden prometa Poverjeni'trn za notranje za-de-e IOLO obvešča vse lastnike in imetnike ter vozače motornih in drugih vozil, da ho od 18. do 24. 12. 1950 teden nr omel a, v katerem se bo vršlio snlošno kontrolo nad vsemi vozili in njihovimi vozači. Pozivamo vse avtomobiliste, motocikliste, , ktlesa j: .ja d ge (vozače pa tudi ostalo nrebival-(stvo na »ktvjno, sodelovaje pri-,,, tepi tedjm -prometa, da -%i,.sje s r,\ spoznavanjem, cestnpnrametsih PTdpisov in s cestno prometno, .di/scinlino zmanj aio cestno m:p, motnp^ nesreče ¡n očunaja ska življenja in imovina. ^ . iibsii ii.nsv.^.EbE.i) Med onimi, ki so- zapustili našo cono in iskali »obljubljeno deželo« v Trstu, a se potem razočarani vrnili, je bil tudi Kozlovič Ivan iz Cipjanov. To je tip človeka, ki ni zadovoljen z nobenim delom. Prepričan, da bo tam našel, kar si želi (ne da bi delal), še je ločil ‘od" doma iri‘ šel v tržaški »raj«. Toda njegove sanje .in upanje je razbilajtrda resnica, kateri je šel naproti. Klatil se je po mestu in iskal kakršno koli zaposlitev. Tu pa tam je dobil hlapčevsko delo pri bogatih posestnikih v coni A, a. zaslužek ni zadostoval niti za preživljanje. Spoznal je svojo’zmoto in preklel trenutek, ko je sklenil, da bo zapustil dom. Vrinil se je v »Titovoi peklo«. Oni dnevi . so mu zadostovali ter danes dela v dolini Mirne, da s svojim delom dopririesč k skupnemu1 blagostanju. ;; POZIV DOLŽNIKOM komisije za začasno upravo imovine odsotnih. Pozivamo vse dolžnike Komisije za začasno upravo imovine odsotnih oseh, da poravnajo svoje dolgove nasproti tej komisijii najkasneje do 10. januarja 1951. Poravnava dolžnih zneskov; še more izV-ršiti bodisi pri Istrski banki d. d. v KOpru na tekoči račun navedene komisij^ št, 1-872-48 ali pa .neposredno v uradu komisij- -; , :rdi št. 9." ‘ Po. preteku 'tega joka sc bo 'izterjalo d 'Izje z-e>,e, sodnim po-torp s, prifjgdki .^red- . .. Komisija zjjjj, likvidacija-, komisije -psi» začasnoinjgvise od* v» k-m- - - soipih oseb-v i .''. Kd' ..‘.U fciiz;»« ,.istoJ.i Drugi tak človek je Marchi Remigiji iz Karšet, mlad človek brez izkušenj, ki se zelo rad vdaja sanjarskim podvigom. Njegov položaj je bil tu dober. in življenje mu je, obetalo marsikaj v bodočnosti. Zbežal je v Trst z mislijo, da bo tam padala mana. Kot ve!iko> mladih, je tudi on nasedel profesionalnim politikantom, ki že leta zastrupljajo naše ljucfeivo. A v Trstu se je zbudil, ker od poštenega dela ni mogel živeti. Pri teti v Miljah je dobil zatočišče, a ona ga je prepričala, da se je vrnil v rojstni kraj. Tudi on je zdaj stopil v svojo družino in našo družbo, kjer se lahko izkaže pred vaščani kot pošten in delaven. Kmalu bo preteklo eno leto. odkar so.se kmetje iz Šareda pri Izoli združili v kmet. delovno zadrugo. Ni jih mnogo, samo 12 kmetov sestavlja to zadrugo, vendar predstavljajo ti ljudje na hribu nad Izolo prve borce v borbi za boljše življenje našega kmeta..To leto bilo leto polno težav in naporov, S pravdnim gospodarjenjem in vztrajnim delom bedo brez dvoma v kratkem dokazali, da se v zadrugi doseže .mnogo večje uspehe z manjšim trudom. To bodo tem prej dosegli, čim bo v zadrugi sta-lno soglasje. Člani zadruge morajo razumeti, da .so vsi pionirji obširnega gospodarstva, zato jim mora biti soglasje prva stvar v zadrugi. Da je talki novo ustanovljeni zadrugi potrebna velika moralna in materialna pomoč, vsi dobro vemo. Na to zelo malo mislijo mestni odibor v Izoli, kmetijska zadruga v Izoli, kmetijski odsek v Kopru in drugod. Tudi obljubijo, pravijo zadružniki, a dejstvo je, da v zadrugi nimajo potrebnih plugov, kar je najosnovnejše v vsakem kmetijskem obratu. Tudi na sestanek obljubijo priti, toda malokdaj drže besedo-. KDZ v Babiči je siavU drugo obletnico Morda v Babičih še njso imeli takega praznika, kakršen je bil v. ne deljo, 17. decembra, Zadružmki. so praznovali II. obletnico ustanovitve svoje zadruge. To je bil za zadružni-. ke. iz Babičev praznik zmage, saj. so s svoj m delom dokazali vsem, da združeni v zadrugi dosegajo velike delovne zmage, ki jih' posameznik ni koli ne bo mogel dose-i. P»y>oKar dokončujejo lep, sodobno urejen hlev za 50 glav |iyipe,, Nad, ,njijn sp^veliv- Kopru," W' j W , >:°do,, d„ ~„ - : ‘ t‘jr ji tt tt lahko, nrišii v. , ratovorjer:,piL kjgmiov. nom. 'Poleg h'eva - je f yel k . ,.yodni rezervaj, • ki ; bo imej, ,vp^e;; za.. žiT, vino skpzj vse leto,; .-Tfp i -vse.,, „Saj^ so zgradili . syipjak zg nad 30 pitancev. Med tern časom. m tud1 ’'¡>§1)« vili več stanovanj, povečali,živinpr^ jo, naku. d!i več kmetijskega orodja, kamon itd. To je brez dvoma "el ka delovna zmaga, ki jim ho zmn j’ala napore rr: delu in rripomogia, da 1 qjlo do segli nove zmage z veliko manjšim trudom. Ce pogledamo proslavo, lahko rečemo, da je bita'zelo 'eno pripravlje na. Pred polno dvorano je - nastopil domači pevski 'z"or, ■ e"ski zbor iz Šmarij in dramska družina iz Vanganela z Linhartovo veseloigro »2u panova Micka«. Sddelovaii so tudi pionirji osftočn.e’šole 'z Babičev in deklamirali nekaj’^ restjii. Težko vje, iBplsati ,ves.e!o rtznolgž^ nje; -k-i .iei.hilOi hies«} dftB.,j Pri"ed:ii sp,v^jp, bili stari, ih-^rn^adi. Pov^jj,i.U(.so; nejtaj ,vaščaupfril ' se ¡najhoij trudiji v; .dvoiMgj^pem ,lje>, ,fn»oy^j-jj.Ja.^^frgjfe'sgiI^yeč5f0 ppt-ja,,:,;.plesa.; jn::,syespija5j& ,3 ; ittifrit ;n5išon , ; aiairiK." unsiui bo ;... 1»j (. . 22. december - Dan JA (Nadaljevanje s X. strani) 1.540 ur, na kmet jski šoli v Skoci-.npu 7 oon in o; i grad ji mestne tržnice in ribarnice v Ko-ru 4.600 prostovoljnih de’ovnih "r. Skutno je koprska garn:z ja o ravda 120.560 ur v vrednosti 3.760.570— dn. Za koorsko garnizijo ni zaostajala niti ]'mnfka garni-ija Tako ?o njeni priradoiki pri me!'orac‘iških delih v dolini Mirne opravili 63.000 ur, na o-krainem posestvu v tej dolini 1.800, pri kanalizac'i: mest v Bujštini 2.540, pri -opravljanj;, nr'stan.i'ča v Limagu 1200 in nri nomo*' zadr-ggm v Buj-ščini 4.442 deiovnih ur. Skupno je itmaška ga-mzja oravda 72.982 m-o-stovoijnih delovnih ur v vrednosti 2.269.740— din. za vsa ta dela je bilo na nodručju oheh garnizij pro-c'n'e iit 68 nri-ad-ikov JA za dvakratne udarnike, 135 za enk-atne u-darnike. 28 aa je b'lo pohvaljenih. Vsa ta dela so nri-adniki...Jugoslovan-' ske A'made 'zvrnili v počastitev svojega d-eva in v dob-ohit vsega našega ljudstva. Zaradi tega je razumljiva ljubezen in hvaležnost., k' jo goji naše ljudstvo do J”gosiovanske Ar-ma.de ljubezen, ki jo mora gojiti in pog!ab\iati vsak pravi rodoljub in z?ved'i državljan naše socnlistične SkAThASfi. . _ . P av zararp vseg^, tega je bj.j p-az-nik Jtiggslpva.nslte agnade, kL^rtp ga praznojjj.li :yče’'a.i, ¡¿e . samo, ik nrip3/\aikov nr,^,)i.rJj'.'dske |rmade,' bot ipi9v7^-i'T] ie .‘jv ss.s!ne4) -* * * * vS^fU dejo^nega Jjud-stva. .. ... ” . ■: -‘tes v: ie oir i . * Tm© iti 3i: Zakaj so poginile Kdo v Istrskem okrožju, kdo od Primorcev, ne pozna mušole? Vsako leto malo pred zimo so se pojavili prodajalci kuhanih m-ušiol po vseh obmorskih mestih. Mušole so predstavljale za marsikoga slasten prigrizek, ki ga je za mali denar dobil pri mu-šolarju. Za slednje pa so predstavljale tudi precej redien zaslužek vsako leto v -zimskih mesecih. Toda letos teh mušol ni več. 'Po izjavah ribičev so skoro vse poginile. Ta “pojav, ki predstavlja veliko izgubo za ribištvo v našem okrožju, pa se je začel širiti že pred dvema letoma., RUaiči so namreč opazili, da se lo-v. manjša; mied plenom so našli leta 1947 zelo mnogo mrtvih mušol. Naslednje leto se je to s.anje še poslabšalo in letos je bolezen, ki se je nenadoma pojavila med to vrsto morskih bitij, pobrala večino. Bolezen sega daleč' na jug in se je razširila že do okolice Zadra. Ce ne bo vmes učinkovito posegla človeška roka, se bo ta bolezen verjetno še razširila in polagoma uničila vse mušole v Jadranu. Tega se zavedajo nekateri poedinfci in znanstveniki, ki proučujejo življenje mušol in bolezen, ki jih je tako nenadoma napadla. Tudi naše okrožje naj bi se' resno posvetita proučevanu tega vprašanja. Oglejmo si samo piransko ribiško, zadrugo, ki se ukvarja z lovom na mušole in ji predstavlja ta inv glavni zimski dohodek. Vrst se od oktobra do aprila vsakega leta. V sezoni 47/48 so nalovili ribiči te zadruge 80 vagonov mušol, od katerih so izvozili v Trst 62 vagonov, ostalih 18 vagonov pa so prodali v coni B. V sezoni 48/49 je šlo v Trst 60 vagonov, v coni B je ostalo 19 vagonov mušol. V sezoni 49/50 pa se je to število že močno znižalo: v Trst 49 vagonov, v coni B 10 vagonov mušol. Torej so ulovili le 59 vagonov proti 80 vagonom iz prejšnjih let. Letošnjo sezono pa .se lov sploh ne izplača v,eč, ker je le sem in tja ostala kaka mu-šola živa. Tudi dohodki so bili precej veliki in so znašali: v sezoni 47/48 10 milijonov lir in 1 milijon dinarjev, naslednjo sezono približno enako, dočim so, v sezoni 49/50 padli dohodki na 8 milijonov lir in na 0,7 milijona dinarjev. Ti podatki pa se nanašajo le na ribiško zadrugo v Piranu, kar nam še bolj dokazuje, kakšno škodo predstavlja ta bolezen med mušolami za gospodarstvo našega okrožja. Število deviz, ki so našemu gospodarstvu in trgovini tako potrebne, se je občutno znižalo. Verjetno bo tudi vsakogar zanimalo, zakaj so mušole poginile, kakšna bolezen jih je napadla in če obstajajo možnosti, da bi jih na kakršen koli način ozdravili. Preden pa bomo reševali to vprašanje, si moramo ogledati ta bitja vsaj v glavnih potezah z biološke plati. Ustavili se bomo pri samem imenu. Ime »mušola* prihaja iz italijanskega imena »mussolo«, ki se je v naših krajih popolnoma udomačilo. Pravilno slovensko ime je Noetova barčica, ki je prevod iz latinščine. To ime pa je znano le malokateremu Slovencu na tem ozemljil. Pravilno pa bi bilo, da bi se tudi v tem pogledu privadili pravemu slovenskemu izrazu in ga tudi uporabljali. Noetova barčica .spada v rod mehkužcev, ki se dele v dve glavni skupini: polži in školjke. Bistvena razlika med tema dvema vrstama je, da imajo polži enojen oklep ali »hišico«, dočim je oklep školjk sestavljen iz dveh delov, ki jih mehkužec lahko zapira ali odpira s pomočjo posebnih mišic. Po svojem razvoju in notranjem ustroju so pa školjke nižje stoječa bitja kot polži. Noetova barčica spada k školjkam, živi v plitvem morju- kjer ae pričvrsti na kamen. Večkrat pa se pričvrsti tudi školjka na školjko in tako nastanejo cele kepe. Doba, ki jo rabi, da se razvije v popolno školjko, je pri Noetovi barčici 7 let. Love jo ali s kleščami z ladij, ali s posebnimi, mrežami, ki jih vlečejo po dnu in imajo obliko vreče. Meso je ' užitno in gre marsikomu zelo v slast, naj jte surovo ali kuhano. Noetova barčica diha s škrgami in ker se sama ne more prosto premikati po dnu morja, je odvisna od okoliške vode. In prav tu bo verjetno tičal vzrok umiranja teh mehkužcev. Na vprašanja, ki smo sl jih zastavili, za sedaj še ne moremo dati toč- ./ «ih odgovorov. Do sedaj obstajajo samo razna domnevanja o vzrokih, ki so dovedli do množičnega poginjanja mušol. Prvi sum1 Je padel na meduze, to je na plavajoče morske klobuke, ki so se prav v zadnjih letih in predvsem preteklo leto pojavili v večjem številu. Ti baje izločajo neko sluzasto snov, ki se je vlegla na dno in ga čez in čez pokrila. Na ta način so Noetove barčice izgubile možnosti dihanja in so se enostavno zadušile. To trditev pa zavrača dejstvo, da se je morija začela v severnem Jadranu in se sedaj razširila do Zadra, morski klobuki pa niso samo na tem področju, temveč povsod. Razen tega pa l-i poginila tudi vsa dr iga bitja, ki imajo podobne življenjske pogoje. Zato bi bilo sprejemljivejše mnenje, kii zvrača krivdo na industrijo v severni Italiji, to je v Padski nižini. Mnoge tovarne, predv,sem kemične, puščajo razne odpadke v reke in te jih prinašajo v morje. Te kemikalije naj bi vplivale na ta bitja ter povzročile pri njih neko nalezljivo bolezen, ki se počasi, a vztrajno širi. Ta teza bi bila glede na terenski položaj in ha razvoj pojava samega še najbolj verjetna. V tem primeru bi 'bilo potrebno le dognati sredstvo in način, kako odpraviti bolezen in če je to sploh mogoče. Obstoji pa še tretje mišljenje med ribiči, namreč da' so vplivale na ta pojav eksplozije bomb in da je- pritisk kvarno vplival na življenje razvijajočih se Noetovih barčic, ki so polagoma podlegle in se niso mogle niti razviti. Toda to so samo mišljenja in ugibanja ljudi, -pa naj si so to ribiči, ki se sami bavijo s tem lovom, ali kdo drugi.'-»Vsekakor 'bi bilo potrebno, da Se za to pozanimajo osebe, ki: študi-dalf v preiskavo oceanografskim institutom. Upamo, da se bo to zgodilo, rajo pomorsko biologija. Stvar naj bi saj bi uspehi privedli do zopetnega .,za.služ-ka. mnpgih ribičev, a tudi samo gospodarstvo bi imelo od tega korist. . , : FR-KN je zaviral napredek v kmečko delovni zadrugi v Pučah Vzoren krožek imajo v Vse strokovne šole streme za tem, da se dijaki praktično vadijo, da se v praksi tem laže znajdejo. Za dosego tega cilja pa se poslužujejo raz-ličnir načinov. Ena izmed teh je Ljudska tehnika, ki je rodila za mnogo ko.-istnih sadov. Klub Ljudske tehnike na Pomorskem tehnikumu se je ustanovil že lani in začel s svojim delom, za katerega lahko rečemo, da je bilo uspešno. S požrtvovalnim delom nekaterih članov je dosegel lepe uspehe. Pri tem pa se mora vzeti v obzir tudi veUka podnora s strani šolskega ravateijstva, ki je klubu nudita vse ugodnosti od prostora do orodja in materiala. Brez te pomoči bi se bilo težko zamisliti usreh našega društva. Obljube glavnega odbora LT so bile majhne, a tudi te se niso uresničile. Tako smo se znašli pred novim šolskim letom. Kmalu je bil sklicaan občni zbor, na katerem je bil sprejet sklep, da se ho delo nadaljevalo in to še z večj!m poletom, zagotovljena je bila nadaljnja pomoč ravnateljstva Pomorskega tehnikoma in glavnega odbora Ljudske tehnike, kakor je izjavil tov. Dolinar, ki je zboru prisostvoval. Tudi na skupščini okrajnega odbora Ljudske tehnike v Kopru smo izrekli upanje na podnoro in nreori-čani smo, da nam bo končno tudi dana, vsaj v merah možnosti. Zaradi tega pa ni treba misliti, da delo v klubu stoji in da čakamo, kdaj bo prišla pomoč. S tem, kar imamo, delamo neprestano. Predmete, ki so bili okrnjeni ali poškodovani, je treba popraviti, kar je zelo zahteven posel in zanj porabimo marsikatero uro. Delamo tudi nove objekte, med katerimi je največjeea nomena ma Jketa pristanišča z modeli različnih tipov ladij. To bo služilo kot učilo plovcem, ker se bodo lahko na njem vadili izvajanja uredb o umikanju ladij v pristanišču. Maketa pristanišča bo precej velika (400 250 cm) in bo zavzemala celo sobo, skupno ljudske tehnike fehnikuinti v Piranu z modeli, ki bodo 10—55 cm dolgi, bo to edinstveno učilo, ki ga verjetno še nima nobena tovrstna šola. Struj-niki pa si grade model parnega stroja, ki bo prav tako služil kot učilo. Poleg tega je v načrtu še več manj ših in večjih objektov. Koliko pa bo narejenega, se za sedaj še ne more reči, ker odpisi vse od časa in seve da tud’ od materiala. Mnogi dijaki bi radi neprestano ždeli v modelarski delavnici, toda učenje jim tega ne dopušča in morajo se omejiti le na prosti čas. Pri tem 'majo seveda nlov-beniki večjo možnost pri udejstvovanju, je v njihov redni pouk vključe no tudi modelarstvo. Tako se delo v našem klubu lepo razvija in teče dalje. Uspehi prav gotovo ne bodo izostali, posebno še, če nam bo nr!skočil n,a pomoč glavni odbor Ljudske tehnike. FR EN Kmalu bo štiri leta, odkar so pu-čarski kmetje zaorali zadružno ledino in začeli skupno gospodariti. Pionirji zadružnega gospodarjenja v našem okrožju so, sprva naleteli na veliko težav, kajti primanjkovale so jim strokovno izobražene moči, ki naj bi vodile zadrugo tako v organizaciji dela kakor v knjigovodstvu v novem in naprednem načinu gospodarjenja. , Prav tako niso imeli kmetijskih Strojevi- in niti sodobnega ..orodia za obdrjiovanje zemlje. Toda mlada ljudska oblast jim je pri tem -pomagala, kolikor je mogla. In tako so kmalu , imeli, svoj. traktor,“ mlatilnico, kamion ter več raznih kmetijskih-strojev. Vse. to je bil tak napredek, Ua je -zelo vplival na ostale, kmete. Ko:so v vas prvič pripeljali traktor, šo bili vsi navdušeni nad tem, velikanom, ker so 'vedeli, da jim ho olajšal nanore nri delu. Nekateri kmetje so tedaj dejali,"da š tem ne bo nič, češ d« nri rfas nimamo zemljišč; ki bi jih lahko obdetavati.. s stroji. Vendar so bili kmalu presenečeni, ko so videli razliko med hektarskim donosom na zadružnih njivah z lastnim pridelkom. Po tem so se mnogi od teh pridružili. Tako ima danes zadruga 49 zadružnih gospodarstev s 315 družinskimi člani. Pa poglejmo globlje v razvoj kmetijsko obdelovalne zadruge y Pučah! Na eni strani bomo videli velike u-spehe, s katerimi se je unravni odbor na tudi nadzorni rad hvalil in bahal, češ nam gre vse dobro, saj smo začetniki zadružnega življenja in je zato nemogoče, da bi delali napak ali krivice komu, na drugi na tudi smemo pripisati zadružnikom, ampak pomanjkljivosti, ki jih vsekakor ne predvsem -nadzornemu in »'nravnemu pod nlašč uspehov. Zadružniki so pa odboru, ki sta te napake skrivala te napake prezirali, večkrat so se zaradi teh celo nrenirali, zvračaii krivdo drug na drugega, seveda ker si jih sami niso znali razlagati. Nadzorni in upravni odbor sta molčala in nista vedela, kako se rešiti iz večkratnih zank. Dogodki so pa šli Semedela j40jQ Našim Črešnjam preti uničenje »Težko je iti v naš hrib ob tem vremenu«, mi je rekel zadnjič Jakob Savarin, »ko ti blato sega preko gležnjev in moraš naziti, da ne skl'Z-neš na polžki ilovici!« Vprašal sem ga, kako se kmetje kaj zanimajo za sadjerejo in če so kaj ukrenili, da zaščitijo češnje, katerim preti propast in kaj pravijo ljudje k letošnji slabi letini oljk radi črvivostih »Niš ne pravijo.« mi je rekel, »le jezijo se, ker nimajo pridelka: ukreni-ni'i p.a n'SO nič, ker ne utegnejo«. ReS je! Kmetje ni “e.s ar ne store čeprav preti češnjam in oljkam slična nevarnost, ki je svoječasno zadela breskve. Črvivost oljk je da P°maga pri gradlt- z belimi etaminastiml zavesami na kiča dela, kot vedno; saj je taka kot vi socializma na vasi, da gradi in de- oknu, okrog skromnega, a prijetno mravlja.« »Toda, tovariši, naša pot se ni u- ja skupno z ljudstvom bratskih re- izdelanega pohištva, ki se je svetilo Danes- pa ko je * tovarišicami ča- stavila tedaj, ko so po kočevski!}, publik, da živi neločeno življenje z v snagi, tako, da niti opazila ni, kdaj kala j^rca Jugoslovanske armade, ko" štajeyskih 1 bosanskih gozdovih pre- ljudstvom, iz katerega izhaja.« se je začela sindikalna dvorana v to- ,. . govor;i 0 na*. Armadi na ie nehale pokati nase puške in je uah- Zadnje besede so zdramili?” Ankico varni polniti. Ankica ni pričakovala, začutila d skoni ne «nad več m d nil zadn-*‘ atrel brzostrelke in stroj- ¡z zamišljenosti in hkrati je začutila da bo predavanje privabilo toliko n*j a ‘ » 'V 6 ntce. Pravzaprav se je naše delo tedaj sram pred seboj, ker je pozabila na njenih tovarišic in tovarišev. Pri tem ' šele začelo. Treba je bilo začeti gra- vse tQ ¡n je živela le za svoj stroj, pa je skoraj pozabila, da je več kot Dvorana se je že napolnila do zad- diti tovarne, obnavljati porušene va- ločena od vseh tovarišic. Skrivoma' polovico tovarniških delavcev nek- hjih kotičkov, ko je v spremstvu st in mesta, graditi pa tudi ljuddi ini se je ozrja okrog sebe. Videla je ža- danjih partizanov in mnogim med predsednika sindikata starega Flon- iz rok izkoriščevalceve iztrgati vse re£e obraze svojih tovarišic, nekdanjimi se m a prsih sveti spomenica jang vstopil oficir. Visok človek, od- . . tiste reveže,,ki ,sa bili za .ve.likaše vir njm partizanov, ki so ognjevito plo- 4941. Na to ni pomislila Ankica, ki ločnih potez, lepega, a obenem hlad- dohodkov, oni sami pa so živeli v be- skali oficirju, ki jim je gpvoril iz duše je začudeno ozirala po dvorani, nega obraza, s temnimi lasmi, ki so di in pomanjkanju. Treba je bilo po- ^ so {utRi oni sami Vedeli so Počasi se je tud: ona nalezla radoved- na sencih že rahlo siveli. Tak se je magati vsem tistim,, ki niso nikdar. da je njihov in tudi Ankica je to ču- nosti drugih, češ: «Le kaj neki nam pojavil sredi med njimi. Ankici ni imeli priložnosti, da bi si nabirali tila. »Kako sem živela, le zase kot da bo o naši Armadi povedal tisti oficir, bil po volji. Toda, ko je začel govo- znanja, v šolskih klopeh. To važno bi bilo z osvoboditvijo že vse konča- saj že vse vem,« je z rahlo nejevoljo riti, je iz njega izginila vsa strogost, nalogo, preobrazbo najpreprostejšega no,« si je očitala. »O, kako sem mog- pristavila sama pri sebi. prodiren pogled je zaplaval nad ljudstva, je na svoje rame prevzela ia«, si ni mogla odpustiti —-------- množico glav, kot da v dalji sledi tudi vojska. Vsi tisti, ki so kot par- Oficir je že davno odšel in tudi skritemu sovražniku. Govoril je o tizani ostali v vojski, so se morali dvorana je bila že skoraj prazna An- Vsa, ki so Ankico poznali, so vede- partizanih, o trpljenju in bojih, ki so temeljito poprijeti učenja, a tudi no- kiča je čutila, da mora mora nekaj li, da je dobro, nepokvarjeno dekle. izgledali brezupni za naše borce, a vinci, rekruti, ki leto za letom pri- storiti, da popravi tisto 'kar jo je ta- Pri delu je bila pridna in točna, kot se je sreča v zadnjem trenutku obr- hajajo v vojsko, da odslužijo svoj vo- ko odmaknilo od ostalih le malokatera med njimi. O njej so nila njim v prid, ker jih je rešila nji- jaški rok, se morajo pridno učiti. Ni Le še Zinka in Roza sta ostali govorili, da nima svojih lepih črnih hova srčnost in neustrašenost. Anki- malo primerov, ko pride mlad, pre- dvorani Ankica se jima ie Dribliža oči za nič drugega kot za svoj stroj. co so njegove besede prenesle še v prost fant z gora, kjer je svoboden la. »Zinka, pozabila si me obvestiti Večkrat je že bUa proglašena za u- tiste, čase, ko je bila še partizanska brezkrbno pasel živino, kot novinec o jutrišnjem sestanku Studii kaine’ darnicd in to jo je podžgalo, da je, .Agica. To ime si je nadela, ker ga je v vojsko. Toda, branje in pisanje je Le kako si pozabila name« se te o delala še z večjo močjo. Taka je bi- nosila Hercegovka Agica, padla par- zanj nekaj tujega, novega. Tovariši krenila k njej Ta je že hotela odeo- la Ankica. Med narodnoosvobodilno tizanka, ki so jo, Italijani pred smrt- in predstojniki mu pomagajo. Črka za variti, da gotovo ne bi prišla toda borbo je bila v partizanih, a je žara- jo strahovito mučili. Tako kot Agica črko, beseda za besedo. Sprva okor- ko je videla Ankin žareč obraz in np. di svoje slabotnosti ostala na osvo- je hotela postati junaška tudi Anki- na, oglata pisava postaja z, vsakim kaj odločnega v njenih očeh te Z bojenem ozemlju. Pozneje, ko je že ca, zato si je nadela tudi njeno ime. .dnem lepša. Svojemu reklutu piše mo pokimala rekoč- »SkuDai bova delala v tovarni, je pri delu-v njej Spomnila se je svojih, tovarišev, par- prvo pismo, ki ji ga bo prebral sin šli«. In z roko v roki'sta odšli no str- vse nekam splahnelo, postala je rolaž- tizanov, ki- so umirali brez besed in njenega nekdanjega gospodarja, ki Je mih, temnih stopnicah na ulico kier na do vsega le delo ji je bil edini ftlasmh, klepetavih italijanskih faši- svoje čase hodil v šolo. Fant je vesel, je izpod neba naletaval težak moker cilj. Vse tisto burno življenje prvih stvo, ki niso nikoli umirali drugače še vse bolj pa smo veseli vsi tisti, sneg in se lepil na ulice in hiše Ve- 40 narodnoosvobodilne borbe, ki je kot z vzkjikom: »Mama mia, aiuto!« ki smo mu pomagali in ki vidimo, da Uka snežinka je priletela tudi na ,b.lo zvezano s tisočerimi nevarnost- in je pri tem izginila vsa njihcva naš trud ni bit zaman. Danes ni več razgreto lice Ankice, ki ie vsa J* mi, se ji jft zazdel® silno,, sitoo dalečo i tarvelačnost: in .pcnzfin mam- rekruta, ki bi zapuščal Armado ne- na stopala nroil . v ~ r imtnHnmitmuuiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiuuiimiiiiiiuiiiiiiiiii« SEDEM DNI PO SVETU BSKSEEB Predstavniki pekingške vlade pri OZN so se vrnili v domovino Nade človeštva, da bodo na Daljnem vzhodu pogasili vojni požar, so se izjalovile PREGLED MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Obisk predstavnikov p/skinške vlade pri OZN je zaključim V torek so sedli na newyorškem letališču v svoje letalo in odpotovali nazaj v domovino. Z njimi, so odletele mnoge na-de, s katerimi jih je spremljalo človeštvo, iskajoč. poti jz današnje zagate. Pokazalo pa se je, da Kitajci niso hoteli, ali verjetneje niso smeli mnogo! govori®. To delo je zanje, opravil Malik, ki je ves čas bdel nad njimi kot najskrbnejši varuh, da ne bi zašli v kako neprimerno družbo, ali dali neprevidne izjave. Kitajci pač ne poznajo že dobro gladkih desk svetovne organizacije narodov. Zakaj ne bi potem sovjetska diplomacija zastopala Kitajsko, ko vendar podobno delo vrši ,s takim uspehom za satelite v Evropi, ki se proti temu niso še nikdar pritožili. Le kadar bo treba zagrmeti, tedaj bo že dobro, da se porine Kitajce v ospredje, da pokažejo nepoivorjeno voljo kitajskega naroda. In tako se je tudi zgodilo. ,Ven z napadalci in imperialisti, Azija Azijcem, borba do končne zmage, tako nekako se je glasila izjava generala Vuja ob odhodu zapadnjakom, k; bi želeli odrivati zadevo* iz dneva v dan, češ bo že čas polagoma prinesel rešitev. Toda vse kaže, da ta mogočen nastop, ki bi utegnil zaplesti Kitajsko v dolge in neprijetne dogodivščine, le ni prišel predstavnikom Ljudske republike Kitajske'tako od srca, kakor bi oni želeli, da bi izgledalo. Komaj je minilo leto, odkar so zmagale Mao Ce Tungove armade nad gnilim režimom Cankajška. Množice so se oddahnile im upale, saj je že nad 30 let po nesrečni domovini divjala vojna. Državna organizacija še zdaleka ni zgrajena in ogromna dežela se še vedno nahaja v rcvšž.ini in pomanjkanju. Sedaj bi bila prilika dobro vnovčiti vojaške uspehe, ki so jih s primeroma majhnimi žrtvami dosegli v korejski vojni. Zapadnjaki sramni napad Amerike na kitajsko Formozo. Očividno se je bal, da se ne bi le na kak način sporazumeli zapadnjaki in Kitajci, ki doislej še niso prekoračili 38. vzporednika^ čeprav bi to že davno lahko naredili. Obstojale so nade, da se bo velika kitajska republika po zmagah, ki jih je dosegla, osamosvojila -na zunaj in na znotraj ter da bo ostvarila velika načela socializma, tako kakor odgovarja njenim prilikam. Mao Ce Tung je zrasel v strogi šoli kitajske revolucije kot mož iz ljudstva, ki pozna njegove potrebe in ki bo znal braniti pridobitve osvobodilne borbe proti vsem vplivom. Pričakovalo se je, da bo vodil novo Kitajsko po potih, ki vodijo po najkrajši In najvarnejši .poti do popolne neodvisnosti in socialistične bodočnosti. Zal pa sedaj izgleda, da je zapustil to pot in postal tudi on lutka v rokah ruškega imperializma, orodje, ki naj žrtvuje sedaj velike uspehe socialistične revolucije za uresničenje sanj, ki imajo s socializmom malo poisla in kH za las sličijo onim, ki so jih že davno pred Stalinom sanjali v istih kremeljskih palačah njegovi predniki — ruski carji. -Justi- Kljub temu, da je delegacija Kitajske odšla domov, pereča vprašanja Daljnega vzgcda niso bila rešena in ni prišlo do nobenih konkretnih zaključkov, tako da svet še vedno ni pomirjen in n;i prenehala nevarnost splošnega spopada, katerega središče je sedaj Daljni vzhod. Kitajska delegacija je pri svojih zahtevah ostala trdovratna in ni hotela razpravljati o kitajskem vmešavanju v korejski konflikt. Ogradila se je v svojih izjavah, da ni bila” pooblaščena s strani centralne vlade v Pekingu o razpravljanju glede Koreje. Komisija treh je poslala vladi ljudske republike Kitajske že tretjo po-slanicoi v kateri poudarja, da boi čakala še en teden na odgovor pekinške vlade' glede možnosti ustavitve sovražnosti. Vprašanje rešitve korejskega pro- toiema je bilo osrednje vprašanje, okoli. katerega se Je vrtela vsa diploma-tična dejavnost velesil in tudi drugih držav, ki so včlanjene v OZN. Zlasti je pri srcu mir v svetu in mirna rešitev vseh sporov miroljubnim in demokratičnim državam, ki se zavzemajo za to, da bi se vsi mednarodni. konflikti in spori rešili mirnim potom v okviru OZN, ki bi v resnici morala postati tisti organizem, ki bi užival ugled vseh držav in vseh narodov, ki so se borili za zmago demokracije nad naoifašizmom. Te dni pričakujejo v zapadnih evropskih prestlonicah obisk glavnega tajnika OZN Trygve Lie-a, ki bo z vsem svojim ugledom poskušal pridobiti vlade v Londonu, Parizu in verjetno tudi druge vlade, dai bi se konflikt in spori med obema blokoma čimprej rešili in to na zadovoljstva Kitajci in Severnokorejci so že dosegli 38. vzporednik Pred kratkim je Mac Arthur izdal poročilo, v katerem pravi, da so imeli Kitajci ob začetku svoje ofenzive na korejskem bojišču 27 divizij nasproti 12. cd sil OZN. Sile OZN so Predsednik Truman ima poleg velikih skrbi, ki mu jih zadaje vprašanje miru in vojne, tudi skrb s svojo hčerko Margarito. ki bi na vsak način hotela narediti kariero na spol-skih odrskih deskah. Zaradi tega popeva kaj rada gospodična Trumanova pri predstavah v svoji domovini, zlasti kadar gre za dobrodelne prireditve. Pri tem žanje prav laskave pohvale, na katere pa, kakor pravijo udobni jeziki, ne vpliva malo položaj njenega očeta v Združenih državah. Ce bi Margarenta zamenjala re- cimo svoje ime iz Truman v obi-so v svojem strahu pripravljeni po- čajni lan, bi prav kmalu splahnele pustiti na Visej črti in dati vse razen bpje tudi visoke cene njene pev- tega, kar je nemogoče, sprejeti kapitulacijo in nastopiti s tem še dobo večje negotovosti. Ce se Amerika še malo upira, pa Angležem in Francozom tako šklepečejo zobje od groze, da se ne bi mogli njihovemu skupnemu navalu Američani dolgo upirati. Kitajska bi dobila možnost ostvariti vse svoje narodne težnje. Daši je bila prilika tako vabljiva in uspeh tako lahek, Kitajci tega vendar niso naredili. Izbrali so si pot vojne, ki je zanje komaj začela in s sovražnikom, ki je danes sicer v obrambi in oslabljen, ki pa skriva za sabo ogromne sile, mnogo večje od onih, proti katerim so se doslej borili in zmagovali. Morali so pa na pot, ker jim ni bila dana možnost, da bi zastopali svoje prave .želje, marveč so nastopali kot orodje tiste velesile, ki je povzročila korejsko pustolovščino. Ze od vsega začetka se je videlo, da korejska vojna ni sama sebi namen, marveč da je člen v verigi velikih načrtov. To se sedaj vedno bolj kaže. Zaplesti kapitalistični svet v ogromne prostore Azije in njenimi neizčrpnimi človeškimi nalogami, dokler se ne izrabita oba protlv-nikav nakar bo padla Azija in Evropa kot zrelo jabolko. Velika igra, ki pa, -kakor je dejal minister Bevin v zbornici Kitajcem, ni preveč pni srcu, ker oni bi hoteli mir. Zato pa ni hotel Malik ničesar slišati o pogajanjih med Kitajsko in OZN, ki je naravnost moledovala za premirje, marveč je rezko odklonil vsako ponudbo odbora treh, ki je imel nalogo, da stopi s Kitajsko v neposredne stike. Videč rusko nepopustljivost se je odbor obrnil naravnost na pekinško vlado, kar je pa rodilo odkrito nejevoljo Sovjetske zveze, tako da si je njen predstavnik privoščil Mac Arthurja s »starim norcem«, ameriško vlado pa z »zvermi, ki tvorijo vodilno kliko Ameriko«. Namesto da iščejo Kitajce po Koreji, je dejal Malik, bi bilo mnogo bolje, da se zanimajo za ne- ske sposobnosti. Ker je pa Amerika dežela svobode, kjer se lahko tudi o predsednikovi hčeri reče, da poje kot hripava sraka, si je to svobodo dovolil neki tednik v Chicagu. Je pa prav slabo naletel. Spravil je namreč na plan mogočnega papana prezidenta, ki je obdelal nesposobnega kritika v odprtem pismu z vsemi bedaki im lumpi*, kar jih vseljuje že sicer ne preveč blagoglasni angleški slovar. Gospodična Margareta pa verjetno odslej ne bo več prejela sia-be ocene svojega angelskega glasu. Se huje pa jo je skupil znani radijski politični poročevalec Drew Pearson, ki iz New Vorka redno zabava ljudi o svojih ugibanjih glede bodočnosti. Pri tem običajno nima sreče,ker je zelo črnogled in vidi zato stvari še bolj črno, kakor pa so v resnici. Pri Jugoslaviji se je slaDo obnesel, ker ji je že večkrat napovedal točen dan, kdaj jo bo Sovjetska Zveza napadla, pa vidimo, da se je vedno zmotil. S podobnimi prerokovanji se je spravil tudi na senatorja Mac Carthyja, znanega v zAmeriki po strasti ‘razkrivanja ameriških sovražnikov doma, ki jih vidi na najvišjih mestih in v vseh ministrstvih. Tako nimata niti novinar niti senator prijateljev, posebno pa ne ljubita drug drugega. Pa recite, da' ne vpliva- hladna vojna tudi—na hladnost ljudi, ki imajo v rokah usodo človeštva. imele po zadnji siloviti kitajkki ofenzivi do danes nad 40 tisoč izgub med vojaki. Od teh je nad 6 tisoč mrtvih in 24 tisoč ranjenih. Kitajske tile pa bi imele po mnenju -istih krogov približno trikrat večje izgube. Kitajci so .imeli največ izgub ob Hungnamu, kjer val za valom fanatično napadajo ameriške čete, ki branijo dohod Kitajcem v mesto. Letalonosilke in križarke v pristanišču so obdale mesto v obroč ognja. Topovi z vseh ladij streljajo na del ozemlja okoli me sta, da bi preprečili dohod Kitajcem v pristanišče. Zato so Kitajki-začeli z drugačno taktiko in so začeli s svojimi topovi obsipati ameriške čete s solziinimi granatami in, so obdali mesto v oblak umetnega dima, vendar obroča niso še predrli. Kako srdito streljajo Amerikanci s svojih obmorskih in suhozemsSih baterij .na Kitajce pri Hungmaimu, priča nad devet tisrč topovskih izstrelkov v eni sami noči. Ozemlje okol-i mesta je popolnoma ožgano in „niti živali, pravijo, da ne pride skozi ta ognjeni obroč. Tudi na druga področja pošiljajo Kitajci in reorganizirani Severnokorejci nova ojačenja s potrebno preskrbo. Vse kaže, da se pripravljajo na pot čez 38. vzporednik. Nekatere korejske enote so že prodrle do 15 km globoko v južnokorejsko ozemlje. sklepamo, da. somi res niso preveč nevarni. Teško pa bilo dajati tako garancijo za osebno varnost na Tihem oceanu, Rdečem morju ali pa v Indijskem oceanu. Morski psi nudijo čloeštvu razne koristi. Njegova hrapava koža nam služi kot gladilo za les in slonovino, obdelana pa je enakovredna najboljši telečji koži. Uživanje mesa je sicer nekoliko manj razširjeno, toda dobimo ga skoraj po vseh ribarnicah na svetp, bodisi nasoljeno ali presno. V Evropi uživajo meso t r n e ž a in morske lisice. Tudi ribja moka ali pino rib hrustančnic. V Jadranskem tran (ribje, olje) se pridobivata iz morju živi okoli trideset, v južnih morskih 'somov. Ribjo moko uporab morjih pa je to števio še znatno večje. ljam§ Za krmo raznih domačih živa- Ob istrski obali se večji somi le red- lL.FTidobivamo jo tako, da zmeljemo kokdaj pojavijo. V takih primerih pa ...posušeno meso, drobovje, hrustanec tisk in radio obvestita o tem kopale? in podobno. Ribje olje, ki je ¿udi ze-in ribiče. Pri nas torej pomorskim lo cenjeno, pridobivajo v Združenih oblastem dostikrat ni dana prilož- državah, Sovjetski zvezi, Grolandiji nost, da bi na glavo tega a,H onega in na Norveškem. Da si ustvarimo nevarnega morskega psa podelila raz- sliko o pomembnosti morskega soma pisano nagrado. Iz vsega tega lahko za ribolov, je treba omeniti, da je na Stari pomoiščaki po naših istrskih mestecih pri kozarcu vipa večkrat pripovedujejo o morskih psih. Govore o silni požrešnosti teh nestvorov in, seveda radi marsikaj napravijo »iz muhe slona«. Razumljivo je, da jim * nepoučen poslušalci, kjer iz Škofij ali Dekanov verjame, tako se razširijo bajke in človek, hočeš nočeš, mora verjeti. Pomisliti pa moramo, da igrajo v gospodarstvu mnogih dežel somi zelo važno vlogo. Na svetu poznamo okoli stosedem-deset različnih vrst morskih somov. Le ti tvorijo skupno z sk a t i sku- Japo.nskem ta ribolov pred vojno presegel 45.000 ton. Velike količine teh r,b pa so ujeli tudi v Združenih državah in v Evropi. Zanimivo je dejstvo, da se lot jo morski somi svetlih predmetov preje kakor temnili. Tega se prav dobro zavedajo otočani južnih morij, ki ponoči napadajo morske some. Znani a-meriški lovec na morske some Young, je izjavil, da je ujel neprimerno več v bele mreže kakor v temne. Morski somi so tudi zelo trdoživi. Žive po več ur brez glave, jeter ali črevesja. Znano je, da bije srce morskega soma še precej dolgo potem, ko mu ga smo že odstranili iz telesa. Kaj čuden in zanimiv pojav iz življenja velikih morskih somov je vsekakor pomoč, ki jo ta orjak daje pol-meterskim ribicam — pilotom, za nasprotne usluge. Ta pilot se prisesa somu na trebušno stran in ga vodi do plena. Dokazano je, da ima pilot bolj razvita čutila kot som. (Nadaljevanje sledi) iNHiiuiiiiuiiiijumiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiuimiiiiuiiiMiigiijiiHiiiipiiuuuji, ZADNJEGA TEDNA vsega demokratičnega človeštva. Trygve Lie bo .obenem poskušal izbrati mesto za prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN v , Evropi. Izrazil je* svoje globoko prepričanje, da bodo napori komisije treh za ustavitev sovražnosti imeli uspeh, pcsebimji če se upošteva, da sp v tej komisiji zastopniki treh nevtralnih držav, in sicer Irana, Kanade in Indije. Verjetno je Trygve Lie v tem smislu razgovarjal tudi z vodjo kitajske delegacije Wu-Hpju-Cuanom, ker je dejal novinarjem, da nobena velika ali majhna država* ne želi vojne. Povsem je videti, da se glavni tajnik OZN resno trudi, da- bi prišlo do pomiritve v svetu. Da želi tudi pekinška vlada mirno rešitev spora na Daljnem vzhodu, dokazuje tudi izjava voditelja kitajske delegacije pri odhodu iz Amerike, ki je med drugim dajal: »Menimo, da bomo samo z napori za prenehanje vojne lahko dosegli pravo prenehanje sovražnosti.« Obenem pa je izrazil svoje nezaupanje da ameriške politike na Daljnem vzhodu, ko je omenil, da ni niti enega miroljubnega Američana, ki bi odobraval* napad na Formozo in intcrevncijo na Koreji. To svoje nezaupanje je ponovil tudi pri .pirihedu v London, ko je dejal, da je pravi namen ameriškega predloga, naj se najprej ustavi ogenj na Koreji, vezati roke korejski ljudski1 vojski in kitajskim' prostovoljcem, da bi ZDA lahko nadaljevala napad in razširile vojno. Kakor vemo, je že prej voditelj kitajske delegacije grajal ameriško politiko in dejal, da je vzrok konflikta na Vzhodu dejstvo, da Amerika noče priznati ljudske republike Kitajske in se še vedno oklepa Cagkajška. Vse človeštvo upa, da bo prevladal pri državnikih in vladah zdrav razum in da se bo preprečila tretja svetovna vojna, katero sovražijo vsi miroljubni narodi sveta. Amerika in njeni zavezniki so res pristopili k pospešeni oborožitvi, člani Atlantskega paleta so s*e tudi zbrali v Bruslju na posvetovanje, Truman je imenoval Eisenhoverja za vrhovnega poveljnika evropske obrambe, toda to še ne pomeni, da se ne more pristopiti k mirni rešitve vseh problemov, ki ležijo sedaj ko-t, mora nad človeštvom. Prepričani smo, da bo prevladal zdrav razum in človečanski občutki. KPI ima težave Zdi se, da odnošaji med KPI in njenim glasilom »Unita« ier njunimi moskovskimi gospodarji niso v zadnjem času prav najboljši. 2e pred dobrim mesecem se je govorilo, da nameravajo kpminformski vrhovi odstaviti Togliattija, ker j'm je premalo borben in dopušča vrivanje meščanskih teženj v partijo. Sedaj pa očitajo vodstvu KPI še, da ni znalo preprečiti spora s splošno delavsko zvezo. Poleg tega se jim v Moskvi prav nič ne dopade pisanje partijskega glasila Unita. Ta r>o mnenju Moskve vse premalo posveča pozornost »vprašanju miru«, poleg tega pa posega tudi preveč po * informacijah iz kapitalističnih virov, namesto da bi svoje vesti črpala iz edino dobro obveščenih stolpcev moskovske »Pravde«. Zaradi tega jo je tudi zadnja izdaja kominfoirmističnega centralnega glasila pošteno okrcala. Da hi pokazala, kako se je temelj to poboljšala, je Unit? prepisala zaporedoma polovica Moskovske Pravde, za nameček je pa še Vidali z novo strašno zgodbo udaril po svojih »111 c fašistih«. Toda vsi tl znaki poboljšanja očividno še niso potolažili moskovske mogotce, zaito so sedaj povaoili Togliattija k sebi na zaslišanje, namesto da bi mož še dalje krepil zdravje v prijetnem Sorentu. Gotovoi se bo. v kratkem vrnil čisto ozdravljen in previden z vsemi navodili, kako je treba graditi socializem s tem, da se z vsemi silami vleče v teh težkih časih kremeljski imperialistični voz, ko mu od vseh strani* mečejo tako grda polena pod kolesa.. slovenskega šolstva v Istrskem okrožju življa v Istrskem okrožju. Do nedavnega zatirana po fašizmu se> je danes pod pogoji ljudske oblasti popolnoma sproti.ila in zaorala široko in globoko. Rastejo nove šole. množi se število mladih učiteljev, ki so izšli iz porlo. ozkega učiteljišča in sporedno s tem se tudi splošna kulturna na vasi dviga na nesluteno raven. Danes imamo samo v koprskem okraju nad 2.000 otrok, ki hodijo v osnovno šolo, nad 300 jih ob;skuje osemieko in nad 400 nižjo gimnazijo v Por erožu, koprsko gimnazijo ali portorožko učiteljišče. Ce k vsemu temu prištejelo še ostale- učence Gospodarske enoletne šole, Kmetij-ke šole v Skočijanu,-pri Kopru, Glasbene šole v Portorožu, Vajeniške šole in šole za gluhoneme ter slepe v Portorožu, tedaj lahko mirne duše zaključimo, da .si nimamo kaj očitati «za naše delo v teh nepolnih petih letih po osvoboditvi. Por:žko učiteljišče bo dalo letos že tre jo skupino mladih učiteljev, ki- bedo še bolj živahno sejali seme znanja in prosvete po naših mestecih iri vaseh. Prihodnje leto pa bo koprska, gimnazija praznovala prvo lelo, ko bodo iz nje izšli mladi maturanti,, prvi maturanti te gimnazije. Ce ob taki ugotovitvi pogledamo statistike, ki nam pravijo, koliko so nam bili .fašisti uničili v 25. letih njihovega zatiranja, potem bomo spo- 30 - letnica Šentjakobskega gledališča v Ljubljani Te Cini praznuje ljubljansko Šentjakobsko gledališče svojo trideseto oblejmco -plodnega delovanja na odrskih deskah. Ustanovili so ga navdu-šeni ljubitelji dramskega dela deloma so prišli z dežele, deloma sami ljubljanski ljubitelji odra. Tb gledališče je začelo delati že pred prvo svetovno vojno pod vodstvom Matije Redeča, ki je postavil temelje tudi. veliki knjižnici, eni največjih . ljubljanskih knjižnic. V tem gledališču so sodelovali tudi nekateri naši ožji rojaki kot France Bevk in Srečko Kosovel. Iz vrst igralcev pa so izšli znani slovenski igralai: Cesar, Levarjeva, Sever, Debeljakova, Sancin, Milčinski Blaž in drugi. Kako,- je že iz tega razvidno, je šentjakobski oder dal ’ kaj dosti dobrih i lacTh sil za večje igralske skupin« iin to svojo visoko vlogo ima. še danes. Za vse te svoje uspehe je' društvo čkobiio luidi številne nagrade, ki so jih ratstavili na por.ebni razstavi, ki prikazuje delo, uspehe in napore tega lepega in živahnega kulturnega žarišča Ljubljane. Ob tej priložnosti je izšel tudi poseben jubilejni zbornik Šentjakobskega gledališča znali, da se je naše ljudstvo krepko oprijelo dela in učenja ter s Hvaležnostjo podpira svojo ljudsko oblast. V Primorju je bilo- 1914. leta 488 šol z 942 razredi, 66.S52 učenci in 1350 učitelji. Toda londonski pakt in krivični rapalski diktat, ki sta prepustili imperialistični Italiji nad 600 tisoč Slovencev in Hrvatov, sta uničila kulturni dvig slovenskega prebivalstva ob Jadranskem morju. Italija se je le sklicevala na svojo dvatisočletno kulturo im, visoko civilizacijo in ni hotela prevzeti rtikakih obvez in poroštev za svoje narodnostne manjšine. Nekaj so obljubljali, vendar vse s puhlimi besedami, ki se jih niso držali nikoli. Ne sanio lo. Kmalu so nastopili časi preganjanja in pretepanja slovenskih učiteljev, dajali so jim piti ricinusovo olje, otroke jo fašisti ustrahovali in podili iz šole, kamor so nemoteno udirali in — konec je bilo vseh obljub »ku-lturonoscev,< ter konec slovenske šole. Obenem s šolami so razbijali slovenske prosvetne krožke, zažgali 13. julija 1920 Narodni dom v Trstu itd. To smo navedli le zato, da bi znali danes boje ceniti to, kar smo si priborili, to, kar smo si zgradili, vse to, kar nam je dala naša borb.i ih ljudska oblast, ki je nastala po osvoboditvi Navedli smo zato, da ne bi pozabili, kam vodi vsaka druga rešitev, ki ne priznava ljudske oblasti, saj vidimo dan& v Trstu, kako se morajo naši rojaki dan za dnem boriti za vsakega učenca, za vsakega učitelja, za vsako šolo. Pred zaključkom koledarskega leta je le dobro pogledati malo nazaj. Tako nam bodo perspektive jasnejše in borno tudi bolj cenili to, kar imamo. In to tudi varovali! Mar naj se Slotreneem cone A še vedno kraiijo narodnostne pravice ? Na uvodnem mestu nate kulturne strani podajamo nekaj strokovnih podatkov o uspehih, ki jih je doseglo slovensko šolstvo v Istrskem okrožju v tem letu. Ce primerjamo ogromen napredek vsega slovenskega kul-' turnega življenja v našem okrožju z vedno večjim zatiranjem in preganjanjem vsega, kar je slovenskega in slovanskega v anglo -a meriški coni Trsta, tedaj moramo spoznati, da se Slovencem godi tudi danes \prav taka krivica kot se je godila za časa žalostnih in sramotnih let itatijimskd okupacije našega ozemlja. Dnevno časopisje prinaša vsak dan proteste raznih odborov Osvobodilne fronte z vseh krajev cone A proti sklepu civilnega in kazenskega sodi- večji kot v Istrskem okrožju, kjer je sama oblast prevzela pretežni del skrbi za ljudsko vzgojo tako Slovencev kakor tudi Italijanov in Hrvatov šča v Trstu, ki je 23. novembra le- v coni A pada , vsa teža borbe jz- tos med drugim ugotovil, da se mora slovenščina smatrati kot tuj jezik v coni A STO. Samo italijanski jezik, — pravi omenjeni sklep — je uraidni jezik na tem področju, Primer jati pa moramo tudi napore, ki so jih Slovenci anglo - ameriškega področja žrtvovali za kulturno - prosvetni dvig našega prebivalstva v tej coni, napor, ki ni nič manjši in celo ik S * *____________________________ ^«“"iSulUIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllll................................................mMlimimMUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIII!IHIIII!HIHIIIIIIIIIIlHllllllli>g»| BOŽIČ In NOVOLETO med istrskimi Slovenci immun... Italijani, so uničili skoro vse, kar smo Istrski Slovenci imeli od bogatega duhovnega življenja haših dedov. Bašistični pritisk je posredno ali neposredno uničevali naše šege in navade in nam vsiljeval svojo »dvatisočletno kulturo«. Zatiranje izza Benečanov in Avstrije je zaviralo našo .kulturno rast. Naši’ ljudje so ostali nepismeni, ostali so ljudje »delle mo,n-tagne«, služkinje, težaki v pristanišču ali mlekarice. Zato je ljudsko duhovno ustvarjanje in nadaljevanje starih navad ostalo močno ukoreninjeno do polpretekle dobe. Le malo običajev je, ki se drže še danes in še ti so manjšega obsega in pomena. Kar se je dalo rešiti — in tega je bilo razmeroma precej — je rešila etnografska' skupina iz Ljubljane, ki nas je obiskala lani in letos. Fašistični pri-tisik je v kratkih petindvajsetih letih zatrl nešteto tega bogastva; ohranilo se je (e v sporni-au Staliti možakarjev. Naše ¡pretilo,,ži^grue očuvati v icnjigah .za,, bodoča ...pokole-nja, obefMTOf, P,a, dvigati ^uljurno raven našega ljudstva.. op tej priložnosti se bomo preselili^ za, petdeset ali več let nazaj in poglieidalb kgj so takrat ljudje počeli, kako so se nekdaj pri nas ženili, kako so peli in še kaj drugega. Za nekak začetek božičnih praznikov je veljal že sv. Miklavž, ki je prinašal darila dobrim otrokom na okno.. V božičnem tednu je duhovnik ali far, kakor ga imenujejo, blagoslavljal hišo, za kar so mu ljudje dajali vina, krompirja. Na božični večer so delali otroci »jaslice« in postavljali božično drevesce. Na ognjišču so sežigali do nedavnega, (v Krkavčah še sedaj) čok ali panj, ki ga po drugih slovenskih deželah imenujejo »božič«, ali »badnjak« med jugoslovanskimi narodi. Pravijo, da so ga Zažigali zato, da so imeli v ognje-nici (prostor, kjer kuhajo jedi) toplo. V namenju spoštovanja dajejo na božični večer sinovi in hčere staršem darila* češ da je njihov dan. Pozneje, na večer pred sv. Kralji, so stari stresli na streho skozi dimnik, ali kako drugače metali otrokom mandeljne, orehe, jabolka in lešnike, češ da jih mečejo Trije kralji, o katerih pravijo ljudje, da niso vsi istočasno prišli h Kristusu, marveč da je prišel eden ponoči, drugi »v pe-teh« (ko pojo petelini), tretji pa ob zori. Se eno zanimivo navado so imeli na božični večer: na vigilijo svetega Ivana, torej poleti, so nakosili toliko sena, kolikor so ga zmogli s tremi zamahi kose. Seno so za božično noč dali pod mizo in ko je prvič vabilo k polnočnici, so ga pokladSli živini v jasli, da se bo v novem letu lepše redila in da se bodo krave srečno telile. Novo leto -so čakali doma ali v gostilni, kjer so si nazdravljali z »živijo!« Oni, ki so »hoteli biti Italija- ni«, pa: »Viva, ki ga nagniva!« Ob prehodu v novo. leto so zvonili z vsemi zvonovi. Pred prihodom Italijanov je bila »postava«, da so hodili godci z mladino »pobirat dobro roko«. S seboj so imeli še nekoga, »po-birača«, ki je prišel v vsako hišo in tam vzel, kar je gospodinja pripravila kot dar na mizi: klobase, slanino, jajca. Medtem je zunaj budila ljudi godba. Ce gospodinja ni pripravila ničesar, je »pobirač« pomahal z roko godcem, naj več ne godejo. Tako so obiskali vso faro. Nabrane darove so »pokopali« v gostilni pri skupni večerji. Gospodinjam so se zahvaljevali: »Hvala, bog daj k letu več!« Darilu so pravili »dobra roka«. Danes je ostalo še to* da hodijo otroci okoli, po rtavadi vsak zase, in voščijo srečno novo leto sosedom, za kar dobe v dar orehe in lešnike. Starejši so za novo leto hodili le ¡k znancem in tam pili in se veselili. Zdravko Vatovec V izgradnji slovenske kulture v Kopru se naslanjamo tudi na naše stare kulturne tradicije Koprski Slovenci so pokazali že pod Avscu jo veliko zanimanje za dramsko dejavnost. Ko smo tu dobili najprej svoje gospodarske organizacije in med prvimi je bila Slovenska posojilnica iz leta 1883, je začela, v Kopru bujio cveteti tudi* umetniška dejavnost. I eta 1905 so se zbrali koprski Slovenci, ki so imeli veliko veselje do glasbe, ter si osnovali tam-buraško d-uštvo »Zvezda«. To društvo pa se je -kmalu preosnovalo in sklenilo, da bo osredotočilo vse svoje napore na področju dramske dejavnosti. Tako je nastala »Dramska skupina Istra«, ki na koprskem odru ne nastopa zigo!j z igrami, temveč r.e ukvarja tudi z glasbo in petjem. Ta dram* ska skupina je zaslovela po vsej Istri. Stari ljudje pripovedujejo, da je imela ta skupina tako odlične in izvež-baoe igralce, da je močno privlačevala na svoje prireditve tudi tukaj živeče Italijane, ki so ob takih priložnostih izjavljali, da vse prav razumejo. Ciani tega dramskega društva so razpolagali z odrom posebne konstrukcije, ki se je lahko skrčil in raztegni], znižal ali pa zvišal. Gostovali so po vsej Istri, najbolj pogosto-ma pa v bližnjih vasen. ru p»vi svetovni vojni, ko se je tu utrdil fašizem, je bilo tudi konec slovenske umetniške dejavnosti v Kopru. Pritisk, na Slovence je bil tako močan, da niso mogli hiti dihali: Družba sv. Cirila i,n Metoda je delovala tedaj v Kopru docela ilegalno. Imela je šolo. v skritih prostorih, kjer so se ponoči zbirali slovenski otroci, da bi se učili materinega jezika. V tistih časih je fašistični bes dosegel tak obseg, da je prihajalo do barbarskega uničevanja slovenskih in hrvaških glagolskih in drugih zgodovinskih spomenikov. Verjetno je, da se jie nekaj podobnega dogodilo tudi v Kopru, kjer so delovali glagoljaši nad 400 let. Znan je primer znamenitega glagolskega spomenika na Humu pri Lupoglavi, ki so .ga fašisti uničili. Iz tega, kar smo navedli, je razumljivo* da ni bilo lahko graditi kulturo, ki je bila popolnoma poteptana. V Kopru imamo kos svoje gledališke zgodovine in pravilno je, da si zgradimo, kar smo že imeli in ne le to, Slovenska kulturna kronika Vojni roman slovenskega naroda »Doberdob«, ki ga je spisal nisate'j Prežihov Voranc, je izšel v novi izdaji- >••11 o? h a nPadmske knjige v Ljubljani bo od koncu tega leta razpisala Levstikovo nagrado za izvirna leposlovna, poljudno znanstvena dela in ilustracije. Nagrade so po 30.C00 din, 20.000.— din in 10.000.— din. I-sta založba je razpisala tudi nagradni natečaj za izvirne lutkovne igre. Slovenska akademija znanosti in umetnosti priprav'ja izdajo doslej še neobjavljenih del skladatelja Petelina — Salusa Jakoba. Izšla bo tudi poljudna publikacija o skladateljevem življenju in delu. Sto edesetletntco rojstva velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna je Slovenija slavnostno pro slavila. Za uvod v slovestuosti so priredili v Ljubljani slavnostni koncert na toiterem so izvajali P e"e--nov sonetni venec, ki ga je v obPki kantate uglazbi! sam slove-ski gl.az benik L. M. Škrjanec. V Mestnem muzeju so priredili spominsko razstavo iz Prešernovega osebnega in ustvarjalnega življenja, izvirne rokopise, knjige in slike, ki jih hrani Slovenska akadermja znanosti in 'umetnosti, Narodna univerzitetna knjižnica in narodni muzej. Zadni čas je začela živahno delovati v Trstu Slovenska glasbena Matica. V kratkem bo izdala štiri zbir- marveč da si tu ustvarimo še lepše ke narodnih pesmi, ter zbirke glaz- dramsko društvo, kakor smo ga že bene matice je prevzel tržaški dobro imeli. Z dobro voljo bomo uspeli tu- znani in priljubljeni skladatelj prodi ua tem področju. fesor Vasilij Mirk. Za naše ljudske odre Teden Slovenske kulture nam je pokazal pred kratkim dve važni dejstvi, ki jih lahko mirno vzamemo za osnove našega bodočega razživljene-ga ljudskega igralskega dela na deželi. Ta teden je pokazal, da so se nekatere vasi že pridno oprijele dela in same postavile na oder precej dobro pripravljene igre. Pokazal pa je obenem, da se ljudstvo zan ma za gledališko umetnost tudi tam kjer se še ni našel nekdo, ki bi se resno oprijel tega dela, namreč predvsem režije. Ce upoštevamo te osnove, tedaj moremo trditi da je pri nas teren zrel in ploden, le sejati bo še treba. Kdo pa naj seje? Postavljamo to vprašanje zelo resno in odločno zato, da ne bi zanemarili tistega splošno ljudskega zanimanja, ki nas terj? k delu. Mislimo pri teme na vse intelektaulce našega o-krožja, predvsem pa na učitelje, ki vsak dan živijc z ljudstvom na deželi. ljudje vam bodo sami morda povedali kaj bi radi igrali, zaželeli si bodo morda tudi pestre sporede; v in podobno. Naš list — oziroma bolje rečeno vaš list — bo pa začel objavljati tehnična navod;la, kako naj se pripravlja režija, kako naj se šminka — vse to kar pač spada v strokovno delo vsakega režiserja. Objavljali bomo našo navodilo za odrsko režijo v odlomkih začenši s prihodnjo številko in s!cer tako, da •boste lahko kasneje ¡zrezke povezali in Jp.olje obvarovali. Obenem pa bomo odgovarjali na vsako hpsamezno vprašanje, ki bi nam ga kdorkoli postavil v tem primeru. Zato Vas vabimo na naše skupno sodelovanje za dvig našega o-T-skega življenja in zn višjo kulturno raven našega ljudstva! ključnd na. sanjo’ prebivalstvo — in ono se odločno ter 'vztrajno'Dori za svoje narodnostne pravice. Tak sklep pa je tudi očitno in grobo kršenje jasne odložibe mednarodnega sporazuma, ki mu pravimo mirovna pogedba, kjer je rečeno, da je slovenščina' ravnopraven ‘ jezik z italijanščino. Delegati Osvobodilne tratne za open-skti,,gkraj, ki so se zbrali pred dnevi na svojo izredno sej», so poleg tega ugotovili, da se je prvi Italijan priselil v ta okraj leta 1906. Do tedaj so bili tam çarno Slovenci. In po kratkih 46 letih naj se že prti,zna, da tukaj Slovencev ni? Mar je mogoče zamisliti neko oblast, ki bi bila pripravljena sprejeti na sebe tako nečastno vlogo in sramoto, da spričo tega jasnega dejstva zapre oči in odkrito pomaga tistim nevarnim šovinističnim silam, ki jih je .vzgojil iaši-zem in jih pred malo leti pošiljal v slovenske vasi požigat slove: ¡sike šole in preganjat Slovence, če so se upali spregovoriti v svoji materimiščini? Ce se čas fašizma ne sme vrniti, ne smejo sc vrniti niti njegovi zakoni in njegove praktifmë metode preganjanja slovenstva tam, kjer imamo Slovenci vso pravo človečansko in -kulturno pravico zahtevati nemoten nacionalni razvoj. SPOMINSKI 23. dec. 1875 rojen Ivan PRIJATELJ, književni zgodovinar. Posebno je zaslovel z izvrstnimi izdajami Jurčičevih, Tavčarjevih in Kersnikovih del. 24. dec 1798 rojen Adam MICKIEWICZ veliki poljski resn'k. 1567 umrl slove-ski protestantski pisatelj Sebastijan KRELJ Imel je izrazit čut za lepoto jezika. 1642 roien Isaac NEWTON, utemeljite!) moderne fizike. 1818 roien v Vipavi Stefan KACI-JANCIC, jezikos'ovec in zgodovinar. Leta 1864 je napisal za slovenske šole v Trstu »Abecednik za .šole po mestih«. 1840 roien Peter Iljlč ČAJKOVSKI, veUki ruski sk'adatetj. 1848 roien Hristo BOTF.V. ve1:ki bolgarski pesnik in revolucijonar. 1877 rojen Emil ADAMIČ, slovenski skladatelj. 1924 umrl slovenski skladatelj Viktor PARMA. 27. dec. 1571 rojen Johan KEPPLER, zvezdoslovec. matematik in fizik. NaiuomembnePe njegovo neto je odkritje zakona o gibanju planetov odkritje zakona o Kihanju planov. 1822 rojen Louis PASTEUR, veliki francoski hio'og, utemeljitelj moderne bakteriologije. 1860 umrl slovenski jezikoslovec in pisec Franc METELKO. Njegova slovnica je močno vplivala na razvoj slovenskega jezika. 1910 se je smrtno ponesrečil v Beogradu z letalom prvi slovenski pilot ¡n izdelovalec letal Edvard RUSIJAN. 1944 so partizanske patrulje minirale želežniko progo Trst—Ljubljana pri Nabrežini in Drogo Trst—Gorica med postajama Ronke—Redi-pulja. Poleg velikanske škode na vozilih je miniranje še za 50 ur ustavilo ves promet. 28. dec. 1789 so diletanti uprizorili v ljubljanskem gledališču Linhartovo »Zupanovo M!cko« To je bil rojstni dan slovenskega gledali^ šča. Tedanji ljubljanski list je pisal; »Ves narod je ponosem nap svoje igralce, ki so noložili temelj slovenskemu gledališču«, 1895 je nemški fizik Rontgen odkril takoimenovane »X — žarke«, ki so omogočili ,še dolgo vrsto. drugih tehničnih iznajdb. Najholj znana je njihova uporaba v zdravilstvu. Kakšno vrednost ima pepel v kmetijstvu Q Kako in kdaj V zimskem času, ko kurimo peči, ostajajo velike kaličine pepe'a, ki ga nihče ne izkorišča v kmetijske namene.. Na ta načtn izgubljamo na leto na vagone važnih hranilnih snovi, za katere moramo na leto izdajati ogromnega denarja. Predvsem je potrebno, da spoznamo, katere in kolino koristnih snovi vsebuje na primer 100 kg pepela iz sestav - pepela z nekaterimi umetnimi gnojili. kmetijska analiza je pokazala, da vsebuje na primer 100 gr pepela iz bukovega lesa skoraj 9 kg fosforne kisline, 12,5 kg kalija in 39 kg apna. Ce primerjamo vsebino hranilnih snovi tega pepela s količinami hranilnih snovi nekaterih umetnih gnojil bomo ugaotovili, da je 100 kg pepela bukovega lesa enakovredno 55 kg supferfcisfata, 31 kg kalijeve soli in 39 kg apna, Torej je pepel izvrstno nadomestilo za fosfatna in kalijeva umetna gnojila. Vrednost pepela- pa’ je še toliko večja, ker vsebuje aipno, to priznano gnojilo za kisla zemljišča, kot so na primer naše rdeče zemlje in težko ilovnato tlo. Tudii pepel ostalih dreves ter rastlin vsebuje v večji ali manjši količini vse tri omenjene hranilne snovi. Tako vsebuje na primer 100 kg pepela iz hrastovega lesa pribliiž- Bodimo previdni pri trošenju umetnih gnojil Pri vsakem delu je treba skrbeti, da se pravilno opravi. Tako je tudi s trošenjem umetnih gnojil. Nekateri vzamejo to preveč na lahko. Pri lem pa je nujno potrebna pozornost zato, ker če je gnoj neenakomerno raztresen, se pozna pozneje na setvi. TO se je letos najlepše videlo v koprskih sol nah, kjer so vreče umetnega gnoja kar z avtomobila zmetali po njivi Opazoval sem .kmeta, ki je imel na njivi veliko in gos.o- travo. Nekega jesenskega jutra je naložil gnojilo in ga odpeljal na njivo. Na travi je bila rosa. Gnoj je potrosil ne na zemljo, ampak na, travo.. Opazil se je močan duh, ko se je gnojilo razkrajalo. Sele po več dnevih, ko je bila. trava Vsa ožgana, je. začelo vse skupaj padati na zemljo. Tukaj je bilo uničenega mnogo sena. Gnojilo pa je padlo na zemljo že v okameoeli obliki. V takih primerih bi morali travo prej pokositi in pograbiti ter šele nato trositi gnojilo. Ce tega ne storimo, pa bi morali travnike v suhem vremenu pobranati, potros ti gnojilo in zopet pobranati, da se gnojilo pokrije z zemljo, saj je zemlji namenjeno. no 3,5 kg fosforne kisline, 8,4 kg kalija in 75,5 kg apna. Botov pepel vsebuje 7,27 odstotka fosforne kisline, 15,3 % kalija in 27 % apna. Lesni pepel je pri lesnem, gnoju najstarejše gnojilo, ki ga kmetje uporabljajo. Vrednost pepela leži tudi v tem, da nima škodljivih primesi, kakor nekatera umetna gnojila. Lahko ga prištevamo med najboljša umetna gnojila, ker vsebuje razen dušika vse važne hranilne snovi, ki so' potrebne v prehrani rastlin. Pepel je izvrstno gnojilo za travnike ih deteljišča. Vsak kmet se je gotovo prepričal o njegovem delovanju na starih, izčrpanih in z mahom obraslih travnikih. Po gnojenju s pepelom začne bujno rasti detelja. Zaradi velike vsebine kalija se posebno dobro oDne-se pri krompirju, pesi in ostalem korenju, z uspehom ga uporabljamo pri fižolu in grahu. Pepel trosimo pozimi in zgodaj spomladi, lahko ga pa up-trnbijrmo v vsakem letnem času brez škode. Na hektar ga lahko potrosimo 10—15 q, če ga imamo, tudi več. Tudi manjše količine so za naša zemljo dragocene. o sedaj smo uporabljali le vrednost pepela zaradi njegovih hranilnih snovi, ne smemo pa pozabiti na njegovo zelo važno vlogo pri .izboljšanju fizične strukture terena. Pepel rahlja ilovnata tla in s tem poveča njih rodovitnost. pretokoma D Kdaj bomo pretočili vino? Nekateri kletarji imajo navado, da vsako leto pretočijo vno pribli no isti dan. Ti ne postopajo pravilno, ker vino ne dozori vsako leto istočasno iz raznir razlogov, kakor datum trgatve, bogatost v taninu, v železu itd. Po navadi počakamo prve mraze za pietočiti vino, toda v nekaterih slučajih moramo odstraniti droži že poprej in sicer kadar pridelamo vino iz grozdja napadenega od peronospo re ali gnilobe, iz nedozorelega ali na drugi način poškodovanega grozdja. To vi o ima obilnejši in nevarnejši vsedek, zato ga moramo pretočiti, čeravno ni še popolnomma čisto in se bo sesedanje nadaljevalo, ali količina novega sesedka je manjša in vsebuje m .ogo m-i >j glivic, to ej ni tako nevarna. Sve*1 je se, da se za pretakanje izbere lepe hladne in suhe dneve, ko nam barometer kaže visoki zračni tlak, da zmanjšamo hlape-rje alkohola. Pri pretakanju izgubimo namreč od 0 4 do 0.3 % alkohojS. Pri pretakanju ne smemo pozabiti, da primerno zažveplamo sode. Rabili homo od 1 du 3 grame žveolenega dvokisa na hi, jasno, da vina, ki hočemo takoj polniti v steklenice in vi- Živinski hlev KDZ v Babičih bo km-lu sprejel 50 glav Sivine pod svojo streho KMETIJSKI ODGOVARJA VPRAŠANJE: Pozna jesenska setev in neugodno vreme sta slabo upliva la ha razvoj žitaric. Kako pomagati posevkom, da si o-omo-ejo, da se rastline dobro ukoreninijo in razvijejo? ODGOVOR: Zaradi vlažnega vremena in pozne setve so se ponekod žitarice slabo razvile. Tem posevkom sedaj še ne mo-emo pomagati. Ce v zimskem času rastline ne poginejo, jim lahko . pomagamo zgodaj spomladi na ta način; L V mesecu marcu pognojimo posevkom s hitro delujočimi d žičnimi gnojili (areni nitrat, čilski soliter, na-trium nitrat). Na ion« m2 vzamemo 10 — 15 kg teh gnojil. Rastlinam pa moramo moliti v dveh obrokih. Prvi obrok (6 do 7 kg gnojila) potros=mo ob koncu februarja. Ko se rastRne dobro ukoreHinijo, moramo njive p-b-aniti. Ce se vzdigne go-rja oiast zemlje zaVadi odtajanja,' moramo njive z valjarjem potlačiti, prugi oh rok gnojil podamo rastlinam v d'tial polovici marca (urej -'Tro le žito v k'asj ij. prepozni* gnojenje z d'šli«;mi ruo- juli zavleče razvoj žitaric ter je za- i .e/: .-.tr.: .i n: hiBj r.. -t> 1 i■-!£.!*.H..o. ,?r i’ sneti to rei amost. da ob suši zamro. VPRAŠANJE: Kdaj je naj*~o’jši čas za gnojenje travnikov in deteljišč z gnoj u •>.- ODGOVOR: Gnojenje deteijič in travnikov z gnojnico Je vedno koristjo. Ker na gnojnica, kot je vsem znano, vsebuje želo dragoceno brano snov, d"š'-k. in to v nrecej koncentrirani ovHki, Je priporočiJivo, da se z njo gnoji, ko Je zemlja rojena z vodo Mo-na gnoj^ca, zlasti na suhi zemlji lahko rasttine osmodi. To^ej vam prir-ororamo. da gnoJRe z gnojnico v zimskem času ali zgodaj spomladi. VPRAŠANJE: Imam prašičke, ki se med seboj sesajo. Kaj je temu vzrok in kako jih odvaditi te Škodljive na vade? ODGOVOR: Poiav medsehnHega, sesanja Prašičev se navadno ro-iavlja ko rrašiče odstavljamo. Ce v tem času 'prašičev nravil'10 ne krmi- __ mo, pričrjb eden dnige-a 'sesati. ImeiiJ smo nrime-e, ko te bolj razvit praši^ žad l- ii šihkej1 efei. - - J ... Kako V r?“iče navaditi? 'Jr' Nekateri iivinoždravniidi*' so' mnenja, da ru*e 7a la,',7or ki ie istesa izvora kakor pobiranje' volne pri ovajaš-; (aru,;iu)i A v: Aos-Al; cnh aii sjiooizifrljevarje re ja pri pticah. Mlade prašiče moramo pušča ti na proisto, da s’i sami poiščejo rudninskih snovi, ki Jih potrebujejo (apno, prst, zidni omet itd.). Prašiče mo-amo pravilno odstavljati. Prehod od mlečne h ane k navadni hrani naj bo postoren. V zadetku Jim moramo poleg ostale hrane dajali nekaj mleka. Lahko prav dobro vpliva pra Iče, če j,‘kD^^feč^aŠi^tSJi — ‘feJrej-0 pujskom. Vzeti je ne smemo iz q-ne nW$Pej"do- vrstne in ne v bližini vasi, naselja; bro preseje, nanj'- nalije Wk$StriA’ v Lesno oglje je dobro, ker vbija , li-množino Vode; dbbro-DŠftieiišš in Ted ne, ki se razvijajo v,prebavilih. Biti se pepel usede,'Vodo otfftjfe/ T6:i se’ ' mora močno zdrobljeno, najbolje je ponovi 2 — 3’ mt 4 uraft' Na I ezovo oglje. Molznim kravam ga da- usedii se"pepel nato pošušimo % 'Sfc5 jemo do 80 gr dnevno, perutnini do,.2. enkrat presejemo. Takega pepela da- gr, svinjam dajemo poljudno navadno od časa do časa. Zelo dobro je, ako. damo živini od časa do časa tudi nekaj ribjega olja. Živina v krmi nejvečkrat ne dolvv» ; vseh potrebnih snovi, r.adi tega je ?u-' di njena produktivnost majhna, njeno zdravlje šibko. V tem pogledu rje krma slaba zlasti v sušnih ali zelo mokrih letih, pa tudi krma, pride-.,, lana na pustih ali zamočvirjenih t’eh; Mi dobra. Zato pomagajmo z -rudninskimi krmili. c. y. jemo odrast m govedom čež 100 gr, teletom 80 gr. dnevno. Perutn ni dajemo dobro zmleti aii stolčene jajčne lupme ali zmlete školjke. Tudi jezersko blato uporabljajmo kot rudninsko krmo za konje, govedo in svinje. Uporablja se Sveže aii pa suho. Svinjam dajemo po 100 gr suhega ali 300 gr svežega, teletom 30 gr suhega ali 100 gr svežega. Kostna moka-napravi iz kosti zdravih živali, ki se najprej dobro preku- LJUDSKI zdravnik Zidarji pazite na oči Skoraj najbolj pogoste nesreče pri zidarskem poslu so tiste, pri katerih -pride do očesnih okvar, ki jih povzroča gašeno apno, omet ali mavta. Se tako previdnemu delavcu se lahko zgodi, da mu pade mavta v oko, kar povzroča zelo hude bolečine in pri nerravRni prvi pomoči tudi ne-„ Ij"be posledice. Kaj moramo torej storiti, če nam pade mavta v oko. — Vedeti moramo, da je toeba anno čim prej odstraniti iz očesa, kajti č!m prej to napravimo, tem manjše bodo bolečine zgornjo navzgor in sicer s palčen» desne roke. ko imamo tako oko odprto, je treba oko večkrat izprati z vodo. Nato pa moramo na ok0 položiti sterilmo gazo in ga obvezati ter rotem 'poslati k^ zdravniku (po mož- ; nosti k očesnemu zdravniku). Ce bomo tak0 postopali pri takih-nezgodah, bomo prištedili pones ei čencu mnogo bolečin ter bo hitreje ozdravil. (Dr. Hladnik Polde) HHSWETI vaHf^j za marskaj se zanimajo naši in manjša bo okvara očesa. Skoraj i. — -1 f. r*» _ > i „ ~ : i— ntik tjcnlr Hoimmp -ir o rln L nonrnirimn r/ = ZA HlcO T f 1 IN DO-M kmetje. ?eija ro, izobrazbi Je pri njih neusahljiva. Poskušali bomo- seznaniti ra*e ljudi- vsaj v grobih obrisih, v kolikor nam p-ostor do-Mlšča, tudi o tem nraLa: j->, T,i,-.t;m„-k! 55" iAnja' nimajo, za to ^ j%;pov(?BV), ^0 vsak delavec ve, da to napravimo z izpiraujem z vodo,, ne ve pa navadno, kako se to najbolj usppšno napravi. r st .■■i,.,;!. ; . ojovg En ..sam človek .tie more... odrijetL,^ ponesrečencu,. očes,a .. Ce se hočeš odvaditi, ,pijan{pvpnff ti syetujemo, da ješ. .po. obedu, malici ifl.po večefjL .čim.-.-.gei,. jjafidl.^.|S, ki ti bodo kmalu pregnala .slast pa , ,— . . . .... ____ - . ........ . ... -c ./'litsib r, .1: insi3 .0 ««a leta 'zdala,. "nfc ; ker.-ga; ta.,z vso sflo Kako odstraniš iz, stekiegjc nepri.ie-,. go Ctahi-ijci1« - ti njfttatas tprej dva» od katei^li je,tlPu duhi če :qepeš.^ vajjie matih : . vi*fi :®odpjo yp.ko.: nav.dol,.. ilru^pa ,'’1 ' ' “..’ it’jst..'Ji:tz ni insas. -«i iieuau .-rnod o.Uov o.;uct S- .Uarui --.Jaovoq-j,iiu-.-.i. jife- , 4 o;. i|sv ItStiM“. iuiisV iozoi .uiimX.Ki4 mat tu :U iv« 0-1 li.iit/ -«ro 1. 2°A ° V°SoAoKoOoGoA°R ° NoE°KoA°J Koko so elektrificirali Tržaški telovadci so premagali mariborske To, kar tebi pišem, dragi moj popotnik, je baje za tebe že stgra stvar, ati vseeno ti hočem povedati nekaj, kar ni pravljica; ampak samo gola resnica, tako gola, da me je .skoraj sram . . . Zadeva je precej stara, dogaja se 3. decembra, ali za kogar ne ve, je še vedno nova. Dospela sta v Puče dva avtomobila, kar za naše pridne Pučane ni redek slučaj, ali glej ga vraga, nr.so to navadni ljudje, oziroma niso tisti, ki prihajajo samo pogledat in povpraševat, na iskanje drugih predsednikov in tajnikov. Nasprotno, ti se niso pojavili sami, ampak s seboj so prinesli neke aparate ter se pripravili, kakor so izjavili, da bodo elektrificirali vas. Naravno, kar ne bi bilo potrebno poudariti, vaščani, vsi srečni, 'so bili pripravljeni pomagati, in ako bi bilo potrebno, bi se še na glavo postavili. Ali zlodej ima dolge kremplje. Nedelja je bila, in povrh tega je še deževalo in vi sami veste, da to lahko silno hudo deluje na živce, posebno ako mora človek zapustiti posteljo pred planirano uro in, pomislite, kaka nesramnost, to zaradi plal na elektrifikacije. Pričelo se je tra-sirati, delo sem si’ predstavljal popolnoma drugače, kakor sem videl takrat. Ono se je odvijalo približno takole: Eden elektrotehnik je trasiral — po videzu in obnašanju je moral biti »ueber alles« — in naredil, da naj Zgodba o kokošjih nogah Vse te dni je lir dež in ob večerih in tudi podnevi smo si pripovedovali razne dogodivščine; najraje kake smešne. Pa smo se spomnili fajmo-štra iz Šmarij. A ne sedanjega. Kdo ve, če je sploh živel, morda se je šala porodila v kaki bistri glavi. Vendar je res, da smo si to pripovedovali in barba Jože je takole začel: »Bilo je nekdaj, bogve kdaj, in naš far je imel prebrisanega mežnarja, ki je bil tudi njegov hlapec. Pa mu gospod ukaže, naj ubije ter skuha 6 kokoši. Stegna si je zagotovil gospod. Mežnar pa je bil tudi prebrisan in je sam pojedel šest nog, tako da jih je za fajmoštra ostalo le šest. Po maševanju pride debelušni gospod domov in pogled av lonec. Začudeno je kriknil, ker je videl samo šest nog, ki mu niso zadostovale. Hitro je vprašal mežnarja, kako to, da ima šest kokoši le šest nog namesto dvanajst. Mežnar pa se ni dal kar tako in je rekel, da imajo kokoši pozimi samo eno nogo. Ce noče verjeti, naj gre pogledat v kokošnjak. Fajmošter je vedel, da imajo kokoši pozimi eno nogo, ker drugo povlečejo podse zaradi mraza. Sel je s hlapcem v kur-nico in rekel: »Frrrr . . .!« Kokoši so se splašile in iztegnile še drugo nogo. Hotel je dokazati hlapcu, da se ne pusti .za no3 voditi. Hlapec pa še ni vdal in je duhovniku zagodel: »Veste kaj, gospod, poskusite tudi nad loncem reči ,frrrr . . morda bodo skočile ven še druga stegna!« In tako se je pravda uspešno končala le za hlapca.« Izjeme v slovnici Učitelj v neki sovjetski šoli je učencem razložil čase glagola. Nato vpraša: »Kdo zna povedati, v katerem času je stavek: Stalin je moder.« Pepček se dvigne in pove jasno in razločno, gotov, da na pogrešil: »Pretekli čas, tovariš učitelj.« Dovoli go Imamo.................vina? Ako polijei liter vina, kaj je to za tebe? Skoda! In ako se polije 1.400 litrov vina, kaj pa je to? Pri nas se kliče sabotaža, ali vsekakor vprašajte to podjetje »Vino«, morda bo to vam lepše odgovorile. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik: Srečko V Mir v — T "Mala tiskarna »Jadran« v Kopru drugi tehnik, ki je tudi imel aparat za merjenje, da zabija kolce v zemljo, kajti da je samo on zmožen meriti linijo, ker da ima že več tisoč kilometrov linije za sabo (morda je mislil na netrasirane linije?), naložil je to delo njemu, čeprav so bili vaščani pripravljeni to sami napraviti. Tako imenovani vodja grupe je nadaljeval delo ter dajal »tehnične« pripombe svojemu pomočniku, posluževal se je izrazov, ki jih sploh nisem našel v tehničnem slovarju, ampak se jih lahko sliši samo v kakšni gostilni (upam, da takšnih gostiln pri nas ni), in s tem se je končata tra-siranje linije v Pučah. Upam, da kdor je merodajen za to, bo nekomu s kolčem izbil iz glave več tisoč kilometrov linije in mu v glavo zabil, da naše vasi ne bodo prenašale, da se bo zaradi enega »ueber alles« zavalačevala elektrifikacija. »Ob štirih bo sestanek!« tako je oglas povel, a eno uro notlie. se je kongres začel. Predsednik ’ma besedo, v uvodu vse pove, potlej pa mlati slamo, drugače pač ne gre! Diskusija je najkrajša, »ker dela dolgi čas«, a tajniku le lajša, da blodi svoj miš maš! Zahtevamo sestanke brez' hude govorance, le moška naj beseda tud’ tajnikom preseda! ZAKAJ? ... Popotnik: Dragi čitalcii, ali ne veste, da tukaj pri nas so na dnevnem redu avtomobilske eksifaicije ter nimam nobene namere, da napravim, posebno pa v mojih letih skoke, da kolamdiram drevesa, druge avtomobile, posebno pa, ker imam samo eno glavo, katera vredi mnogo več kakor šoferska. Seminaristi pozor! TONE: Frane, veš da sem tega seminarja za splošne izpite že sit do grla. Vsak torek in petek po 3 ure, veš, je pa res malo preveč. FRANE: Veš kaj, Tone, jaz pa ne, ker napraVim samo po eno uro v torkih in 1 uro v petkih, pa je stvar rešena. TONE: Kako pa to, saj moramo vsi napraviti po tri ure. FRANE: Seveda moramo napraviti po tri ure, ampak ko tisti, ki vodijo evidenco, ne poznajo ljudi; prvo uro se javiš, da si prisoten, drugo in tretjo uro pa . . . TONE: A drugo in tretjo uro? FRANE: Smuk ... po stopnicah . .. Kako'so križali Toneta Floca Bilo je pred kakimi 25 leti. ko so šergaški in gažonski fantje kradli melone po izolanskih njivah, pa jih jedli v kakem lozu. Takrat je bil fant tudi Tone Floča, ki je tovarišijo izdal izolanskim kmetom in ti so fante prijavili sodišču. Zato so se ti hoteli maščevati; Zvečer se je družba domenila in na Segedicah (vrh Sv. Donata) čakala našega junaka. Vedeli so, da zvečer tod hodi. Ko je ob pravi uri prišel, so skočili nanj in ga zvezali; nato slekli do golega in ga privezali na neko suho drevo, ki je rastlo ob poti. Spodaj pa so mu naložili polno trnja, da ga ne bi kdo osvobodi]. Ko so' drugi dan ob 6. uri zjutraj mlekarice šle s svojimi oslicami v Izolo, so se prestrašile, ko so videle robato nago prikazen. Pustile so osle in zbežale po njivah. Vendar se je neka Tonca Batanea opogumila in razvezala ubogega križanega Floča, ki so ga že mravljinci objedali. Dala' mu je »treveso«, v katero se je poparjeni Adam ogrnil in šel svojo pot, videč, da ne smeš kar tako izdajati fantov. V splošni oceni je tržaška repie-zentanza premagala mariborsko, ali za to zmago gre predvsem zasluga mladim tržaškim dekletam, ki so pokazale izredno borbenost in oblikovno izpopoljenost, kar pa nismo opazili izpopoljnjenost, kar pa nismo opazili prej , da se moška vrsta ni mogla povsem dobro pripraviti, dvomoli smo tudi v sposobnost ženske vrste. Izkazalo se je pa, da so mladinke prišle na ta dvoboj z odločno voljo in so tudi zmagale. Ena najmlajših telovadk, Miskuli-nova, je tokrat končno dokazala, da Ce noč’mo polomije, pošteno naj vsak reče in dolge litanije naj tajnik zase peče! Za vse velja ta pesem, ki brus’jo rad jezike, ki svojim govorancam ne stav’jo nikdar pike! Ce pesem ’ma napake, naridil jih ni poet, še te pa niso take, da ne bi b’le za svet! Buy*Uu$i nam Kakor smo že pisali, se je na slovenski gimnaziji v Kopru naša pionirska organizacija že v začetku leta izkazala v ranzih panogah tekmovanja, ki je bilo med II. b in; II. a razredom. Na razrednih sestankih smo predlagali, da bi se pomnožilo število člankov za sten-čas in da bi tudi za »Istrski tednik« kaj primernega in vzgojnega napisali. Rasipravljalo se je tudi o medsebojni pomoči. Nemarlji-ve dijake šo kritizirali in jim dali zasluženo šolsko kazen. Blagajničarka je že začela nabirati prispevke z.a novoletno jelko. S tem bomo tudi mi prispevali za ta praznik ne z veliko vsoto, pa vsaj s svojim zgledom. Imeli smo že dva sestanka, ki sta uspela. Ni dvoma, da bo pionirska organizacija tudi letos uspešno vplivala na učni uspeh dijakov. Raered je primerno okrašen s sliko maršala Tita in slikami naših ve-slikih mož: Prešerna, Cankarja in Župančiča. Imamo tudi slike naravnih lepot naše domovine Jugoslavije. Stene krasijo tudi primerni napisi, ki nas vzpodbujajo k resnejšemu učenju, ljubezni in zaupanju med dijaki in vzgojitelji. Ker je uspeh I. redovalne konference precej slab, se bomo potrudili, da bo ob semestru veliko boljši Naš slab uspeh je v precejšnji meri vplivalo vestno pripravljanje za igro »V Rešitve REŠITVE UGANK 1. ta lačna; 2. ura-; 3. trta; grozd, vino; 4. veliki im mali voz; 5. jeza. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 2. Eva; 4. voz; 6. lis; 8. preja; 9. te; 11. tata; 12. ure; 14. av; 15. lava; 16. na; 17. aja; 18. vlada. Navpično: 1. novoletna jelka; 2. ev; 3. Azija; 5. opera; 7. satan; 9. tulec; 11. Avala; 13. Eva. Najboljše rešitve nam je ta teden poslal pionir Marcel iz koprske slovenske gimnazije. Uganke 1. Zakaj nam služi, osel v Isti? 2. Katera mast je najbolj mastna, a ni užitna? z vso pravico lahko reče, da je med najboljšimi tržaškimi telovadkami. Ona je tokrat dala velik prispevek k splošni zmagi, posebno zato Ker je bila prvakinja Bavčarjeva nekoliko poškodovana in ni mogla pokazati vse' svoje vrednosti. Poudariti moramo, da je bila sicer mariborska vrsta nekoliko šibkejša, vendar ne smemo misliti, da je bila slaba ali povprečna. Med Mariborčankami je bila n. pr. bivša jugoslovanska reprezentativka na londonski Olimpijadi in bivša zastopnica jugoslovanske telovadbe na svetovnem prvenstvu v Bazlu Vojs Ru-ža. Miskulinova pa se ni ustrašila tako velikega imena in je nastopala Skrajno odločno ter pokazala težke in nevarne vaje na vser orodjih, posebno pa pri preskoku čez konja. 'r tem je tudi uspela premagati svojo izkusnejšo nasprotnico Vojskovo. Tretja je bila Tržačanka Neva Dolgan, dobra posebno v prostih vajah in na gredi. Četrta pa je bila — kljub omenjeni poškodbi •— naša vrla Bavčarjeva, ki je uspela premagati vse težave in bolečine, da bi činveč prispevala k zmagi svoje vrste. Med moškimi je bil najboljši Mariborčan Copf fvan, letošnji mladinski prvak Slovenije, ki je že določen za kraljestvu palčkov«, ki je bila odigrana v tednu slovenske kulture. Ta igra je žela med gledalci veliko odobravanje, kar nam dokazuje, da so se naši igralci močno potrudili. Ni rečeno, da igra ni imela nika-kega pomena za igralce. S tem smo se nekoliko izvežbalii in spoznali 'L malce igralsko umetnost. Nekateri so se izkazali zelo dobro in zato ne bi bilo napačno, če bi šli v dramsko šolo, kjer bi gotovo z uspehom nadaljevali in končno dosegli svoj cilj. S tem ne bii veliko pridobili samo mi, temveč tudi naša domovina, ki je bila dolga stoletja zatirana. Eler Bruno Križanka Vodoravno: 1. je dobila iine pd Ameriga Vespuccija; 7. osebni zaimek; 8. velika kača; 9. člo/ekČva organa; 10 tujina; 11. ploskovna mera; 12. noga — brez začetka; 12. brzi poslanec (množ): 14. 15. električna merska enota; 16. jesti (ed.); 18. reka v Jugoslaviji, 20. predlogi; 21. raj; 1 2 3 4 5 6 7 8 jjjHjjj 9 11 0 11 12 13 n - . J üiÉíB! 15 16 :::::::: 17 .8 19 r 20 21 Navpično: 1. tržaška informacijska agencija; 2. osebni zaimek; 3. jo kopljejo v rudnikih; 4. žensko ime, kava - le polovica; 6. Obri; 9. reka v Jugoslaviji^ Grudnovo ime; 11. Stoj! (tukaj); 12. osebnost iz grškega bajeslovja; 13. ameriški stric ali osamljen; 15. žensko ime; 16. mlad, tudi jezen; 17. ji pravimo, da ima kratke noge; 19. oba brez začetka; 20. nikalnica. jugoslovansko mladinsko reprezentanco, ki bo nastopila v kratkem v Italiji proti tamošnji mladinski reprezentanci. Njegov vreden nasprotnik je bil naš Janovski, letošnji prvak STO za orodne vaje, ki je dobil le tri desetinke manj zaradi ene prekratke vaje. Omeniti pa moramo, da se Jauov-ski ni mogel temeljito pripraviti zaradi ovir, ki jih ne moremo pripisati njemu in da je bil zato prisiljen nekoliko skrajšati vse vaje, da bi lahko izvedel vse kar jih je bilo predpisanih. Mariborčan Furlan, naš Stergar, Težak in Horvat so vsi častno rešili svoje uloge ter po svojih močen prispevali tako k dobremu uspehu prireditve in tudi ocene svojega moštva. Maribor si je priboril v moški vrsti zmago nad Tržačani z 205,15 točk proti 182,60, v ženski vrsti pa sp Tržačanke nabrale 178.82 točki proti 151.48, kolikor so si jih priborile Mariborčanke. NOGOMETNO PRVESNTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA V nedeljo smo imeli v Kopru tekmo, ki je vedno predstavljala velik dogodek za koprske športnike: igrali sta obe najmočnejši koprski moštvi: Aurora in Meduza. Vs« je pričakovalo že nekako obvezno zmago Aurore. Vendar pa se je tokrat Meduza odločno postavila po robu in je uspela doseči neodločen reultat, kar je zanjo že lep uspeh. PIRAN PREMAGAL BUJE S 5:0 Piran nenehno napreduje in kaže, da bo med istrskimi nogometnimi moštvi v kratkem prekosil Arrigonija, a Auroro je že prekoračil. Letošnji Pi-rain žanje vedno lepše rezultate in če ne bo prvi na domači lestvici, bo vsekakor drugi. BRTON1GLA — STRUNJAN 4:0 V Brtonigli je sicer bilo vedno težko zmagati, vendar smo pričakovali, da bo Strunjan pokazal vendar nekoliko odločnejši odpor. Tega pa ni bi- lo. Strunjan ni dosegel niti častnega gola. NOVI GRAD — UMAG 3:1 Novi grad je oživel. V nedeljo je pokazal kar dobro igro, čeprav mu je bil Umag precej dober in živahen nasprotnik. Prvi polčas je potekel bolj uravnovešeno, v drugem pa je Umag občutno popustil, kar je Novi grad obilno izkoristil in zabil še dva gola. neto jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 Poročila v slovenščini vsak dan ob 7,00 (ob nedeljah ob 7,30), 13,00, 19.30 in 23,05. Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14,45. Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) ob 14,45. Jutranja glasba vsak dan ob 6,30 in 7,15 (ob nedeljah ob 7,00 in 7,45). SOBOTA 23. XII. 1950 19,45 Partizanske melodije; 20,30 Hr-vatske narodne pesmi; 21,00 Veder sobotni večer (slov.). NEDELJA 24. XII. 1950 8,30 Kmetijska ura (slov.); 10,00 Folklorna glasba;'ll,45 Glasba po željah (slov.); 13,15 Glasba za najmlajše; 13.30 Pionirska ura: Iz Angerso-novih pravljic (slov.); 17,00 Oddaja za podeželje: Vesel prizor — Slušna igra: Milčinski: Mutasti birič — Reportaža (slov.); 19,45 Slovenske narodne pesmi; 21,00 Partizanski božič (slov.). PONEDELJEK 25. XII. 1S50 11,00 Glasba po željah (slov.); 16,00 Sprehod po kraških vaseh (slov.); 17.30 Prežihov Voaranc: Božični ve- čer (odlomek iz novele: Gosposvcisk polje) (slov.); 20,15 I? a Cankarja (slov.). PE5EÍD O SESTñNKIM Za naše pionirje