T(Ak (Un rMM h »raseikat. felly and Holldaf»- PROSVETA ___' glasilo slovenske narodne podporne jednote l.'rvriiiilkt tu uprivnllkl p m« tori t«*T K UvMii» A v*. orflt» of l'ubltcatluai IAA T South UwndaU At». TaUpboaa. Kock wall 4»04 ^bah ini Janaar? U. IMA. al là* »aMfhi M CkkM^ IIIImK na« Um AM «f Onvw af Marth «. im. CHICAGO, ILL., PONDEIJEK. M. MAJA (MAY 8), 1»3» üubacrlptloa fS.OO Yaarly 8TKV.—NUMBER Htt jelavski department izsilil obnovitev rudarskih pogajanj Cei 400,000 rudarjev na polju mehkega pre-moga počiva, ker »e pogajalci ne morejo ze-jjniti glede sklenitve nove pogodbe. Lewis zapretil s stavko na antracitu. Člani progre-livne rudarske unije se nočejo pridružiti itavkarjem NewYork,6.maja.7Dr.John Steelman, reprezenUnt fede-nega delavskega departmen- je izsilil obnovo pogajanj d rudarsko unijo UMWA in pitorji potem, ko je John 1Mb. predsednik urtije, poli vse rudarje na polju meh-p» premoga na stavko. Sinoči udnjih 5000 rudarjev pustijo in s tem je bila stavka, v teri je zavojevanih 460,000 frrjev, popolna. Dr. Steelman je nastopil pred rerentanti unije in operaterko «o se ponovno sestali vče-j popoldne, in jih pokaral zali zavlačevanja pogajanj gle-sklenitve nove pogodbe, ki j bi nadomestila ono, katere javnost je potekla 1. aprila, rtv nič ne pr isto j a zrelim fem brezplodno pričkanje," rekel Steelman. "Opozoriti i moram, da je ameriško ljud- 0 proti zavlačevanju poga-lj. Situacija je resna in za-vam takojšnjo obnovo poga-j.v interesu družin rudarjev imenskega ljudstva. Od vaa itevim takojšen odgovor." Stories O'Neill, predstavnik ntorjev, je na ultimat odgo-il "da je njegova grupa pri-ivljena obnoviti pogajanja o enitvi nove pogodbe, da se 10 rudarji vrnili na delo, to- 1 samimi pridigami se ne bo ti doselilo." John L. Lewis je v imenu svoje organizacije il, "da priznava predstavni-vlade pravico do zahteve, ki je izrekel. Rudarska unija »veda, da je ameriško ljud-o prizadeto zaradi te kontrole, ampak ona mora ščititi 11 interese in pravice svojih as." k polju trdnega premoga se rajainja glede sklenitve nove fodbe nadaljujejo. Stara po-fc» je potekla 30. aprila, a je 'i včeraj podaljšana do 13. maka je U wis zapretil z okli-• stavke. V rovih trdega preti je uposlenih okrog 100,000 brjev. lil., 6. maja. — Okrog W0 rudarjev, Članov Lewlao-«mje, je včeraj odložilo oro- j- Odzvali so «e pozivu na "ta v ko na polju mehke-prwnoga. okrog 18,000 ru flanov Progresivne ru-«nije, «e ni pridružilo barjem. Glavni urad te u-*v Springfieldu je naznanil, t« unije delajo na po-atfasne pogodbe v 200 prednikih. 1 Ozanič, predsednik pr ZZ rudan,ke uniJ®. ki je v Ameriški delavaki Je vče»-aj poslal tele-*prexentantom operator-L"* P°fsjajo z Lewiaovo V telegra-; podvael legal-todhTrazveljavil vsako ti ' bi kri,t rud*rje v M^norovnikih na vzhodu. L*^™«1 rudarji v te» Ucij0 v^ino članov. ** kolika v Angliji ft" maja. m I ao ^ *j«Ulo trdilo jPiii w ? * ktu " * S> oaeb IIW II« Milini Trije vo-čeraj ubili, na tla v te-letališča bila že v An vaeh nesre-'»fubilo življen- je neareča Francoska pomoč poljski republiki Francija bo držala obljubo Pariz, 6. maja. — Premier Da-adier je ponovno naglasil, da bo Francija priskočila na pomoč oljaki, če bo napadena. Zagotovite, da se bo vlada držala sklenjenega pakta, vaebuje Daladi-erjeva deklaracija, ki jo je podal potem, ko so nekateri listi začeli kampanjo, naj Francija pusti Poljsko na cedilu. Francozi ne bi ameli umirati na bojišču zaradi Gdanaka, je argument. Daladier je omenil svoj nedavni govor po radiu, v katerem e odbil Muasolinijeve zahteve. Rekel je, da je danea stališče njegove vlade prav tako odločno kakor takrat, zaeno pa je po-ovil svarilo, da je varnoet Francije ogražena. "Povedati iho-ram jasno, da bo Francija na strani Poljake, pa naj pride karkoli," je dejal premier. "Zagotovila veljajo za Gdanako in vae druge probleme, ki ao prišli na površje in kateri po aodbi Poljake ogražajo njene interese." Poljski poslanik «I ulij Lukasiewicz je imel razgovore a francoskim zunanjim miniatrom Bonnetom, v teku katerih je ale-dnji ponovno zagotovil pomoč Poljaki, če ji bo pretila nevar-nost napada a strani Nemčije. Francoska vlada je aicer vznemirjena, ker je bil Maksim Lit-vinov poslan v pokoj kot ruaki zunanji komisar, toda kljub temu je naglasila, da garancije, (atere sta dali Francija in Velika Britanija drŽavam vzhodni Evropi, ne bodo umaknjene. Nov astronomični observatorij odprt Fort Davia, Tex., 6. maja. — Danea je bil na gori Lock alove-ano otvorjen nov astronomični observatorij, ki ata ga skupno postavili državna univerza v Te-xasu in čikaška univerza. Več sto astronomov in. znanstvenikov ae je udeležilo otvoritvenih ceremonij iz vaeh ameriških krajev in šeatih demokratičnih držav. Nova zvezdama je opremljena s teleskopom, ki razkriva nadaljnja nebeana čudesa. Teleskop ima stekleno ploščo v premeru 82 palcev, ki omogoča gledanje na milijarde zvezd, katerih doalej še ni videlo človeško oko. Angleško-ruska pogajanja Angleški poslanik -dobil nova navodila London, 6. maja. — Po včerajšnji Be j i članov Chamberlai-novega kabineta je bilo naznanjeno, da je dobil William Seeda, angleški poslanik v Moskvi, nove inatrukcije v zvezi a pogajanji glede sklenitve militariatič-ne zveze med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo. Poročilo, da so bila pogajanja pretrgana, ao uradni krogi zanikali, obenem pa so izjavili, da se še nadaljujejo. \ Vest iz drugega vira se glaai, da je angleška vlada sprejela ruske pogoje glede sklenitve mi-litari8tične zveze, ki naj bi u-ključevala tudi Poljako. Premier Chamberlain ni hotel odgovoriti na vprašanja, ki so mu jih stavili poslanci v parlamentu, ali so b|li pogajanja z Moakvo, ki trajajo še tri tedne, uapešna. Premier je bil razkačen, ko je Willie Gallacher, edini komunistični poslanec v parlamentu, hotel vedeti, zakaj noče stopiti v osebne stike a Stalinom, da direktno izve, kakšno stališče slednji zavzema glede sklenitve militariatične zveze. "Morda mi bo Gallacher auge-stirsl, s katerimi ljudmi naj stopim v osebne atike, ko pa ve, da se poHtftne osebnosti v Evropi naglo menjavajo," je rekel premier Chamberlain. Pozneje je prisnal, da je njegova vlada tesnih stikih ne samo z Rusijo, temveč tudi s Francijo, Poljako, Rumunijo, Grčijo in Turčijo. Estonija sprejela Hitlerjevo povabilo Letska podpisala nenapadalni pakt Tallinn, Estonija, 6. maja. — Vlada je včeraj naznanila, da bo v načelu sprejela Hitlerjevo ponudbo glede aklenitve nenapa-dalnega pakta z Nemčijo. Letska in Estonija sta že prej sklenili obrambni pakt. Zunanja mitiistra obeh držav sta nazna nila, da boata poslala skupni odgovor Nemčiji glede sklenitve nenapadalnega pakta, ki ima u-trditi mir v severni Evropi. Odločitev Letake in Estonije pomeni, da so ae napori Poljake, ki je akušala potegniti baltiške državice v avoj krog, izjalovili. Dalje pomeni, da baltiške državice ne zaupajo angleškemu premier ju Chamberlainu, ki bi zdaj rad potegnil aovjetsko Rusijo v vojaško zvezo. Jugoslovanski regent zavrgel pakt s Hrvati!—Hitler pritisnil na papeža, naj pridobi Poljake za kapitu-lacijo—Stalin se približuje Hitlerju? t ZAGREB.-—Regent Pavle je zavrgel Maček-Cvetkovičev («porazu m a Hrvati, ^laček je sklical "narodno zborovanje" v Zagrebu, ki naj odloČi o bodočem koraku. BERLIN__-Hitler je sporočil papežu Piju XII., da je pripravljen na koncesije za katoliško cerkev v Nemčiji, če papež pridobi Poljake, naj sprejmejo njegove aahteve glede Gdanaka brez boja. MOSKVA. — Uradni sovjetski krogi molče na vesti iz Berlina, da prihaja sporazum med nacij-ako Nemčijo In Sovjetsko unijo. MILAN_-Itallja in Nemčija ata sklenili pakt vzajemnega vojaškega sodelovanja v vaakem slučaju. Policija lovi irske teroriste ' London, 6. maja. — Policija je obnovila lov na irake teroriste po devetih bombnih ekaplo-zijah, ki ao ae pripetile v Londonu, Birminghamu in Coventrjr-ju. Teroristi so člani irske re-pu blika neke armade, ki je bila proglašena za nelegalno, ker a-gitira za popolno odcepitev Irake od Velike Britanije. Eksplozije ao sledile, ko ata bila dva Irca. ki ata nameravala pognati z di-namitom v zrak neki londonski most pred nekaj tedni, obsojena v zapor. Obravnava proti trem drugim teroristom ae je pričala pred sodiščem zadnji četrtek. ____ Ceha zasegla nemški letali Praga. 6. maja. — Dva Ceha, ki sta bila inatruirana, naj od-letita z vojaškima letaloma iz Olomuca v Monakovo v spremstvu nemških letalcev, sta odletela sama po bitki a svojima spremljevslcema, v keterj je bil eden nemški letalee ranjen. Drugo letalo, ki je odšlo za njima, ju ni ujelo. Ceha sta odletela proti Strasbourgu, Francija. -1———— » Ameriika letalca se ubila v Braziliji Kio de Janeiro, Brazilija. S. maja. — Carl O. Chader in A lexander Garofol, ameriška letaka. sta se ubila, ko je letalo padlo na tla v gorovju. Sft milj severno od glavnega mesta Brazilije. Sem ju je poalsls neka new-yorSka leialaka dražba. ie vesti Razprava o evropski krizi v Toki ju Japonske "bombe zanetile ogfenj v Čungkingu Tokio, 6. maja. Zunanji mi mister liačiro Arfta je sprejel poslanika Italije In Nemčije v svojem uradu, kjSr so razprav Ijall o evropski siti^sciji. Poročilo, da namerava Japonaka skleniti nov dogovoa z Rimom in Berlinom, ki naj 1H ojačtt proti komunistični pakt, je bilo demontirano. Stališče japonske vlade se ni spremenilo od marca, ko je Nemčija predlagala raztegnitev protikomunistične-ga pakta. "Z izjemo . Rusije- in v drugi vrati z Veliko Britanijo Japonska ni povezana z evropskimi problemi," se glasi uradna izjava. "Ako bo Ja(>onaka ojačila zvezo z Nemčijo, bo to storila le iz razloga, da se zavaruje proti Ruaiji, ne bo pa brezpogojno pomagala Nemčiji pri reševanju e-vropskih problemov, Cungking, Kitajska, 6. maja — Več sto Kitajcev je bilo u-bitih in ranjenih, ko ao japonski vojaški letalci napadli to začasno glavno kitajsko mesto z-bom bami. Bombe ao zanetile požare v več krajih, ki so zahtevali o-krog 2000 žrtev. Tujce, med katerimi je mnogo Američanov, ao vzele na svoj krov ameriške in angleške ladje. Cungking leži ob reki Jangtsc in je oddaljen 1800 milj od Sang-haja. Japonski letalci ao v na padu vrgli več ato bomb na mesto. Legija proti priselitvi beguncev Indiana pol ia, Ind., 6. maja.— Ekaekutivni odbor Ameriške legije ae Je isrekel proti predlaga ni prlaelitvi 26,000 otrok nemških beguncev. Stephen F. Chad wick, načelnik legije, je dejal, da je v Ameriki tisoče revnih o-trok In Um je treba najprej pomagati. Ekaekutivni odbor je aprejel tudi resolucijo, v kateri zahteva daportacijo faštatov In komunistov, ki niso ameriški drti^ni. * Predsednik Nikaragve v Washingtonu Washington, D. C., S. maja.— Včeraj je dospel v Washington Anaatsaio flomozs. predsednik Nikragve, kjer so gs predsednik Roosevelt in drugi visoki uradniki sprejeli z velikimi častmi. Z njim je prišla tudi njegova le na in oba sta bils Rooseveltova gouts v Beli hiši. nemcu a ni zado- voljna z odgovorom poljske Zahteva jasen odgovor na svoje zahteve LONDON PODPRL BECKOVO IZJAVO BERLIN, 7. maja.—Hitler je apeliral na Vatikan, naj pritlaka na Poljako, da bo sprejela nacij-ske aahteve glede Gdanska In poljskega koridorja, se glasi vest la zanesljivih krogov. Objavljena je bila potem, ko je monaignor Cesare Oraenigo, papežev nuncij v Berlinu, obiskal Hitlerja v Berchtesgadenu, Bavarska. Obisk je sledil govoru »oljskega zunanjega mlnlatrs Becka v parlamentu, v katerem je odbil Hitlerjeve zahteve gle-de odstopa Gdanska Nemčiji. Hitler je dal nunciju avoje letalo, s katerim je poletel v Berch-tesgaden lz Berlina. Nuncij je v Imenu papeža Pl-ja apeliral na nemškega diktatorja, naj ae pogaja a poljako vlado, nakar je Hitler augestl-ral, naj Vatikan pritlaka na katoličane na Poljakem, ki pred-savljajo močno politično silo, da aprejmejo njegove, zahteve, on pa bo obratno dal velfke koncesije katoličanom v Nemčiji. Po konferenci med Hitlerjem In nuncijem Je bilo naznanjeno, da bo nuncij odpotoval v Rim, kjsr bo Informiral papeža o etvsrf. Berlin, 6. maja. — NacijSkl krogi niso zadovoljni z odgovorom poljskega zunanjega mini-atra Becka, ki ga je dal Hitlerja hi v katerem je odbil-dieta» torjevo zahtevo, da mora Poljska vrniti Gdansko Nemčiji. "Naše zahteve so jasne in ml hočemo tudi jasen odgovor," je izjavil urad ministra nacijake propagando. "Te ao bile predložene Poljski v oktobru preta* klegs leta, v marcu tega leta in Hitler jih je ponovil v avojem govoru pred parlamentom 28. a prlla." Ali je ta deklaracija ultimat Poljaki, uradni nacijski krogi nlao povedali. Albert Forster, vodja nacijev v Gdaneku, Je vče raj konferiral a Hitlerjem v Berchtesgadenu, Bavaraka. Se stanka se je udeležil tudi zuna nji minister Joachim von Rob-bentrop. Slednji ae Ja ustavil v Berchtesgadenu na avoji poti v Rim, kjer ae bo aeatal v Mus-solinijem in zunanjim miniatrom Članom. V Rimu bodo med dru gim razpravljali tudi o Bocko vem odgovoru Hitlerju. Varšava, 6. maja. — Zunanji minister Beck je včeraj v avo jem govoru v parlamentu odloč no odbil Hitlerjevo zahtevo, da Poljska odstopi' Gdanako in ko ridor Nemčiji, obenem pa je iz Javil, da Je pripravljen na pogajanja, da ae spor reši na mi ren način. Hitlerjevo zahtevo Je označil za enostranako in nepra vlčno. "Poljska se bo pogajala le na bazi mirovnih namenov in metod in o atvareh, ki ae direktno ne tičejo njenih pravic v Gdan-sku in suverinitete nad koridorjem," Je dejal Beck. "Spomeni* ca, nanašajoča se na to zadevo, je bila poslana nemškemu zues-njemu uradu v Berlin." Beck Je priznal, da Nemci tvorijo večino prebivalstva v Gdan-sku, toda blsgostanje mesta j« odvisno od Poljske, zato ee slednja ne bo odpovedala poti do morja. Zunanji miniater je kritiziral Hitlerja, ker je prsklieal nenapadalni pakt. ker Je Poljska sklenila pogodbo vzajemne vojaške pomoči s Veliko Britanijo. Svoj govor je saključit z deklaracijo, "da Poljaka za metu je pravilo miru za vsako ceno. V življenju ljudi, narodov In držav je ena etvsr, ki ae ne more prodsti za nobeno ceno in ta je ¿a*t." Poslanci so navdušeno a-plavdirali tej izjavi, London, S. maja. — Angleška Domače vesti Truplo iaginolega člana najdeno Buhl, Minn. — Dne 80. aprila je bilo najdeno truplo Petra Rabuzija, člana društva 314 S. N. P. J., ki je 11. novembra 1938 odšel na lov in se ni več vrnil. Ostanki trupla so se nahajali komaj četrt miljo od Buhla v visoki travi in to jo vzrok, da ga toliko časa niso nušli, ker nihče ni slutil, da je tako blizu in iskali so ga milje in milje daleč naokoli po gozdovih. Pokopan je bil 2. maja. Pokojni Peter Rabuzl je bil star 58 let in doma od Črnomlja v Beli krajini. Tu zapušča ženo in dva sinova, v Calumetu, Mich., pa hčer. Sodi se, da je izvršil samomor. Poroka v Akronu Akron, O. — Rose Pucolj, Članica društva 170 SNPJ, se jo 2D. aprila omožila z imenitnim srbskim fantom in upanje je, da tudi njega zdaj privede v svoje društvo. Obilo sreče t Ubit v stavki v Ohlu Coahocton, O. — V tem kraju je bil pred dnevi v spopadu med stavkujočimi rudarji in atavkokazi ubit rudar John A-bram, ki je vsekakor bil Slovenec. Ustrelil ga je neodvisni o-perator Charles Reltler, ki je o-bratoval avoj premogovnik med atavko. Podrobnoatl o tem rojaku še nlao znane. Zbiranje italijanskih čet v Španiji Franeoska vlada alarmirana Perptgnan, Francija, 9. maja —Okrog 4M00 ItallJartakltr tO- jakov se še nahaja v Španiji in to razburja Francijo. Veliko število vojakov je zbranih v bližini francoske meje in bi lahko takoj udarili, če bo sedanji na-petosti v Evropi sledil izbruh vojne. a) Kljub trditvam, da Je bilo veliko število italijanskih vojakov pozvanih domov, je znano, da ao v Španiji še štiri italijanske vojaške divizije in da se nahajajo v bližini francoake meje. Dve diviziji sta koncentrirani v oko-iišču Gerone, mesta, ki je le nekaj milj oddaljeno od Francije. Več tisoč italijanskih vojakov se je izkrcalo v Cadizu, španski luki, nekaj dni pred zaključkom civilne vojne. Ti so še vedno tam, kar potrjuje |>oro-čilo Italijanskega armadnega Itaba. Italijani se bodo udeležili parade v zvezi a proslavo Franco-ve zmage v Madridu, ki se bo vršila 16. maja. Proti Italija-nom se opaža odpor med Spanci, ker se preveč postavljajo v paradah. V nekaterih mestih so korakali v prvih vratah In Spanci so bili užaljeni. Gotovo Je, da l*>do tudi pri proslavah v Madridu nastopali ošabno, da |m>-kažejo, da so oni veliko prispevali k zmagi fašističnega orožja v civilni vojni. vlada Je naznanila, da ae |M>pol* noma strinja z izjavo (»oljskega zunanjega miniatra Borka, ki Jo je podal v parlamentu, da se je pripravljen pogajati z Nemčijo le na podlagi mirnih namenov In metod. Vladni krogi pravijo, da Je Beck v svojem govoru de. finiral ne samo stališče Polj-ske, temveč tudi stališče Anglije, ko Je izjavil, da ae problem Gdansks in polJ»)"*1* koridor-ja lahko reši ns miren način, če ae hoče Nemčija pogsjatl s Polj-sko na podlsgl enakopravnosti. Pariz, S. maja. — Francoaki vladni krogi pravijo, da Je Beck dal odločen In logičen odgovor diktatorju Hitlerju. Beckovl u-govori proti koncesijam Nemčiji in enostranski rešitvi spor-nsgs problema ao bili pozdrsv» I Jen I kot doksz, ds Je Poljska I pripravljena braniti Integralnost svojega ozemlja. rusua sklicala zasedanje i parlamenta Revizija sovjetske zunanje politike? BERLIN POZDRAVIL ODSTRANITEV LITVINOVA Moskva, 6. maja. Vrhovni sovjetaki svet (parlament) je bil včeraj pozvan v zasedanje in |H»ziv je takoj povzročil različna ugibanja. Parlamont bo o-tvorjen 26. maja in zunanji dl-plomatični krogi napovedujejo, da bo rešetal važne probleme, ki jih je potisnila na površje sedanja napotost v Evropi, Možnost je, da bo prišlo na dnevni rod vprašanje, ali naj ae Sovjetaka unija pridruži milita-ristični zvezi Velike Britanijo in Francijo proti Nemčiji In ltali-ji. Angleški krogi v Moakvi pravijo, da ruska vlada še ni pojasnila avojega atališča glede pridružitve k taki zvezi. Moskva, 6. maja. — Zunanja politika je zdaj v Stalinovih rokah, čeprav Je bil Vekoslav Mo-lotov Izbran za zunanjega komisarja, ko je bil Maksim Lit-vlnov poslan v pokoj. Molotov govori aamo ruski Jezik in Je znan kot navdušen naclonaliat, dočim Litvlnov govori več Jasi-kov. Kot zunanji komiaar Je 1-gral prominsntno vlogo na e-vropskih konferencah. Bodočnost Litvlnova je negotova. DrugI prominentni mošje, ki so izgubili vlaoke pozicije, ao izpulil iz političnega, življenja in nekateri ao bili uatreljeni. Molotov je poleg Stalina najbolj Informiran o ozadju sovjetske zunanje politike, Od I. 1026 je že član ruskega političnega biroja. Kot komuniatičnl agitator Je bil večkrat aretiran In poslan v Sibirijo, ko ja car vladal Kuaijo. Clau komunistična stranke Je že od 1. 1006. Pred boljšoviško revolucijo Je bil član uradniških štabov komuniatič-nih listov in bil Je tudi glavni u-redtilk Pravde nekaj časa, ko Je bil Stalin izgnan v Sibirijo. Po revoluciji v marcu I. 1917 Je postal načelnik komuniatične-ga avetit v Petrogradu, ki ae zdajv imenuje Uningrad. Pozneje Je^ bil vodja organizacije poslancev sovjetske delavske In kmetake atranke. Berlin, 6. maja. — Odstranitev Utvinova iz zunanjega u-rada Je bila navdušeno pozdravljena v nacijskih krogih. Nem-žki vojaški in industrijski krogi so mu očitali, da je on glavna ovira v razvoju nemško-ruakih odnošajev. V njegovi odstranitvi vidijo nov uspeh Hitlerjeve politike. Zdaj celo napoveduje-Jo, da bo Hitler |M)Ugnil sovjetsko Rusijo ua svojo stran, kar bo nov udarec Angliji In Fran-Ji. ki bi radi sklenili militaristi-čni pakt z Moskvo. Ogrska ostane * prijateljica Poljske Izjava ogrskega zunanjega ministra Budimpešta, Ogrska, fi. maja. Zunanji miniater Csaky Je v svojem govoru v parlamentu zanikal trditve, da bo Of raka na pritisk lz Berlina pretrgala prijateljske zveze a Poljsko. Ona bo še nadalje prijateljica te države. (?saky je govoril potem, ko Je regent Horthy odredil nove volitve. Te se liodo vršile ob koncu tegs meseca. Govorice, da bo Ogrska pretrgala prijateljske stike s Poljsko, ao sa''priče le širiti, ko sta se Ceakjr in premier Teleki vrnila domov Is Bar-lins, kjer sts konferirala s Hitlerjem in drugimi voditelji na-cijsv. IGlasovi iz naselbin THR ENLIGHTENMENT IN lastnina »UlVUSO s, pomakni jsdnovs PROHVKTA Mešanje v Jugoslaviji Novejše vesti iz Zagreba in Belgrada dajejo nekoliko drugačno nitko o notranjem položaju v Jugoslaviji. Avtonomna Slovenija je nekam izginila in ostali ao samo trije avtonomni deli jugoslovanske federacija: Hrvatska z Dalmacijo in Slovenijo vred, Srbija in Bosna. To pomeni, da bodo Slovenci pridal j en i Hrvatom in položaj naše stare domovine bo bistveno isti kot je bil doslej; razlika bo le ta, da poslej bodo Slovenci hodili beračit v Zagreb namesto v Belgrad in namesto srbskih žandar-jev po slovenskih krajih bodo hrvaški žandar-ji. Ali bodo hrvaški gospodarji kaj bolji kot so bili srbski? Mi zase dvomimo. Sicer pa — kaj bi s tem? Kdo bo vrhovni gospodar nad vsemi čez nekaj mesecev? Drugš vest vztraja, da se generalni štab v Balgradu in regent Pavle upirata sporazumu med Hrvati iti Srbi, ki sta ga podpisala dr. Maček in ministrski predsednik Cvetkovič. Srbski generali so proti temu, da bi hrvaško vojaštvo ostalo doma na Hrvaškem. Poroča* valeč čikaške Tribune pa zna povedati, da se hrvaška mladinska organizacija, silno nacionalistična in napol fašistična, ne briga, kaj pravijo v Belgradu. Ta mladina, katera se ne zmeni dosti niti za starega Mačka, je pripravljena na boj z orožjem in celo napoveduje korenito "čistko" Židov na Hrvaškem po zgledu nacijev v Nemčiji. Slika bodoče Jugoslavije je torej v luči omenjenih poročil še zalo meglena In v večji meri nezanesljiva. Najbližje resnici bomo, če zapišemo, da je bodočnost naše stare domovine odvisna od splošnega razpleta v Evropi, katera je danes v likvidnem stanju In nič ne veš, kaj pride jutri. Arthur H. Sulzberger, izdajatelj newyorftkega llstk Times. monije pri pogrebu nekega lit-vinskega rudarja, ki ga je ubilo v jami. Ko je unijski odbor, v katerem je bil tudi Allard, ugovarjal temu računu in argumon-tiral, da denar potrebujejo žena in otroci, je duhovnik, ki je prišel 15 milj daleč, rekel: "Naj u-nija plača, saj ima dogti denarja." Končno se je unijski odbor z njim pogodil za $126.—A. Gar-den. tral alkohol in cigarete za kugo; posvaril je vsakega, da sta kajenje in pijača nevarni Človeškemu življenju. Hitler je vedno bral in študiral politiko, zato je imel le malo časa za svoj poklic, pa je ostal reven. Leta 1913 sta se Hitler in Hanisch zadnjič sestala na Dunaju. Takrat je Hitler prodal nekemu trgovcu s slikami nekaj svojih slik, katere je izdelal na počitnicah v dneh pred pričet-kom svetovne vojne. Ou ni bil noben inženir, ne arhitekt niti advokat, toda je vseeno vedel mnogo dobrega in slabega povedati." Joeeph Ule, 16. Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Koncert in proslava Prvega maja kluba Naprej 11 JSZ sta izpadla bolje kot smo pričakovaii v teh mizernih Časih, ko vse delo počiva. Vad-nalov kvartet si je osvojil ppset-nike, da sedaj vsi o njih govore in vprašujejo, kdaj jih boino zopet dobili. Naši ljudje so videli nekaj kot še nikoli prej. Prej so nekateri mislili: kaj je Snoy zopet dobil? In seveda tisti, ki niso naši stvari naklonjeni, so kot po navadi koncert prezrli, danes pa jim je žal, ko vse govori o priredbi. Posetniki še niso bili tako zadovoljni, od kar se nahajam tur kaj. Podpisani je otvoril program s primernim govorom, kar k or se spodobi za tako delavsko slavje, nakar so Vadnalovi zaigrali "Marseljezo" in pričel se je koncert, ki je vseboval 12 pevskih in muzikalnih točk. Pri vsaki točki so želi ogromen a-plavz. Po programu se je vršila plesna zabava, da se je vse vrtelo. Ob koncu plesa so vsi silili k odru in smo mislili, da jih ne bodo pustili domov, tako se je po-setnikom dopadlo. Uspeh je bil moralen — tukaj seveda ni šlo za finance, marveč za kulturno stran. Veseli nas, ker imamo toliko somišljenikov, ki so prišli od blizu in daleč, da smo skupno praznovali Prvi maj. Prišli so iz Pennsylvania, West Virginije in seveda tudi iz tukajšnje okolice. Hvala vsem in upamo, da ste bili zadovoljni s programom kakor tudi s postrežbo. Priznanje gre vsem, ki so razpečevali vstopnice in nam pomagali pri delu. Vadnalovi so vsi člani SNPJ in iz pogovora je razvidno, da je njih mati precej napredna žena. . Za enkrat smo še svobodno praznovali Prvi maj. Vprašanje je, aH ga bomo lahko tudi prihodnje leto? Mogoče, ni pa gotovo, kajti naša bodočnost ja temnejša z vsakim dnevom. Temna je posebno situacija pre-mogarjev. Wagnerjev zakon bo šel skoraj gotovo po gobe — bo nekaj izrednega, če se to ne zgodi. In kdo ga bo ubU? Kapitalisti, seveda. Ampak v boju proti temu zakonu imajo velfko pomoč pri Ameriški delavski federacij z Billom Greenom na čelu. Oa izgleda grše kot Judež Iš. kar jot, ki jo prodal Kristusa. — čo ga je ros. Kant jadra delavstvo danes? Izpor proti UMWA. V zadnjih 40 letih se tej rudarski organizaciji še nikoli ni bilo treba boriti proti odprti delavnici. In da-, nes? Citajte članek v prejšnjem P role ta rc u. ki vam natanko vse I>ojasni, kdo hoče uničiti UMWA. Green in Ozanič pridno pomagata operatorjem. Ali so bili moji dopisi v Pro-sveti o situaciji premogarjev — ne v prid Lcwisu! — v pravem ? Danes ao pred vami fakti. Zdrobiti hočejo ne Lewisa, marveč UMWA, kar pomeni, da je vaša lastna bodočnost temna. Le do UMU aa t. nt«*.) Vojne z "najsvetejšimi" še ni konec Clevoland. — Mislil sem, da smo končali vojno z vodjem in lutkami pri "najsvetejšem imenu" v Newburghu. Toda človek se dostikrat zmoti in zmotil sem se tudi to pot.. Na 21. aprila me je poklical višji uradnik družbe na zagovor, ker so neke pritožbe proti meni. Rekel sem mu, da sem te pritožbe in obtožbe pričakoval že pred dvema mesecema, zato se ne čudim. Razpravljala sva 20 minut. Družba s tem nima nobenega o-pravka, ker se stvar dogaja izven njene lastnine in nI odgovorna, kaj delajo njeni delavci izven službe. < Na 28. aprila pa v Ameriški Domovini zopet čitam odgovor Antonu Gardnu s strani nekega Newburčana po imenu Frank Kovačič, ki se Šopiri kot petelin na kupu gnoja št. 2. On pravi, da me hoče Garden zagovarjati In trdi, da sem lagal o pogrebih in sedaj laže tudi Garden. Da bomo hitreje končali, bomo še mi postavili vernika Franka Ko-vačiča za dvakratnega lažnika, ker on tako sam hoče. Mi se držimo svetega pisma, ki pravi: kakor se posojuje, tako se vraču- Mi v Ameriki moremo vse to, kar se dogaja tamkaj, le opazovati skozi dvoj tut ali trojna očala dvoumnih iioročil in čakati. O yes, lahko kričimo kot histerični in begamo naše ljudi — kakor delajo naši maskirani komunisti, kolikor jih je, s svojimi "sopotniki" is Clevelsnds, New Yorka itd., ampak to kričanje in beganje ne bo Jugoslaviji all Sloveniji prav nič (»omagalo. Vse akcija komunistov v Ameriki — uključivši "slovenske dneve" in "slovanske kongrese," ki za stari kraj nič ne pomenijo, še manj |ia za nas tukaj — so usmerjene, da pomagajo edinole Sovjetski uniji in še tej ne bodo na koncu nič pomagale. Sugestija 1/iuisa Adamiča, da bi naše Jed-note in zveze Izvolile "Ameriško-slovenski narodni odbor," ki naj pomaga rešiti na varno one slovenske književnike, ki so v nevarnosti, če Slovenija pade pod Hitlerjevo ali Musaolinije-vo diktaturo, je v principu pametna. Ako je kakšna akcija te vrste med nami mogoča, je to v prvi vrsti nalogu naših podpornih organizacij, ki predstavljajo vsaj 76'X vseh naših izseljencev v Ameriki. Ampsk mi ne vidimo nevarnosti le za književnike, marveč vidimo tudi veliko število dobrih delavskih voditeljev in drugih, ki se že lets udejstvujejo ns polju kulture. znanstvs in socislnih problemov. Vsi bodo v nevarnosti koncetrscijskih taborišč in barbarskega mučenja! Toda ta skcija je mogoča le z velikimi denarnimi žrtvami in članstvo vseh naših orgs-uizacij bi moralo privoliti v to. Puatopati se mora demokratično. Naše mnenje je — In to je zs enkrat mnenje le urednika Prosvete — da to bi bil prvi primer, ko bi se lahko upravičeno porabi! za začetek preostali sklad JRZ, ki •o ga naši delavci zbrali pred dvajsetimi leti za sv<»b)Mto svojega »tarega kraja. Ptod dvajsetimi M: Torej "prijatelj" Frank Kovačič Čitaj to, kar ti bomo servi-rail is katoliške revijo Ave Marije iz Lemonta, III. V aprilski isdaji te revijo piše sam gospod župnik Ambrožič tole: "Posnal aem duhovnika, ki jo sa take pogrebe, ki jih ni maral sprejeti, računal poleg svoje takse še precej visoko pristojbino za cerkev." Torej prijatelj Kovačič. ali boš trdil, da tudi urednik A. M. rav. Ambrožič laža? In če tega ne boš trdil, potem tudi ne moreš trditi, da jaz lažem, ali da Anton Garden laže. Torej si si sam Citisnil pečat lažnika. Sele ko š izbloknil, da laže tudi rev. Ambrožič, lahko nas druge dol-liš lažnivosti. To velja tudi za A. Grdino in druge pajdaše pri "najsvetejšem imenu". Na 7. maja bova pa s mojim sinom Frankom nastopila na radio programu Cleveland Railway Co. med 3. in 6. uro, da"zaigrava polko "Vriskat" članom "najave-tej šega imena" za njih zmago. Jože Grdina pa bo preskrbel vsem metla I je in železne križe od neke vlade v E\Yopi. Jaz bom pa še vedao ubog motornik, da me bodo pri "najsvetejšem imenu" lahko skušali pripraviti ob delo. Frank Harbič. 53. Pripomba: Gerry AUard, urednik Socialist Calls, mi je oni dan alučajno pravil, da je neki kato-liški duhovnik v južnem lUinoi-su računal $200 za svoje core- Litvinov likvidiran! Ameriški tisk je v tonu in stilu »enzacije sporočil zadnji četrtek, da Mak»im Litviaov ni več komisar zunanjih zadev sovjetuke Rusije. Iz Moskve m» na. krut ko sporočili, da je Litvinov "odstopil" — ampak ameriški poročevalci v Moskvi, ki so že meneč* notirali, da je Litvinov prej jetnik kot komisar v Kremlu, so zdaj uverjenl, da je Stslinovs sekira končno psdl* tudi po njem. Litvinov je bil največji diplomst novjetske Rusije in med onimi redkim i stsrimi boljševt-ki, ki ao še živi. Ril je velik zsgovornik kolektivno zaščite, to je sveže držav proti Idoku Ctsnlre tobačne anlie plketlraje tovarno Liggett ft Myer* TV herro IV, H k h «hm» d. Va„ po oklic« stavke. Glasovi iz pravili v o mogoče Slovenije, uiuaov SiNJSKEM l7 apr.-Z odkritjem [i i, 7. stoletja pred tjepojsviJadom^vn, trapecasta kapsula. Zapestnici sta kakor dva obroča in sta pri sponu okrašeni s spiralnimi o-kraski. Druga fibula pa je kot nekaka ovratnica s pokr Anim lokom, na katerem so nanizane za Časti je na obeh straneh. Ampak ravno v tem momentu, ko gre sa obnovo rudarske pogodbe, je m Bekselnom, to se pravi: v isti črti, toda na čisto drugem koncu mesta. Iz tega sledi domneva, da ilirska naselbina ni bila samo v okolici kokriškega mostu, tem-j več se je morala raztezati po o-stali gornji savski terasi, od Kokre pa tja do Krone, kjer se pričenja kranjska ravan. Od Kranjskega polja do Save imamo nam- —-------• Ttt štiri rečne stopnjevine z vao gornjo savsao i ^ ^ «trmimi ježami. . Prva, najvišja terasa ae oži proti ]je mesU Kranja, ki l«»1 jUfOVshodu ter se umakne poli-' i obali, katero sta zase- ci Sanjskega pomola. In na tej L reke Kokre in Save,ijviSjj je bila naselbina , 8urim Ilirom ie v prvi IUrov Novo o^tje je pokaza-tisočletja pred Kristom ^ ^ ge je moraia naselbina raz-brsmbeno torišče. Do- te2ati v dajjino in najbrž ni ime-jdens grobišča nam pri- Ja 2aokro4ene oblike. Zakaj so se 0 prediHovinaldh prebi- U^ na najvišji teraai, halštatske dobe. Najdi- L^jm m ge narodi za njimi na- „uih gro^ iz te dobe, ki ^ na nižjih ^gah, si mo-ih odkrili v Kranju od 189» ^^ razUgati s takratnimi pri-5 v bližini mestnega poko- j^ami. Gorski vrhovi so v tisti , izvirajo, kakor to izpn- Veljaji za neprehodne, ker j izkopanine iz 6. in r>- 8to" I nj bik) cest in se torejj ni bilo pred Kriatom. To izpričuje treba bati napada s planinske gem najdena zapona, ki je strani. Na vzhodni strani jih je na s tankimi obročki med varovala globoka soteska Kokre, jn ravno ta krajevna po- nft seVemozahodni pa ni bilo ne-t znači, da so bile zapone Varnosti, ker so navali novih na-> izdelane na Vačah, kjer rodoy ajj piemen prihajali z v 5. stoletju pred Kristom vzhodno-južne strani po dolini cvetoča domača, obrt, ki Saye Paradi teh okolnosti so se krbovala Zasavje in Go-1 t€|danji ilirski prebivalci nase-■■■■ lili na najvišji terasi, od koder m je na kranjskem potno- I so imeli pregled po Savski doli- 1 naseljeval narod za ni. Tako so obvladali vse točke narodom od koder bi se utegnil pojavit važnejša najdba iz halštat- sovražnik. pri Marijanišču. Trinož- Grobišče, ki so ga odkril ii ilovice, mešane z grafi- zdaj na PraJiovem zemljišču, je m sestoji iz sklede s po-1 zelo dobro ohranjeno, ker ga je leno sredino in manjšega pred polzenjem zemlje varovala za darila in kadila. Po močna stena kamenja, ki je šči /em starinskem značaju tila žare pred pritiskom zemelj ; upada trinožnik iz Kra-lakih plasti, katere so se v teku na konec 7. stoletja. Na- stoletij premaknile. Grobišče je h kateri so spadala vsa štirioglafco v izmeri kakih dve' j odkrita grobišča, je mo- metrov v kvadratu in je s se-iti po dosedanji sodbi v verne in južne strani zavarova-kokriškega mostu. Arheo- no s kamenitimi stenami. Nan, razkopavanja so namreč je bilo nasuto kamenje, nato pa prve sledove človeškega prst. V grobišču so bile štiri ža-v Kranju nekako od re, in posodica ta jed ali pijačo i pokopališča, preko pri- ter predmeti, katere so pokojni skladišča g. Mavricija nosili v življenju. Žare so ohra-ja do Marjanišča. Od tod njene mnogo bolje kakor one 0 tudi vsa naziranja, da so jih našli iz iste dobe na Va-ilirski Noričani naselili v čah. To pa predvsem zato, ker delu današnjega mesta, ta- so iz boljše gline. Vsi znaki ka-v okolici zapadnega Kokri- žejo, da je bila keramika tu še predmestja. boljša kakor na Vačah, o čemer jski pomol med Kokro in priča že mešanica ilovice in graje bil vsa stoletja torišče, fita. Tri žare so navadne, okrog-je naseljeval narod za le kakor skleda, četrta pa je ob-. Tako zasledimo na po- likovana kakor vaza, v sredini je v 8. stoletju pred Kristom zožena in ima lepo izdelan roč, ki it« keltske Tavriske, ki so je videti kakor sekirica. Okraše-vili tudi z obrtjo. O njiho- na pa je z votlimi bronastimi uri pričajo najdbe iz ve- gumbi. Posodica, ki je stala po-grobišča na savskih Ura-1 leg nje, je okrogle oblike a po-pod Pungertom. krovom in sliči današnjim poso- cesarja AvgusU so se dicam, ki jih rabijo v cerkvi za molu naselili Rimljani, in kadilo.| > moralo biti jedro našel- Krasna je velika fibula z dve-BO Pungertu, ker so zašle- L^ velikima spiralnima obroče-»Ke že na mestnem trgu. ma ^ pogrošnem loku. N* zgor-zabodno-rimske drža- nji »poijki visiU za okrasek dva postojanko na kranjskem1 J ^ 1 u držale bizantinske po-• nato pa vzhodnogotake v 6 stoletju po Kristu pa J» «ledili l.angobardl, ki so pred prodirajočimi Obri »veni v Italijo. Znamenito [Jinovo grobišče v Lajhu, ka-|*"ga približno 700 gro-Takoj za Ungobardi so se »omolu naselili Sloveni. j« torej Kranj preživel 1* ««kovinske znamenito-■^>logi *o v Kranju odkri-|wnog0 »tarih najdb. Vse ' P* prekaša po sUrin-intfaju in pomembnosti [J* "tarega ilirskega grobi-■o I» odkopali preteklo p «"emo-zahodam de-predmestja. Ta E 'f I,lu»ti važna, ker je 1 rm«a naziranja o naselbini JJJu Ilirov v Kranju, na f «rsni i« k potrdila mne-«je morala tu biti že v 7. t iKKrUtom veija na- , n» «*jvlšji teraai. rtzi.kavanja in od- ^ « ¡iirske dobe ao C ** * bila . rov v Meverno- , ^uKokrUkegapred-kokrižkega mo-W , , ^nsdno odkrili rT H ,to*Hja pred Kri-*,A''mo\rh«»dnem delu " i^^dmestja, nad cm aUvke ii • za obnovo ruaarsse pogoaoe, jr naSelDiniboj ADF, h kateri spada tudi PMWA, proti UMWA najpodlej-(Nsdaljsvaaje s S. itrsaD ¿e izdajstvo vsega delavstva. OKh velike krogie. Je vaa iz'bro-ldna to premislite vsi, ki ste bili Premogarjem bi danes ne bilo na, toda pr< zaponki ima železne proti mojim dopisom v zvezi z treba sedeti doma in bi bila po-nastavke. saj jc železo tedaj ve- rudarsko situacijo. Premislite, godba že podpisana, ako bi lju-ljalo za drapoceno kovino. Okra- kaj se danea godi na mezdi* dje pri ADK držali roke proč. sek za lase je iz bronaste ploče- konferenci v New Yorku proti | Večina držav razen Pennsylva-vine in pomit z bronastimi gum- organiziranim premogarjem. Po,nije je odločila, da ne plaia bi, je po!kwžen in širok poldru- vsej eiU jim hočejo vsiliti "open prezp >selnostne podpore premogi centimeter. Poleg teh okras- Lhop", ker ae zavedajo, da bi a garjem, kii so pr»zadeti v tem kov so našli tudi bronasto ušes- tem zdrobili hrbtenico CIO. Td «Poru. Uradniki apeliralo na svo-no ploščico v premeru 5 do 7 ni namo bej proti UMWA. mar- J« ^"•tor e in kongi-esnike, da cm. VM predmeti so izredno do- več proti vsem nnljam CIO. Ce W pritlsulM na federalno vlado, bro ohranjeni. zdrobe UMWA, bodo prišle na » bi dala pomoč premogarjem. Kustoe dr. Ložar, ki je odko-1 vrsto tudi druge uaije ClO in 1.1 nje. Za ta položaj je veliko kriv paval grobišče, bo ta teden delo di ADF. Kot pravijo voditelji ru-nadaljeval, ker vse kaže, da so v darjev, so v ta boj pognali opera- bližini vsem panju za novo cesto, ki bo tekla dustrije, ker hošejo za vsako ce. ?od Prahovim ozemljem, torej no zdrobiti UMWA. na isti terasi, in jo bodo zaradi i -c. ».^ «.«v .. — . . haesnoselnoataa odprave sedanjega klanca poglo- K Ul., je pisa K!?"0?11'^ onih ki bili za 6 metrov. In prav tu pri- jo imajo Um člani UMWA Prt Po^^a on h, k. 8^ ^praviče-č«k,iieio. bodo skorai irotovo nas ni tega. Pisal je. da članJ ni do njei pred 1. apri oni, je pn veliki skupni delavski Irottti. Jernej Žorc ii West Frankfor-1 Tukaj pri nas je vse mrtvo, vse Thomaa J. Pendergaat (desno), vodja demokratake politične ma- naleUrii I UMwkXjo tridni v rovih in | čela zaostajati, akoJo sploh ^ |4lBf v Kanaim City ju, ki J« bil obtožen, da nI plača, dohodninskega PRENAVLJAJO tri dni pri WPA. Ako je to res, | kaj dobe. Same blufanje Uelav-|itvka federalni vladi v vsoti 1315,000. kar je mogbče, ni Lewisova kriv- 1 da. marveč lokalnih političnih ■ --»-a........- ----------- • ■ . ■ » ■ »• • malin in tistih, ki imajo WPA v U^iH nalo pi^omaj.ko priredb UngW*l krall .H nni PNifiKP TOPI irp SF kar je moiM«. i.l Lewisova kriv- ske mase na vaeh krnjih. _________« . I Jn maviruA lAir.inih noittičnih Tukaj so bili na ftOWku in po- !h. Pri n,;, M^r a^? r^^^^oii^^pi^1^«!!^<1ii'1t5iiiur I hndjinH odpotovalo WA, je težko priti k WPA ti- »š Latroba, Pa., seiak iz aiar ' !; ki so b>ez vsakega dela. Cityja, W Va. in^John Tumer\v Kanado Dol. Toplice, 17. aprila.—Le- rokah po pomladno vreme in nadležni UMWA revmatiaem sta privabila šeatim ki «u ------------- • ... n ,ln„,k pred seaijo že nekaj kopaliških jernej Zore je moj prijatelj Is Iv Bajresvilla, O. Ker je flovek gostov v naše Dolenjske Topli- Kansasa, kjer sva skupaj fanto- ^J«» ** n® 1 rlj in kraljica Elizabeta sta da-1 prav, ako gospodar plačuje vsa- ee. Ker kopališka uprava s po- vala. Strinjam se z njegovim za- ijri^bi, ntj mi Ker s i ykrca||i na ,k EmpreHH k|h 14 dn, numrt}C prej An j I " ■ ' ba oilstranlti I nisem mogel dosti z njimi pogo | AuMtrtt|ia Portlimouthu, ki in za tekočI teden, v gan, New Jersey, Ohio in Pennsylvania. Država New York določa tedensko plačevanje, daje i* delodajalcem šest dni časa, da poravnajo plačilo prehodnega London, 6, maja. — Kralj Ju-1 tt^lna; vsled tega je popolnoma tova, se je dela kaT hitro upaiiscu bc m kijucaui», u« v.™ - - nrlHWI cntMt vidi- of Australia v rorismoumu, «i m zi potrudila, da je nujna Lewisa In Greona. Toda kako bo- VOritL Se priUU stjet vidi ^^ ^ ^ ^ g|t N terme neki vseučiliiki ^ 7 in „„ui, samo da se Lewi- ¡n.njf*^11 kli"'k? s. until. Ali je to poiteno delo, riel. Tud. ta veiiak se je xe- ^¿„exe. delavca T To 10 pohvalno Iu-mU oltopjUKu vre«» delavskih lxda- tZ: J.1-- In kam bo na» vse to pri- Joseph Snoy, 13, «0f v Švici. Tuai ta vescaa se j« «r. mednega delavca? To lo pohvalno izrazil o kopališču |y«cmo zavg ^^^ {cHa. in njega napravah- ki^1^^ SI ve p^ imPtjo j# New york _ ZftVod r naJ mu vsaj to- ^Vso povprečni ameriški W bili dolžni ¡¡mog» stu. živino je ogledal sreski ži- ^ Z>m*S* d* bo lahko «P» Si zadnje dni že drugič gla.U««»rjs, «dsodell dolge kazni v vinozdravnlkter ugoto^ daje ^ ^ k , .lino I ^ oranju obojen.' In- h"™? olepšanju kraja mnogo pridobile, živina sicer zdrava, vendar mo- ^^ P|| n[ mogel Vil#d boIftJtni tervanc|ji u^nih držav v Tudi sokolsko društvo namera. | rs sata« t i-t I v želodcu In obolelega grla. Hra-1 Kvropi( Rezu|ut glasovanja je va svoj novi Sokolski dom ome- Na Ifstnikovo proAnjo je sresko ^ cevI, . prib|i'ftno ukAan Uot ja W| prvič: I " Uti, kar bo dalo okolici prijav | načeletvo dovolilo, da ^«vino | p<)koJni ^ m ^ u ^ | g|M0V j§ proti VMv|pMUa mezd^r nejši izraz. Za olepšanje zdravi lišča bi bilo zelo potrebno od straniti sedanjo stavbo gasileke- lu'knterlh državah sme delavee celo zathevati odškodnino za škodo, ki Jo Je utrpel vsled ne- Iztlranje mezd Je bilo poenostavljeno v mnogih državah. Ba-gatelna sodišča (Small Claim L^^liali na žSško kla pri Kranju na Gorenjskem. kamu obori>ttin«mu nastopu A- St mfod^rTbS V Amar,kJ trl nierike v Evropi, toda vsi ti gla-airan.v, —------posUjo v Straži ^ koder Je ona ^^ y Ca)I. združene dr-, ................ ga doma, ki stoji na zelo nepri- prepeljasa v Ljubljano, kjot bo ^ [n ^ ^^ dy# pa v jovi«' ^ ^^ ,n ^J(>MirU) „o bila nekje - na pri-kladnem mestu in kazi celotno li^ "klejstvo je, da v večini držav Kri« C'askH Co., da prepr pogleda in reóei "Ako se Ukoj ne Mte še ertoT in odkoraka no Iz lokala. e , iL - ^ I prêtvezo"odklonil plačilo vse dol-1 i„ pc4 aretiranih na obUižbo ka- godnák: "Kako morete doka-. mtttÓÉ,*kur*l vse držsve so||jtltj« miru. zati, da je^bil ^lUžoni | da se me«ls mora pla- čevati v določenih dobah—teden- zakon si»loh ne dovoljuje gospo- obnov i tov obrata ■ sUvkokasl. dar ju, da M pod *no ali drugo Več «tavkarjev je bilo ranjenih pijan r Priča: "Slišal sem ga. kakol^, |lo|mesečm> ali mesečno. je zmerjal stražnika. Večina držav določi, da sit mez-iT Izplačevati vsaj |s>l- irske «olje (CIOl pUrtlraU «rad Htsaadaril OH to. v »ms Tort» po okli-rjev na ladjah loi Sodnik: "Pa to vendar ni no- de morajc ben dokaz T meeečno. »«med tehi držav naj Priča: "Kako, da ne, če pe|navedemo državr• i:allfi»rnia, co-stražnika sploh ni bilo.M Ali sU že jMladhaaki Ikal ali sorodnika V edlal dar IrajM lorado, Illinois, Indiana, M khi- PR08VETÄ KRALJ ALKOHOL ROMAN SpUal JACK LONDON h angUSČins prevedel JOS. POLJ AN KC takem prostoru. Marija in Pier- C/n,>/incfcp C|7p ' r* HM M» tudi temu orilatrodita. OlUVUllöKt OilC V tem času ni bilo mogoče ukrasti nobene ure za moje priljubljene knjige. Kaj pa Je Imel kralj Alkohol opraviti^ takim marljivim, stoičnim dečakom, ki je pravkar izpolni petne jsto leto? Vse je imel opraviti z njim. Dovolite. de vam dokažem. Vprašal sem samega sebe, ali Je to namen življenje — da bom tovorna živina? Zavedal nem se, ds noben konj v oakiandskem mestu ne dels toliko ur kot jsz. Ako je to življenje, potem nisem ni malo za-* ljubljen vanje. V Hpomin mi je prišel čoln, ki Je brez posla ležal ob pristajališču. da so se gs školjke oprijemale. V spomin mi je prišel veter. ki je vsak dan pihal po zalivu, aolnčni vzhodi in zahodi, katerih sedaj nikdar nisem videl, morski zrak, ki me je skelel v nosnicah, in morska voda, ki me je skelela po životu, kadar sem se prevrnil vanjo; v spomin mi je prišla vsa krasota, vsa čudovitost In vse sladkosti sveta, ki jih nisem mogel biti deležen. Samo na en način sem se mogel rešiti tega garanja, ki mi je izpodjedalo življenje: moral sem proč iz ivornice in ns morje! Moral sem Si služiti kruh ns vodi. Pot na morje pa Je neizogibno vodila do kralja Alkohola. Tedaj še nisem vedel tega. Ko pa sem to spoznal, sem bil toliko pogumen, ds se nisem vrnil k živinskemu življenju pri stroju. Hotel sem biti tam, kjer je pihaj veter pustolovščine. In vetrovi pustolovščine so gnali berke gusarjev-ostrigarjev po zalivu pri San Frančišku sem ps tjs, od opknjenih ostrižišč in bojev po plitvinah in sipinah, vse do jutrs-njegs trgs ob mestnih nabrežjih, kamor so krčmarji in krošnjsrji hodili kupovat ostrige. Vssks oplenitev gojišča za ostrige je bila zločin. Kazen je bila državna ječe in progasta jetniška obleka ter hoja v sklenjeni vrsti. Pa kaj za to? Možaki v jetniški obleki so delali manj časa na dan kot jaz pri svojem stroju. In vse bolj romantično je bilo biti gusar-ostri-gar ali kaznjenec kakor suženj * stroja. Za vsem tem, za vso mojo naravo, prekipevajočo od mladosti, sta me vabila romantičnost, pustolovstvo. Zsto sem se obrnil do svoje stare dojilje Mammy Jennie, ki me je dojila na svojih črnih prsih. Živela je v boljših razmerah kot moji ljudje. Stregla je bolnikom za dobro tedensko plačo. Ali bi hotels posoditi densrjs svojemu "belemu otroku"? Ali bi hotela? Vse, ksr ims, je moje! Nato sem poisksl Preneha Franka, gusar-js-ostrigarja. ki je nameraval prodati svojo šalupo z imenom "Razzle Dazzle". Našel sem ga zasidranega na alamedski strani zaliva v bližini mosta pri Webstsr Streetu; na krovu je * imel obiskovavce, ki jih je gostil s popoldanskim vinom. Prišel je na palubo zastran mojega posla. Bil je pripravljen prodati barbo. Toda bila je nedelja. Vrh tega Je imel goste. Drugi dan da pa rade volje napiše prodajno pogodbo in potem lahko prevzamem barko. Nato jia sem moral doli v ladjo in v družbo njegovih prijateljev. V kabini pa so bili: dve sestri Msmle in Tess, neka gospa Hadley, ki Je bila njihova varuhinja, "Whisky-Bob," mlad guaar-ostrigar šestnajstih let, in "Spider-Healey," dvajsetletna pristaniška podlasica s črnimi zalizci. Gospodični Mamie, ki je bila Spiderjeva nečakinja, so rekli krsljics gusar-jev-ostrigsrjev in je predsedovsls pri njihovih gostijsh, kaditi je prilika nanesla. French Frank je bil zaljubljen vanjo, dssi jsz tegs tečeš nisem vedel, a ona se Je vztrsjno brsnils poročiti s njim. French Frsnk je nstočil kozarec rdečega vina iz velike pletenke, da se najina kupčija zalije. Spomnil sem se rdečega vina na italijanski kmetiji in zdrznil sem se. Žganje in pivo mi ni bilo iiovsem tako zoprno. Toda kraljica gusarjev-ostrigarjev Je zrla vame, držeč deloma izpraznjeno kupico v roki. Imel sem svoj ponos. Dasi mi je bilo samo (»etnajst let, vendar nisem mogel pokazati, da me je manj možaka kot nje. Mimo tega ao bili zrsven še njens seatrs in gospa Hadley, mladi gusar-ostrigar pa pristaniška podlasica z zalizci, vsi s kozarci v roki. Mar sem bil mlekollzec in vodoplveo? Ne. tinočkrat ne, in če bi bilo treba izpiti tisoč kozarcev! Kskor prsvi možak sem izpil polni kozarec. French Frank Je bil židane volje spričo pro-dsje. ki S«m jo bil odobril z zlatnikom za dvaj- set dolarjev. Natočil je še več vina. Jaz sem se zavedal svoje dobre glave in izbornega želodca in sem bil prepričan, da sem zmerno lahko pil z njimi,- ne da bi se zopet zastrupil za ves teden. Prenesel sem lahko toliko kot oni, mimo tega so bili oni že nekaj časa pili. Pričeli smo peti. Spider je zapel pesmi "Bostonski tat" in "Črna Lulu." Kraljica je zapela: "Rada bi bila ptičica," njena sestra Tess pa: "Oj, ravnajte s hčerko mi prijazno." Zabave je bila brž bolj in bolj glasna in bučna. Spoznal sem, da sem ae lahko odtegnil pijači, ne da bi me opazili ali poklicali na odgovor. In ko sem stopil s kozarcem v roki na stopnice kabine, tako da sem imel glavo in pleča zunaj, sem lahko izlil vino čez krov. Moje misii so bile nekako takele: Čudno je, da je tem ljudem vino slabega okusa po godu. No, pusti jih! Zavoljo njihovega okusa se ne morem pričkati. Moja možatost me je morala po njihovih čudnih nazorih primorati, da bi se delal, kakor da mi je vino všeč. Pa dobro. Se bom peč delal tako. Toda pil ne bom več kakor je neizogibno potrebno. Kraljica je začela zaljubljeno pogledovati mene, poslednjega novinca med brodovjem gusar jev-ostrigsrjev, ki nisem bil samo poma-gač, ampak gospodar in lastnik svoje barke. Odšla je ns pslubo ns sveži zrak In me vzela s seboj. Seveda je dobro vedela, meni se pa sanjalo ni, kako je French Frank spodaj v kabini robantil zavoljo tegs. Sedels sva na kabini, ko se je nsms pridružila Tess, za njo Spider in Bob in nazadnje gospf Hadley in French Frank. In sedeli smo tam s kozarci v roki in prepevali, velika pletenka pa je neprestano krožila; jaz sem bil edini, ki sem bil docela trezen. In tiste trenutke sem užival, kakor jih nobeden izmed njih ni mogel uživati. Tukaj v tem ozračju prostosti In brezskrbnosti si nisem mogel kaj, ds ne bi primerjal teh trenutkov in tega življenja s prejšnjim dnevom, ko sem sedel pri svojem stroju v dušečem, zstohlem ozračju in ponavljal, ponavljal z največjo brzino, brez konca in kraja vrsto svojih mehaničnih kretenj. Sedaj pa sem sedel tukaj s kozarcem v roki, v topložareči tovariši j i z gusarji-ostri-garji, pustolovci, ki niso hoteli biti sužnji malenkostnega redov i tega dela, ki so se rogsli omejitvam postave In so takorekoč nosili svoje življenje in svojo prostost v svojih rokah. Da pa sem se mogel pridružiti tej krasni družbi svobodnih ljudi brez sramu in brez strahu, ml je pomagal kralj Alkohol. Popoldanska morska sapa mi je polnila pljuča s svojim vonjem in dvigala valove sredi zaliva. Pred njim so plavale ladje z razpetimi jadri in trobile, da bi jim odprli dvižne mostove. Mimo nas so drevili vlačivci z rdeče bar-vanim dimnikom in sibali našo barko v valovih svoje brazde. 8 sladkorjem naložena barba je vozila proti odprtemu morju. Solnce se je ko-pslo ns rahlo valujoči vodi in življenje je bilo veličastno. Zdajci je Spider zapel: "Kj, to je Lulu, črna Lulu, moja draga, ej, kje, povej, kje ai tak dolgo bilat Cejtelu aem v ječi, čakala rešitve, ko bi moj dragi pome prjAel/" Evo ga, duha upornosti, pustolovstva, romantičnosti, stvari, ki so bile prepovedano, a kljubovalno in imenitno izvršene! In zavedal sem se, da drugo jutro ne pojdem k svojemu stroju. DrugI dan sem hotel biti gusar-oatri-gar, tako svobodno dihajoč' gusar, kakor je do~ puščalo stoletje tn vodu zaliva pri San Frančišku. Spider ae Je bil že pogodil z menoj, da se bo vozil kot edini moj mornar in tudi kot kuhar, dočim bi jaz opravljal delo na palubi. Zjutraj sva se hotela preskrbeti z živežem in vodo, razviti veliko glavno jadro (ki je bilo tako veliko, da pod takim še nisem vozil) in odriniti iz zalive, čim bi potegnil veter i morja in bi se oseka nagibala h koncu. Nato sva hotela zrahljati vrv! jadra in se ob početku pli me odpeljati po lalivu do otočja Asparagus, kjer ava hotela milje daleč od obrežja vreči si dro. In slednjič so se mi imele uresničiti sanje: spal bom na vodi. Drugo Jutro se bom prebudil na vodi ln potem bom vse svoje dni in noči preživel na vodi. (Dalje prihodnjič.) re ps se tudi temu prilsgodita. Lopa ima namreč neko prednost: tako malo vabljiva je, da jima res nihče ne bo kratil pravice do svobodne uporabe. Toda poleti je zaradi steklene strehe vroča ko rastlinjak, pozimi pa ne veš, ali bi si želel mraza ali dežja. Ako dežuje, pronica kaplja za kapljo skozi steklo in pada z rahlim dražeči m Šumom na zemljo ali na delovno mizo, na mesta, ki sta jih fizika zaznamovala, da bi nikoli ne postavila tja kakega aparata. Ce zmrzuje, zmrzujeta udi onadva. Peč, čeprav razbe-ena, ju pušča povsem na cedilu. Ce stopiš k njej, te nekoliko o-greje, ko pa se ji malo odmakneš, si v pasu večnega ledu. In vendar so bila leta, ki sva jih preživela skupno v tej stari lopi in ki so bila posvečena samo delu, najlepša in najsrečnejša v najinem življenju," piše kasneje gospa Curiejeva. "Večkrat sem tam pripravila obed, da nama ni bilo treba prekiniti ka-cega zelo važnega postopka. Včasih sem ves dsn mešala kn-hajočo se gmoto z železnim drogom, ki ni bil nič manjši od mene. Zvečer sem bila do smrti u-trujena." V takih okolščinah sta delala Curieja od leta 1898 do 1902. Toda radij noče izdati svoje skrivnosti. Težkoča je v tem, kačo izločiti izredno neznatno količino, kako jo ločiti od mrtvega kamenja, > katerim je tako tesno spojena Delovni dn^vi se jima množe n postajajo meseci, a meseci leta Radij Kve ( urie Matija Sklsdovaka. avetovnosnana kot t «na H i Ulj trs radij«, J* po rojatvu Poljakinja- Njen otr. profe.or. jI J« ptrakrhel odlitno vagujo. Pinv ta od« ll*na v«gojo, rodbinaka tradicija la ra* v dur tonar no gibanj* as bili «lavni trt je oblikovalci tivl jonja ta velike I» aa. OiaoUna • Piertem Carlajatn. j« vaa »vo)e livijenje po* valila v laboratoriju, linatia radij In ponovno pre-jala S < •batov a negtade. Rita J» t ud t prvi ia edial lonakl profesor na Mor boni v Parita, t'mila Je I. ISM N Jana ftivljoaje Je popisala njena hit Kve a i Odlomki is kšjige "tioepa Carta" 11 pugiavjel. C« bi katerikoli človek lz množice bral poročila o odkritju ra- di js, bi o njem lahko z vso go-tovostjo trdili, ds niti za trenutek ne bi dvomil o njegovi eksistenci ; ksjti ljudje, ki Jim kritični čut ni isoatren in ssrsdi kskr-šnekoli specializacije tudi neis-maličen, imajo še povaem sveto domišljijo. Popolnoma drugače i ni sprejme novico fisik. tovariš obeh Curijev. Ze delo Pierra In Msrljs Curie se bo sicer živo zanimal in tudi njegovih nedogled-nih poaled ic ne bo prezrt, a svojo sodbo pa bo čakal, dokler ne i«xl., doseženi dokončni rezultati. Radija pa dotlej *e nihče nI \idel. Nihče Še ne pozns njego-Ve atomske tele. In kemiki, zvesti svojim načelom, sklepajo: "Ker ni stomske teše, tudi rs- dljs ni. Nsjprej nsm pokažite radij, potem vam bomo verjeli. Ds bi dvomljivcem pokszsls radij, ds bi dokszsls obstoj te-ge svojegs "otroks" in ds bi ns-vsesadnje tudi sama sebe prepr četa, sta Curie štiri leta trdo delala. Dobiti hočeta radij v čisti ob-liki . . . Okna ateljeja gledajo na dvo-rišče. Na oni strani dvorišče stoji lesens. opuščens lope z razbito. stekleno streho, ki prepu ščs det. Tudi pods nims; zemljo pokriva komsj zaznavna pisat asfalts. Vse oprema Je neksj majavih kuhinjakih mit in stsrs fteteina peč z ta rja velo cevjo. Noben delavec ne U rad delal v Čudno je, da v korespondenci Marije Curie ne najdemo o tem njenem izrednem naporu nobenega slikovitega in plastičnega comentarja, s kakršnimi je ne koč kakor s prebliski prepletala svoja prisrčna pisma. Ko je bila Marija še gimnazijka, učiteljica, itudentka ali mlada žena, se je ahko izpovedovala ... Danes pa sta jo tajnost in neizrekljivost njenega poslanstva osamili. Med ;istimi, ki jih ljubi, ne najde nI kogar več, ki bi jo mogel umeti n s katerim bi se lahko pogovorila o svojih težavah in o svojih namenih. Svpjo obsedenost more deliti z enipi samim človekom: Pierrom Curlejem, tovarišem. Samo njemu zaupa svoje skrite misli, svoje sánje ... Marija je kilojrram za kilogramom predelovala odpadke uranove smole. V svoji pošastni potr pežljlvosti je bila štiri leta vsak dan hkrati učenjakinja, specia-istka, inženirka in težakinja. 'ierre pa je bil tega neskončnega boja tako naveličan, da bi najraje popustil. Razumimo prav: seveda ni mislil na to, da 5i nehal raziskovati radij in radioaktivnost, toda rad bi se za nekaj časa odpovedal tej posebni nalogi: dobiti čisti radij . Toda pri tem ni računal z značajem svoje Žene. Marija hoče zločiti radij in ga bo izločila. Z očmi, ki ji žare pod visokim čelom, se kljubovalno upira svoje aparate in posode za izči ščevanje ... Leta 1902, pet in štirideset mesecev po tistem dnevu, ko sta Curijeva najavila verjetno biva nje radija, more Marija končno reči, da je zmagala v tej hud borbi. Uspelo jI je pridobiti de-setinko grama čistega radija in prvič določiti njegovo atomsko težo, ki je 226. Ura je devet zvečer. Pierre in Marija sta doma . . . Marija je dsls po kopsnju otroks spst in je še precej čsss ostsls ob posteljici. To je skoro le obred. Dokler Irena zvečer ne čuti poleg sebe mame, bo vpila svoj "MéT kar nadomešča mamo. Marija se ukloni trdovratnoati štiriletnega otroks, se vzpne po stopnicah sede k otrokovi postelji in osta ne ob pjej v temi. dokler ne zs menjs glssu rahlo dihsnje. dele potem se vrne k te nestrpnemu Pierru ... Tods danes se Msrijs nikskor ne more poglobiti v delo. Ner vozno odloži šivanje, vstane in nenadoma reče: "Kaj. ko bi šla zs trenutek tjs?" V glssu ji drhti nepotrebns prošnja, kajti tudi Pierre bi se rad povrnil v lopo, ki sta jo šele pred dvems urama zapustila. Za seboj imata težak delavnik In na jps met neje bi storila, sko bi legls k počitku. Previdno se pritipljeta. dokler ne prispeta y Rue l.homond. kjer ta v i Jeta na dvorišče. Pierre Življenjska moč nealovaitakili narodov v Evropi pojema Novi politični položaj v Evropi, ki je ustvarjen na osnovi današnjih ljudskih sil Srednje Evrope, razločno kaže, da ima uspeh oni narod, ki je ne samo številč-jačji, marveč, ki se tudi z vsemi silami učinkovito upira prirodnemu upadku kot posledi-in spremljevalni okoliščini sodobne omike. Na evropski celini se je prejšnje razmerje med Romani, Germani in Slovani, ki so š teli vsaki približno po eno tret-no evropskega prebivalstva, že temelju spremenilo in se premaknilo v korist Slovanom, 'redvsem so Romani padli od 33 odstotkov na samo 24 odstotkov, i Germani so šli nižje na 30 odstotkov, Slovani pa so narasli od 33 ia 46 odstotkov. V absolutnih itevilkah se ta sprememba izraža takole: Danes je v Evropi 121 milijonov Romanov, 149 milijonov Germanov in 226 milijonov llovanov. . . » , Nemci kot najštevilnejši germanski narod so v preteklih le-tih zanje neugodnega političnega razvoja močno nazadovali v populacijskem oziru. Avstrijski el je imel več smrtnih prime-•ov nego rojstev, sudetski del je comaj vzdrževal ravnotežje in je ohranil svoj položaj samo zavo-jo tega, ker je zadnji dve deset-etji naravnost strahovito popustila biološka sila češkega naroda, v sami Nemčiji pt^je takisto bela kuga zavzemala vse večji obseg. Število rojstev je 1. 1933 padlo v Nemčiji na 14.7 promila n se je naslednja leta sicer znatno dvignilo na 19.6 1. 1938, vendar ima nemški narod letno 165,-000 rojstev premalo, ako se naj obdrži na isti številčni višini. A-ko hoče kak narod ohraniti svo-e stanje in se ubraniti propada, mora vsaka rodbina imeti vsaj i otroke. Razmah nemške poli-ične sile zadnjih petih let gre roko v roki s posveženo biološko silo nemškega naroda, čigar rod nost se je zvišala, dočim je čeŠ-ci narod v tem pogledu tako o-pešal, da je številka rojstev padla na 1$.3 na vsakih tisoč čla nov češkega naroda. Obenem J upadkom rojstev je prišel politični upadek — proces, ki se je v Nemčiji vršil v obratnem pravcu. S priklopitvijo populacijsko pasivnih dežel Češke, Sudetov in Avstrije se Nemčija ne bo poži vila in izpadek 165,000 porodov etno se bo močno občutil že enem desetletju in to tem bolj, «er je pri vzhodnih sosedih Nemčije kljub znatnemu nazadovanju porodov številka rojstev že ako visoka, da vzbuja zavist za >adnjakov. V Poljski pride na 1000 oseb 28.7 porodov in leta 1932 so v dvakrat manjši Poljak našteli 932,Q00 rojstev, v Nemči ji pa le 46,000 več. Po nemških računih raste poljska obrambna moč v naslednjem razmerju. L. 1926. je imela Poljska 4,415,000 za orožje sposobnih mož, 1. 1930 5,222,000,1. 1940. jih bo imela že 6,230,000, 1. 1950. 7,773,000 in 1 1960. 8,164,000, Ti računi niso ravno tolažilni za Nemce. Se manj velja to za ukrajinske šte vilke. Rodnost ukrajinskega ljud stvs Se izraža v 40.3 rojstvih na tisoč oseb. Tudi tu je nemšk profesor Burgdoerfer izračunal obrambno silo za nekoliko deset-etij. Kakor pri Poljakih, tako bo tudi pri Malorusih zrasla njihova obrambna moč od 4,867,000 mož. 1. 1925. na 6,312 1. 1940, na 7,900,000 L 1960, in na 8,614,000 mož 1.1960, dočim bo Nemcem v najboljšem primeru primanjkovalo leto za letom po 166,000 porodov. Položaj bo še obupnejši, ako se izkaže, da je dvig rodnosti v Nemčiji le začaseif. Nemški statistiki vidijo, da je rodnost slovanskih narodov tako siln$ da je mestoma slovanski prirastek — razlika med porodi in smrtnimi primeri — večji od številke nemških rojstev.. Vendar se tudi pri Slovanih opaža upadek rojstev, še bolj pa jih tlači strahotna umrljivost dojenčkov in umrljivost sploh, ki je posledica slabih zdravstvenih prilik ter premale skrbi zauspeva-nje naraščanja. Jugoslavija je imela 1. 1930 še 35.5 rojstev na 1000 oseb, 1. i936 pa le še 29.7 promila. V istih letih je padla Bolgarija od 31.3 rojstev na 1000 oseb na 24 promilov. Madžari so padli 1. 1937 s svojimi 19.8 promila pod stopnjo Nemčije in i majo letno okoli 10 odstotkov rojstev premalo, da bi svoje šte vilo lahko ohranili na isti višini. Pojačili se bodo s Slovaki in Ru-sini, ki so imeli 1. 1937 še 22.5 rojstev na 1000 oseb, podkar patski Rusi celo 32.8 promila za isto leto. Naša ogromna umrljivost je oo mnenju nemških populacijskih raziskovalcev dokaz, da ju goslovanski človek biološko še ne peša in da mu je treba le zbolj-šati skrb za deco ter obče zdravstvene prilike, da bo njegova sila prišla do pravilnega izraza. Znatno zboljšanje se da s smo-trenim delom doseči že v življenj ski dobi enega pokolenja. Pro-mil naše rodnosti je v državnem povprečju 28, nekatere banovine ga pa še visoko presegajo: drin ska, 32, primorska 34, vrbaska celo 41. Naša banovina je na predzadnjem mestu, vendar je nje rodnost še vedno večja nego rodnost nemškega naroda. Du- Ali ste naročaš! as navska je najslabša, nje številka 1 TroaveU^T PedelraHt 20 promilov se bliža nemški promila. Pri tem je Vi treba poudariti, da so __ govorni predvsem Nemci džari ter mesto Beograd, rodnost kaže le 12 roj» 1000 ljudi. V splošnem obeta nemški tistika slovanskim državam cela desetletja stalno nai prebivalstva. Po p jih imajo o položaju v Nei se njih napoved tudi ne glasiti drugače Nemški t so mišljeni kot resno Nemcem, naj se čuvajo pi nja, ker končno le tisti obdrže svojo posest in zai darijo nad drugimi zemlji imajo obilno potomstvo. Wille zum Kind" — volja d trok je njihov stalni klic, k sicer začasne uspehe, vendar kaka propaganda ne more i mestiti on^ prirodne tein razmnoževanju, ki pri Ge močno ugaša in ki jih bo si« prej izenačila z Romani, nem s tem naglašajo strokovnjaki, da naj ravno danji razvoj v Evropi ne st nikogar, češ da razmah nai le ni toliko odvisen od nji rodnosti. S to trditvijo se ovreči dejstvo, da se je v monakovski Nemčiji 1. 1937 dilo 1,340,000 otrok, v ie manjši Poljski pa 918,000, čim je Jugoslavija s svojimi milijoni prebivalcev izka 435,000 novorojencevr Naj je današnjica še tako na usodnih dogajanj, nam gled v zgodovino kaže, da dl z jako biološko silo preiti jo vse viharje, dočim je pm ka dinamika ljudstev, ki premalo polnih zibelk, z&ovi simptom njih propadanja, kor nam kaže statistika, sli skim narodom še davno ni pogin. Onim, ki so na strni skvi propadanja, ne pomao ti bogastvo niti moč. Oboje l da, kadar začne upadati lto sila narodova. Kdor preos se obdrži, je dedič, tako se železni zakon zgodovine. - —Po Jut« vtakne ključ v ključavnico in vrata zaškripljejo kakor so zaškripala tisočkrat. In že sta v svetu svojih ssnj. "Ne prižigaj luči!" se oglasi Marije. In dostavi z drobnim: "Se spominjaš dneva, ko si mi rekel: Želel bi, da bi imel radij lepo barvo?" Resničnost, ki že nekaj mesecev vzradošča Curieja, je še dosti čarobnejša, kakor si jo je za-mišljal Pierre v svoji nsivni želji. Radij nims ssmo "lepe bar ve", ampak še več: ima tudi svojo svetlobo! V mračni lopi so na policah in mizah fosforescirujo-če silhuete steklenih posodic, v katdrih se shranjeni dragoceni koščki modrikasto svetlikajo v noč. "Glej .. . glej P* šepeče mlada lena. Previdno se pritiplje do slamnatega stola in sede. V temi in tišini se dve obraza prožita v smeri bledega svetlikanja, kfer je tajinstveni izvor izžarevanja, kjer je radij — njun radij i Marija je s svojim sklonjenim telesom in poželjivim obrazom prav tsks, kskor Je bils pred eno uro ob posteljici spečega otroks. Tovsriševs roks se nslshko dotakne njenih las .., i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 11. rodno konvoacljo so lahko naroči as list PtmviOIi prišteje odea, dva. tri, štiri aU pat članov Is eao drailne k esl alnl. List rresveta stsne sa vso ensko. sa člaeo ali aeílss. H-»«' eao letno naročnino. Kar po člani le plačajo prt asesaseis Hj» ■ tednik, ae Jlns to prišteje k naročnini. Torej sedaj al vrseks. rt«.» Ja llat predrag sa llaae SNPJ. Ust Prosveta Je vsls gotovo Jo v vsaki drallai nekdo, ki M rad iltal list vssk dss listu Prosveta Jo: Clricsfe Js....!7* .... i» Za Cicero la 1 tednik In.... S tednika ia... t tednike ia... 4 tednika In... f tednikov Ia., I* I* t» U Zrn Zdral. države fa Kaaado.9S.S0 1 tednik ia..............4.S0 I tednika Ia............ S.S0 S tedaike ia............2.40 4 tedaike Ia............ l.te f tednike v ia........... nič Za B vi upe Jo............OO.OO Izpolnite spodnji kapoe, prlloiite potrebno veete deaarl« »M Order v plana in si naroČite Proevetc. Ust. ki Jo vaša Uslsiss Pojasnilo>~Vsolej kakor hitro kateri teh članov preneha k* SNPJ, ali če se preseli proč od drutine in bo sabtevel ••"» tednik, bode moral tisti Član hi dotlčne drutine, ki j* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnanlti ot>r»vni t ^ In obenem doplačati dotično vsoto Ust« Proeveta. Ako ^«* * tedaj mora upravništvo snilati datum sa to vsoto naroisi»« PROSVETA. SNPJ, 2*57 Se. Lawedale Ava, Cbitsfe. & Priloženo pošiljam naročniao sa Oat Proevete vnelo I.......... t\ t-. ft. draft v« *...... Nsalee •...•.••.••.•••••..•.•«•••......•.••*******"' Ustavite todaik Ia ga pripišite k meji earočalal ad slsdrf» moje dmHnei^ e\ • ¿L dre*" *....... S) ft. dreto V« *....... ■/•...••.i................................,v" i) ft draHw* ""^Í s\ ft. draft™ *......* Herts............... ••••4 Orlaos. _...«• ! Noe >«•••«...,*..... i