I Advertising GLAS NARODA PSHSl I RATES are VJ XJXXkJ Jl. ^ XXI W\/l/ll « ^ ^ jj REASONABLE ' - — __List slovenskih delavcev v Ameriki.___j) ZA M-—JLALETO NJU) jgOjžft&tt fBLEPHONE: CHelao 3—12*2 hiwi «» Om. Umtur »in. MW «nt> fm Ofttai .u Wr» t«m. u ■t.Tt.i w c«iw «« imtfc to* mi No. 13. — Stev. 13. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 16, 1940—TOREK, 16. JANUARJA. 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. ZAVEZNIŠKA P0M00 NEVTRALCEM Francija posvarila I pred nevarnostjo, j nemško - ruske ga ] vpada PARIZ, Francija, 16. januarja. — Francoski vna-nji urad je izdal svarilo, da boste mogoče Nemčija in RUsija skupno pričeli vojaške operacije proti nevtralnim državam v zapadni in vzhodni Evropi ter je obljubil vso pomoč Anglije in Francije vsaki nevtralni državi, ki bi jo napadla Nemčija. Francoski vnanji urad pravi, da se zbira nemško vojaštvo ob holandski meji, kjer bo nemška armada pričela prodirati skozi Holandsko in Belgijo. Ob istem času pa tudi opozarja skandinavske in balkanske države pred pretečo nevarnostjo. Nemški motorizirani oddelki so dospeli v vzhodne kraje Poljske in zlasti v Lvov in Stryj, iz česar je mogoče sklepati, da boste Nemčija in Rusija pričeli prodi rati proti balkanskim državam. Nemčija je dovolila Rusiji, da more poslati svojo armado skozi Slovaško na madžarsko in romunsko mejo. HOLANDSKA MORE BITI PORAŽENA V TREH URAH, — TRDIJO NEMCI BAZEL, Švica, I 6. jan. — Ob belgijski in holandski meji stoji okoli 1,000,000 nemških vojakov in nemško vrhovno poveljstvo zatrjujeje, da mora ta armada z "bliskovito vojno" v treh urah uničiti vsak odpor Holandske. Iz angleških virov prihaja obvestilo, da je francosko vojaško poveljstvo od nemških ujetnikov izvedelo, da Nemci pripravljajo "bliskovito vojno" v petek. Iz nemških virov prihaja vest, da Nemci ne bodo napadli Holandske, dokler Francozi ne vdarijo na zapadno steno, v katerem slučaju bodo Nemci vpa-dli na Holandsko, da imajo oporno postojanko za napad na Anglijo. BELGIJSKA ARMADA PRIPRAVLJENA BRUSELJ, Belgija, 16. jan. — Po javnih poslopjih stoje vojaki z nasajenimi bajoneti in ravno tako ob železnicah in mostovih. Mobiliziranih je 700,000 vojakov, nad katerimi je prevzel vrhovno: poveljstvo kralj Leopold. Na vladni ukaz se je prebivalstvo iz nekaterih; krajev ob nemški meji preselilo v notranjost deže-j le. Vsi vojaki na dopustu so bili brzojavno poklicani k svojim polkom. j HOLANDSKA PROTESTIRA > j Holandska, fki ima pod orožjem 330,000 voja-' kov, je protestirala pri Nemčiji zaradi nienega vojaštva ob holandski meji. Vsled tega je Holandska zelo pazljiva /ter je pripravljena na vsak napad, zlesti še, ker neprestano prihajajo vesti, da bo Nemčija v kratkem pričela veliko ofenzivo proti Angliji. Ob belgijski meji, trdijo neuradni viri, se nahaja 41 divizij s 61 5,000 nemških vojakov. NEMČUA UPA NA REVOLUCIJO V ANGLUI BAZEL, Švica, 16. jan. — Tukaj je bilo poroča-no, da Nemci trdno verujejo, da je v Angliji revolucija neizogibna kajti v Angliji je dovoljeno kritizirati vlado in vodstvo vojne. VOJNO POSVETOVANJE V LONDONU Ames ter dam, Holandska, 16. jan. — Holandska . je izvedla svojo mobilizacijo v polni meri in ho-| landsko časopisje zatrjuje: "Se dalje bomo ostali I Holandci, ne dk bi koga ogrožali." — Neuradni viri pravijo, da se nahaja ob holandski meji, 18 nemških divizij, ali 270,00 vojakov. Pred nekaj dnevi je imel angleški vojni svet svoje posvetovali j e v Londonu. N a koncu mize je od stopi vsi vojni minister Leslie Ilore - Be- Delavske vesti Tkalci za tretji termin Textile Workers of America (CIO) so na svojem četrtletnem zborovanju v New Yor-ku sprejeli resolucijo, naj predsednik Roosevelt vtretje kandidira. Voditelji so krivi . . . V New Yorku se je vršilo v soboto zborovanje, ki se ga je udeležilo nad tritisoč članov mednarodne bratovščine elek-tričarjev. Sprejeta je bila re-slucija, ki ostro ob-oja voditelje Ameriške delavske federacije in Lewisovega Kongresa, češ, da .so edinole oni odgovorni za razkol v ameriškem dela; vskem gibanju. Produkcija pri Fordu j ; Izza meseca junija ni1 bilo pri Fordu tako velike produkcije kakor lanskega decembra. Družba je producira-j la 92,389 kar in truckov. Stavka proti davku PLADELPHLV, Pa., 14. januarja. — Mestna občina je naložila poseben davek na dohodke. Gospodar naj bi odtegnil delavcu od plače poldrugi odstotek —toliko namreč znaša davek. Temu so se prvi u-prl uslužbenci Postal Telegraph and Cable Co., ter za-stavkali. Praivijo namreč, naj plača kompanija ta davek iz svojega žepa. Delavci raznih 'drugih podjetij so istega mne-J !11 ja- Frank Murphy o nezaposlenosti Generalni pravdnik Murphy simatra nezaposlenost za enega najvažnejših ameriških problemov. 'Nesrečnikov ne smemo pustiti na cedilu Pod pokra, itelstvom Carroll kluba čigar članstvo tvorijo i večji del mlade ženske, je go-I voril v nedeljo v ncvvvtfrškem ; hotelu Waldorf-Astoria generalni pravdnik Murphy. Razpravljal o nezaposlenosti, ki jo je imenoval enega največjih problemov, s katerimi se ima pečati Amerika. — N ta ali oni način, —* je dejal, — moramo omogočiti s lehernemu koristno in produktivno mesto v ekonomskem sistemu naše dežele. -Slehernemu, ki hoče delati, moramo pomagati, da delo dobi. To ni bistvene važnosti samo za sedanji čas, «pač pa tudi -za bodočnost. — Več tisoč nesrečnikov pre biva v stanovanjih, ki ogrožajo 2x1 ta v je inj j .moralo. Vsem 1 i tem moramo pomagati k naba- ivi udobnih stanovanj. To je naša naloga, ki je poti nobenim pogojem ne smemo prezreti. Generalni pravdnik Murphy,, j ki ga je nedavno imenoval predsednik Roosevelt za člana 'najvišjega sodišča, čaka, kdaj bo senat potrdil to imenovanje, i Proti njemu je sicer nekoliko opozicije ,ki pa z lahkoto premagana. . Njegova izvajanja so vsi tpremija]i z »velikim zanima- i njem. Murphy j u je posebno pri srcu usoda bolnih nezaposlenih, ki nimajo dovolj sredstev za zdravnika in zdravila. — Pri' tem je ipa najbolj žalostno in presenetljivo to, — je rekel, — ker je tudi veliko število • zdravnikov brez dela. To je do-1 To in ono... BELA VRANA NEWARK, N. J., 14. jan. — Neverjetno je, toda resnično. — Nekdo hoče po vsej sili plačati davek. Mestni finančni ravnatelj je dobil pismo naslednje vsebine: — Prosim, sporočite mi, koliko davka naj plačam. Že več let prebivam v Newarku, pa nisem doslej plačal še nobenega davka. In čemu bi ne plačal, ker dobro zaslužim in ker se moji otroci vzgajajo na mestne stroške v ljudski šoli. Za svojo dolžnost smatram prispevati svoj delež. Davčna oblast«razmišlja, kako bi ugodila tej »prošnji. Na posestvo mu ne morejo naložiti davka, ker nima posestva. Toda davčna oblast je iznajdljiva ter bo že tako ali tako ukrenila, da bd možak olajšan za par dolarjev. Tako vabljive IKmudbe namreč ne kaže zavreči. ' Požigalko so OBGLAVILI BERLIN, Nemčija, 13. jan. — Petindvajsetletni Gertrude Westphal ni ugajala tovarna, v kateri je bila za s po si ena. Po-legtega se je tudi sprla z go-spodarjeni. Zapretila mu Jej da bo napravila nekaj, česar, se bo dolgo spominjal. Pono-J či je šla in zažgala tovarno. J Naslednjega jutra je bila a-1 retirana in po kratkem proce-j su obsojena na smrt. IVa dni kasneje -o jo obglavili. .Spijonaža in sabotaža sta v sodobni Nemčiji podvrženi najstrožjim kaznim. Sabotažnik in šipijon se lahko smatrata srečnim, če ju ne obsodijo na smrt. kaz, da tvsled nezaposlenosti, ni prizadet samo en sloj pre-j bivalstva, ampak so ve3 ali j manj prizadeti vsi sloji. Majnerji nameravajo zastavkati bodo ponavljale katastrofe, kakršna se je za vršila v Hartley, W. Va. SPRINGFIELD, 111., 14.! jan. — V torek bo zaštrajkalo šest tisoč niajnerjev v protest proti nekaterim metodam, ki se jih poslužujejo gotove premogovne družbe. To je tpredvsem takoimeno-vano "on shift shooting", ki je povzročilo že nebroj nesreč, med njimi tudi katastrofo v Hartley, W. Va., ki je zahtevala 91 človeških življenj. Če bi bilo po pravici, bi se morale vse razstrelbe za vršit i šele po šihtu, to je, ko bi delavci že zapustili svoje prostore. Proti tej metodi bo zaštraj-kalo v torek šest tisoč niajnerjev. Stajvko je proglasil Ray I Edmund s on, illinoiski predsed-i nik United Mine Workers of 'America (CIO). Zastopniki Illinois Coal Ope-' rators Association zagovarjajo to metodo, češ, da ni nevarna, če se poslužujejo streljači zračnega prtiska namesto di-namita. t ,. - . • ---- ■ 1 Aretacija komunistov v FRANCIJI PARIZ, Francija, 15. jan. — Oblasti so aretirale '21 o-seb, med njimi tri ženske, ki so širile komunistično propagando po tovarnah. Pri njih so našli dosti komunistične literature. PROGRESIVCI bodo pričeli kampanjo MADISON, Wis., 14. jan. — Bivši governer Philip F. La Follette se je vrnil včeraj Lz Mehike, kjer se je mudil par dni na počitnieali. Rekel je, da bodo National Progressives of America začeli letos precej zgodaj s kampanjo ter bodo skušali izvoliti več zveznih senatorjev in kongresuikov. La FoJlette je ustanovil NPA stranko meseca aprila leta 1938. Stranka ima posebno dosti članov po raznih zapad-nih državah in bo letos prvič preizkusila sivo jo moč. Ford in Martin Ford baje obljubil Martinu pomoč. — Bennett je vse odločno zanikal. Posebnemu zborničnemu odboru je bila pred-lozena značilna zaprisežena izjava. WASHINGTON, D. C., 14. jan. .—» Posebni -zbornični od-. bor, ki preiskuje posloivanje ' Delavskega urada (National Labor Relations Board) je objavil zapriseženo izjavo, da jo " rekel Homer [Martin, predsednik AFL unije avtnih delavcev, da mu je Ford obljubil denarno pomoč. Listina je bila med akti Delavskega urada. Edmund To-land, odvetnik odbora, je rekel, da je podal zapriseženo izjavo dne 2. septembra 1939 ' Harry A. Elder, Martinov telesni stražnik. Harry Bennett, osebni ravnatelj Ford Motor Company, je zanikal, da je bila Martina obljubljena kakšna pomoč in dostavil, da ni Ford govoril z nobenim delavskim voditeljem. — Ko je nekoč srečal Ford Martina na hodniku, mu je rekel: Hallo! To je bilo vse. Fordu so šele pozneje povedali, da je bil dotični moški Homer Martin. Čitanje affidaidta je prekinila »izjava Mrs. Ann Land} "Wolf, na Madžarskem rojene odvetnice Delavskega urada, ki preiskuje razmerje med i Fordovo družbo in delavci nje-!nih tovarn v St. Louisu. Rekla je, da tega affidavita ni nikdar prej videla. Kongres-nik Murdock iz držaive Utah jo bil mnenja, da ni bilo "ume-|stno" predložiti affidavit. "Delo nam dajte, ne Dlisk^'" Workers Alliance je mnenja, " da je vojna poslabšala, ne pa poboljašala položaja tukajšnjih delavcev. Sam Wiseman, predsednik Workers Alliance, je začel o-stro kritizirati predsednika j Roosevelta, ker je rekel, da je I treba štediti pri reliefu in pri-štedeno vsoto raje uporabite za obrambo dežele. Iz istega | razloga je tudi iproti newyor-škem governerju Lehmanu, ki | skuša na račun delavcev oziroma nezaposlenih zmanjšati državne izdatke. | Wiseman pravi, da se vsled evropske vojne položaj ameriških delavcev ni poboljšal, pač pa nasprotno — zelo se je poslabšal. — Ali ni nesmiselno, — je rekel, — posojati Finski de- j ,nar, obenem se pa pritoževati I nad narodnim dolgom T Dokler j delavci stradajo, ni treba raz-l mctavati denarja. Ako bo odo-' hren Roaseveltov proračun in bodo zmanjšani pri.~pe»vki za reliefne svrhe, bi pognanih na cesto 800,000 AVPA delavcev in 65,000 mladih ljudi, ki vršo koristno delo v CCC kempah. Istočasno bo 'pa potrošenih za oboroževanje približno dva ti-isoč milijonov dolarjev. — Governer Lehman pravi, .da živi pretežna večina new-vorških državljanov v udob-iiiih stanovanjih, da so dobro ob! eceni in dobro hranjeni. S tem dokazuje governer, da ne I>ozna resničnega položaja. Svoj govor je zaključil Wise-Iman s pozivi: — Prikrajšajte dobičke vojnim dofoičkar-I jein! — Dajte mladini dela, ne j pa pušk! — Narod hrepeni po delu, ne pa po vojnih ladjah! M GLAS JSMW>D A* ' 7 fAMI*iiV ■ufDBO rem iian,kg ' company . (A Cocporfttioa) —^-TTS. , „..„...,. J. LapataA, SM. w«wr mi situs nkw xobk, r i Year USUBD KVSJU DAI JELGKFT 8UNDAXS AKD BOLXDAZB «L> *to nUftU* rn Aj^viko JE« N«m Xork. m c«lo fTOO ta Ku«W t-lMI POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI j UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano carocnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ZBLIŽANJE MED AMERIKO IN ITALUO V Wasliingtonu pripisujejo Izreden pomen najnovejšim razvojem v ameriško-italijanskih odnosajUi. Nekateri že govore o ]>olitiki medsel>om\ga zbližanja obeli dežel, ki naj « ovede k skupnemu nastopu Združenih državah in Italije za pomirjanje Evrope. Tej sivriii služi v prvi vrsti imenovanje Mvrona C. Tav-lora za osebnega predsednikovega zastopnika pri Vatikanu. \ poste vat i je treba dejstvo, da l»o Vatikan v zadevi mirovnega po-redovanja vedno v >tikn z Mussolini jem in njegoivo vlado. Se pred dobrim letom so zastopniki naše mornariške uprave, naštevajo«" morebitne sovražnike Združenih držav imenovali v i>ti sapi z Nemčijo in Japonsko tudi Italijo. Izza onega časa se je mar-ikaj temeljito spremenilo, in baš prejšnji teden je razpravljal predsednik Hoosevelt z italijanskim poslanikom Colonno o odpravi ogodbe v "imenu italijanskega kralja in abesinskega cesarja". Ameriška vlada pa noče priznati laškega kralja za cesarja zavojevane Abesinije. To je bil oden glavnih zadržkov, ki mu pa vbod oče ne bodo pripisovali prevelike važnosti. Italijanska vlada jima pač svoje nazore in ameriška >voje. Kako se da take 44težave" premostiti, naj navedemo za primer imenovanje Phillip-a za ameriškega poslanika «v Rimu in sprejem laškega poslanika Colonne v tej deželi. Phillips se je predstavil kot ameriški ii>oslanik "kralju Italije", kateri ga je sprejel kot "kralj Italije in cesar Abesinije." Colonna se je predstavil Rooseveltu kot zastopnik "kralja in cesarja", dočini ga je Roosevelt pozdravil le kot zastopnika ^kralja". To je nadaljni dokaz, da se diplomati spodtikajo nad malenkostmi le tedaj, ko jim gre za resno delo. Kadarkoli je pa treba ustvariti za obe deže li nekaj koristnega, malenkosti in formalnosti ne pridejo irpoštev. : ..... MOHORJEVE KNJIGE Prejeli smo nekaj knjig Družbe sv. Mohorja in o-nim, ki so jih prvi naročili, smo jih odposlali. Družba je letos izdala 5 knjig. Cena skupine je $1.35. Jutri pričakujemo parnik "Vulcania", s katerim bodo gotove prišle še druge pošiljatve teh knjig. Takoj ko jih dobimo bomo jih odposlali onim, ki so jih naročili. Blaznikove pratike pričakujemo vsak dan. Večinoma pride samo priporočena pošta, nepriporo-čena pa zaostaja, kajti pošto iz Jugoslavije vozijo samo italijanski parniki, ki pa tudi ne morejo odpeljati vseh pošiljatev. f ___^ - - p^--------- Knnge Družbe sv. Mohorja PET KNJIG ; » . j I. Koledar za leto I 940 , 2. Slovenske večernice 3. Zgodovina slovenskega naroda 4. Življenje svetnikov 5. Jezus, dobri pastir (Baragove molitve) j VSEH PET KNJIG ZA $1.35 ! t . j , Naročite pri: j KNJIGARNA "GLAS NARODA" ( 21<; WEST isti) STREET NEW YORK, N. Y. Iz Slovenije POSLEDICA HUDEGA MRAZA NA GORENJ-SKEM Po izredno mrzli zimi. ki je uničila v januarju in februarju 19:59 vso Gorenjsko, se živo srebro ni več tako stisnilo, kakor ti ne-prilik. Zamrznila so vodna kolesa, ki dvigajo mehove v kovačnicali. Kovači so jih do-' poldne obsekali in oprostili le-| du, toda kakor hitro je zašlo sonce, so bi'a kolesa že zopet zakovana v led. Zaradi g2 mraza je cunstalo «le!o v kamnolomu v Radovljieah. Velike težkoče povzroča mraz na deželi v hišah, kjer imajo vo-d o vode in angleška stranišča. V mestih, kjer lahko kar tcle-fonično -pokličeš instalaterja, »e to hitro urejeno. Vse drugače pa je v vaseh. kier ni za tako -delo izvežhanih ljudi. Hudi mraz pa tudi ni posebno vabljiv za izletnike. Radovljica je bila za božič dobro zasedena. Hudi mraz, ki je pritisnil v noči, pa je mnogo pokvaril. Mnogo -gostov se je odpeljalo zaradi hudega mraza. drugi pa bodo pribil kasneje. ko mraz nekoliko popusti. O hudem mrazu pripovedujejo tudi lovci, ki so šli v Karavanke po (zimsko lovsko trofejo, po svilnatomehko gamsovo dlako. Lovci so obračali, mraz pa je obrnil. Lovci so ho .vrnili nazaj premrlih in praznih rok. Težkoče jim je delal ,-meg, ki .ga je v Stolu nekaj nad pol metra. Gamsom -o je bilo težko približati. p:- . - -----—■ Denarne| pošiljatve ; Denarna nakazila iz- t * ^ f t i J vršujemo točno in ■] zanesljivo po dnevnem kuroi. V ITALUO $ 5.90..........Lir 100 11.50 .......... " 200 1 17.00 .......... " 3001 , 28.00 .......... " 500 j 55,00 .......... " 1000 KfiUC S K GENE SEDAJ HIT1U. MKN.IAJO SO NAVKDBNE tT < NE POIiVltžENE "PBEMBMH1 I t J« »KI ALI IX»LI j NWNA MKAZIU (ZVB&f Mbmo po cable lettkk I ZA PRISTOJBINO j SLOVENICl PUBLISHING COMPANY' (TRAVKL BLSKAL) »« W. I9tk BT.. NZW VOKK ^ I Gorenjci >e l)oje, stla ne nastane ta'ko vreme, kakršno je bilo v zrmski dobi 1939, k(» je bilo po večini oblačno, kljub tenlu .pa zelo mrzlo. Tako vreme je zelo neugodno, ker sonce nima prilike ogreti zemljo. V primeru, da bi nriraz ne popustil. ali celo še naraščal, bi postal nevaren tudi drevju. DOMALA JE ZMRZNIL Hu 1 mraz in snežni zameti, ki jih oster veter nanaša po hribih in Nobelih, }>i bili kmalu zahtevali človeško življenje, j Josip Kralj, 31-letni mlinarski j .pomočnik brez ipojla z Vrha pri Raki na Dolen Vkem doma, | je hodil te dni po gorenjskih | vaseh in i-kal dela. V hribih j nad Jesenicami ga je zatekla I tema. Zaman je iskal steze do ' kakršnega naselja, vso noč je taval po .snegu in zametih. Ko je zjutraj prišel do ljudi, -so mu bile ušesa, roke in noge vse zinrzli. Donuičini so mu pomagali, kolikor so ve leli in znali, nato pa ga odipravili na vlak, da ga prepeljejo v ljubljansko 'bolnišnico. POŽAR SREDI NOČI Srečo v nesreči so imeli Bra-tinovi a Besnice pri Višnji gori, da jim ni požar sredi noči i upe pel i !• visega imetja. Okrog! 20. ure je legla vsa družina k počitku, v peči pa so še pustili ogonj, saj je zdaj res huda zima. Okrog 1. ure ponoči »pa so se zbudili zaradi nenadnega ropota, ker je začela padali s strehe opeka. Bratinovi so skočili k oknu, kjer so ugledali velik sij. Za silo so se oblekli, v ti'stcm pa je bila streha 'že vsa v plamenih. Gospodar je začel donašati vodo in gasiti, žena «pa je stekla do sosedov, ker stoji Bratinova hiša na samem. Kmalu so pritekli sosedje in so pomagali gabiti. Imeli so se toliko rasa, da so jzgnali iz hlevov živino. Poslopja "»pa niso nitogli več rešiti. K^kor domnevajo, je nastal požar zgolj ,po nesrečnem na- ......................II II Koncert Radio pevcev Koncert Jugoslovanskih radio pevcev, pretečeno nedeljo v Slovenskem domu v Brook-Inu, je žal vsjed preveč slabega vremena izostal. Udeležilo se je nekaj naših rojakov in roja-1 kinj kljub strašnemu nalivu. Pevci so navzočim zapeli nekaj lepih naših narodnih pesmi, i Tozadevni koncert, se bode po možnosti vršil v bližnji bodočnosti. Odvisno je sicer, koliko časa bodo še odlični pevci o-etali v tej deželi* ' ^PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin > Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih )M*smi za moški zb«»r. Pestnari<«a vsebuje in:; pe-mi. — Dobite jo v ! Knjigarni Si«»venie Puh- j lishing 2\r, \V. ISth Street, New York, N. Y. | kljurjn. H na izmed isker je padla na ku;p >ubega sena na J)o lstre-ju. Ogenj je zajel nato vse pr»d-trešje. ISratinovim je pogorela razen hiše tudi vsa zaloga živil. i]>erilo in obleka. Sredi o-tre zime j«* obubožala marljiva knietska družina. Z MOTORNEGA KOLESA JE PADEL — in 11U,|(> poškodoval gns4il-ničar Vinko Oovekar iz Luko-vire. Prepeljali ga v ljub-Ijan.-ko bolnišnico. V bolnišnici se zdravi tudi Ana Poi;o-relec, posestnikova žeria iz (Jo t iče vasi pri Ribnici, ki je tako nesrečno padla, da si je zlomila de-no nogo. Z motornega •kolesa je padel tudi 20-letni posestnikov sin Anton Pavo-vec iz I)ny>alje vasi pri Don«-žalali. Obležal je nezavesten. Prep«djali so ga v Ijnbljan-ko liolnišnico. NOČNI OBISK stanovanje Štefana Ui-banca na pri-ta v i pri Tržiču se je ponori oplazil neznan uzmo-vir in mu ukradel teninorjavo obleko, lepo črno obleko, modne hlače, temen suknjič in dve zimski suknji. Nato je šel tat k sosedni hiši, kjer si je 44i/.-posodil" kolo in ~e z ukradenim blagom o Ipeljal. PRED SODNIKI Pred senatom okrožnega so-diŠra v CV ju se je prirola obravnava proti zlo-glasneimi zločincu Alojziju (iivhenšku in tovarišem, ki so obtoženi I vojnih roparskih umorov v Še-Sčali pri Št. Pavlu pri Preboldu in M odlogu pri Celju tei številnih nlrugih zločinov. Na zatožni klopi se lijo 40 letni, v Velenje pri-tojni A. Gr^benšek, |x*kovski pomor-;nik »brez stalnega bivališča, 23-letni posestnikov sin Aug. Žgank iz Zalo/, pri Polzeli. 2-S k-tni zidar Andrej Žgank z Lo-rice |>ri Polzeli, 31-letni Pavel Arli iz Založ pri Polzeli in 20 letna natakarica Julijami Ter-rireva iz Med log pri Celju. V raapravni dvorani straži obtožence |»et jetniških paznikov in 'd-voje policijskih stražnikov, pred vratj v razpravno dvorano pa straži jetnišhi paz- Peter Zgaga S SODNIKI xi DOBRO ČK SKXJ ZOBATI K(» se j«« nedavno vršil v Xe\v Vorku ;prtM-es proti Hitlerjevemu politiriicmn žlahtnikr.' Friizu Kulinu, >e ji- Kalinov • »dvetnik Sabatino jireeej ob jestlio Ve«lel. Sodnik ga je liio-ral večkrat posvariti in se ne-, jkajkrat le - težavo premagal,' ' ia ira ni spravil v disiplinaruoI preiskavo. Sodnij>ka služba je vzviš»»-j na, in s sodniki ni dobro re-1 šenj zobati. j Spominjam -e sluraja, ki >r j je bil zfivršil pred dohrimi pet-I indvajsetimi leti. V Xrw York j se je priselil iz Rosne mlad ; krojač, Osnian 1 larninltegovič, ki je vzbujal po Uptownn precejšnjo |>ozorno-t. .Mlad je bil. vi>ok in košr«»n, na .ylavi je ]>a nosil rdeč turški f»'z. Spočetka je nadebudna mladina kar drla za njim, dediijič je pa vse nekako pi ivadilo, i v. I Ker s šivanko ni kdove ko-i iliko zaslužil, je odprl na pet-1 insedemdeset i re din gotovine. j i TATVINA V VLAKU Trgovčevi ženi Alojziji Pun-' car i/. Celja je bil mi'I vožnjo v vlaku od Celja lo Zal o ura u-kraden rjav otro-ki >uknjič, v realen '2~»0 din. Tatvine je o-1 -unrfljena neka okrog 4."» let stara žen>ka, ki je imela pri i sebi košaro hi ki je izginila iz 'vagona že na eni izmed vmes-t nih )>osta j. I ___ ! Prisilno delo za ŽIDE j BKRLLX, Nemčija, 15. jan. !— Vsi Žid je, stari ud 14 do 011 let, v onih oelih Poljske, ki jih kontrolirajo Nemci, bodo morali vršiti dve leti prisilno delo. Prijaviti >e morajo konri tega meseca ter prinesti s >e-boj orodje in hrano za dva dni. j V Krakovu so morali tvsi Ži-dje in Poljaki izročiti radio i aparate nemškim oblastim. (tovori se, da bodo Nemci žareli graditi novo vojaško re. sto v Rusijo, in da bodo Židje ! zaposleni na tem delu. IJljJP^;^. I 40 g B^^M^^^^^tilniiif iBSFŽiŽi'-'Jill^Mi; SLOVENSKO I1HM AMER1KANSKI m I k^h^^i RSMH^^B tirani 1 11 ^u so s I ^ M4 ' eent0V BBMBi i i I i k a m i K Pekel je revapčire in mžnjiče ter pro«tajal kvari vina po petintrideset centov. Za prolaj » vina iti moral imeti po-chuo dovoljenje, ki je tedaj veljalo petindvajset dolarjev na leto, . pa -e mu je menda zdelo ško-,'da tega denarja in je toeil ine/. »j lii-enre. 1 oda kot v>ak drugi -tan, ima tudi krčmarski, svoje prijatelje in sovražnike. Nekega Irprua one je dobil Osnian Ha- ■ rambegovič poziv, naj pride oh desetih dopoldne v to in to so- : d išče. i Takoj je ve« le I, reinu ga išče . postava. Lepo se je oblekel, nataknil na glavo rdeč fez in . nastopil >voj«» križevo pot. Med poslušalci oziroma gle-I dalri je hilo več njegovih prijateljev, nekateri med njimi tudi z denarjem, ki so I • 111 pripravljeni v skrajni -ili prideo-jčiti prijatelju na pomoč. ■ i Sounik je bil dober, prijazen .'in ljudomil, da boljšega člove- i ka skoro Še nisem videl v živ-11 jenju. Takrat ni bilo proti tujezem-jcem takih predsodkov kot so naprinier sedaj. Dobroilošel je hil vsak, ki je prišel v to deželo s trdnim namenom, da si 1 > poštenim delom ustvari holj-1 i še življenje. •j Uiisi je bil Harambegovič ko- • inaj par me>ecev v deželi, je še ! I prerej dobro lomil angleščino, kar je napravilo na sodnika zelo dober vtis. Xa vprašanje je točno od go, vaijal. Povedal je, da je bil j-11 red >edemin Prijaznemu sodnikn >«» se • kar sline cedile, ko mu je >ku- - šal Osnian dopovedati, kakšna • jed -o reva priči in ražnjiči. Oo, Itovo bi )>il tudi so«Inika prišteval med svoje slučajne go>tr, če hi se ne bila cela stvar malce drugače zasukala. 1 Na sodnikovo i\prašanje, če i ni vedel, da mora imeti poseb- - uo dovoljenje za prodajo vina, - je odvrnil, da ne ter dostavil, i da je pripravljen poravnati - vso škodo, ki jo je povzročil s . svojo nevednostjo davčni ob- - lasti ter bo njegova prva na- > loga, nabaviti si licenco, ki je, kot sem že omenil, takrat tve- i ljala petindvajset dolarjev na - leto. 4 Da-i ni navada, mu je sodnik nazadnje zastavil še vprašanje, ki je bilo bolj privatnega in prijateljskega kot pa uradnega pomena. Z zanimanjem motreč njegov rdeč fez, ga je prijazno vprašal sodnik: — Kakšne here pa ste, Mr. Harambegovič! H a ram begov iča, ki je bil silno ponosen na svoje musliinan-stvo, je pa teiiaj menda sama hudoba obsedla. Niti takrat ni vedel in menda še danes ne ve, kaj mu je bilo. Najbrž je smatral sodnika že za >vojega po-b rat ima, ter mu je, hoteč se pošaliti ž njim, ali kaj, smeje odtvrnil: — It is not your busi, ness! Sodniku se je za spoznanje zmračilo čelo, ni pa, kot je bilo pričakovati planil kvišku, pač* je pa -smeje sladko odvrnil: _ Six months on Black well s Island! Še predno ;>e je Osnian ITa-raiul>cgovič dodobra zavedel, je bil prepeljan z majhno la- J djico na otok «redi East Ri-verja, kjer je v arestanski obleki s težkim kladivom dolgih šest mesec«v tolkel kamenje. TuSdfi^^anuSr^TGM^W warn l)KBVlS 1SIAXOVI0: ŠE EDEN (Buintm! — javlja rudniška klim, ki m» »li. kakor l>i nada- r'irena šesto uro. To se pravi, da morajo delavci vstati. Ko zatuli "dvajset pred sedmo", tcilnju -o se meščani, oziroma rudarji, ki -tanujejo v rudar-.-Ici'li kolonijah, ali po privatnih hitsa.li, »».opravljajo na "silit.** Tu«li številni delavci h/, vasi prepešačijo vsak dan pot o 1 rutin i ka do doinn in nazaj, zato so mestne ulice že nnvsezaidnje zelo živahne. Sinoči je padel sneg, toda po polnoči >e je zjasnilo in zdaj škriplje pod nogami. Zato so zjutraj premoga rji — otroci ki iiw*d odpadki nabirajo pre-mog — zgodaj odpravili proti TTaidi. ker so to dnevi njihove konjunkture in večje porabe. V takem jutru vreča premoga ni več |>o dva dinarja. Za to ceno -<» »e m«'d sabo dogovorili. napravili so kartel, in nihče ne sme prodajati izpod dva dinarja. K«1 v takih r«HcHi jut rib je "pzjenina eeim. Zato danes hilc in razpravljajo o pMii, kakšno ceno bi nastavili. to je ali naj prodajajo po tri no štiri dinarje vrečo. "o z asoei jaci-jami na rnzne stvari in zato gredo v-e lntreje in zdaj se vali — niti ne gredo več, marveč da po«kitkljejo in skačejo kakor i je val ravne linije tega ;rore-čegii lir H »a tja do neba. Pod svetilko v (podnožju jm> t«i, 'ki e.Hna vodi na Haido — ker vse naokoli gori — se -diši vrvenje ,premngarjev. Tam stoji delavec, ki naj bi zabra-nil premagarjem dostop na Haido. Vrvenje se izpreininja v prerivanje. Premoga rji hočejo na vsak način poriniti inženirja Polita z Haide in zdaj leži človek v bolnici. (Med prcmogarji vodi dogovor. Naenkrat se gruča premogarjev oddvoji in krene skozi ogenj na Haido. Delavne skoči pred nje v hipu, ko se je obrnil je že na poti, kakor, da se je -prožil ogromen plaz in teče svojemu plenu nasproti. Delavec -psuje in tbrezmočno maha z rokami. Nato po stoj i, razjarjeno pljune in se obrne proti rudniški direkciji. Počasi se premikajo silhuete premoga rje v preko Haide. Na well straneh plapola ogenj, kar pa le malo zaleže, ker se vsled dima ne vidi niti dva tri korake daleč. Zgoraj je toplo, zato pa diši dim, kakor bi jim! hotel raztrgati pljuča. !Nekdo kašlja. Nekdo preklinja. . Nenadoma nekdo 'kl ikne. Ta kriik ni nikak&na šala in vsem bije v iršesa. zrete v smer, odkoder je »prišel krik. "Semkaj! Semkaj, sonce vam božje!** ; Jame y,i jajo. ogenj gori, plini fluše. si a vi ja jo 7**nreke in zato premogar ji skačejo in po-vka'kujejo, pa ne morejo najti ča toplota je dala Mluji tu
  • e je sen prekinil, ker ga ni ime! več I kdo Mprejemati. Mujo je bil mrtev. 'Že se svita in slišijo se motorji, ki vlečejo vozičke. '"Prva partija" se prikaže na liiudi. Premogarji se zganejo. Delavci v zli slutnji krenejo proti njim. . "Že spet ne -kozi zobe: "Evo ti!" j •Zdaj pridejo delavci in nato-vorijo Muja na 110-ila, vržejo i nan j vrečo in krpo in odneso nosilko navzdol. Prenlogarji i stoje in glevl-ajo in bogve. ka- • ko dolgo bi takole stali, če bi • jih "drtfga partija" ne sponi-jnila, po kaj so prišli na Tlaido. iti in objestni otroci bogata- tistega, ki je klical. Tn znova m'v pri iirri. Njihove .glave so zamotane v krpe, roke so potisnili glol»oko v žepe in ko jih niti tam ne morejo dovolj o-greti, znova dihajo v dlani in še <> km.. X'lovek ima na glavi povprečno 160.000 las. A' Sredozemskem morju nalovijo .danes letno nič manj ko 80.000 >;lo 150.000 kg koral. Možu rane prsni koš še v sIm-rosti 40 'do 50 let. Za največjega igralca biljarda vseh časov navajajo Johna Roberte a iz Manchestra. Višek njegove kariere je bil med leti 1888 do 1899. Mož je svojim nasprotnikom dajal sadka je f" zažgala veliki pot- ' niški paniik **('o- f Iinnbus", da ga ne l»i vjelfi angleška križarka, ki je preža 1 a nanj. m T A m m Cajkovskijevi koncerti Kot pripoveduje Kvgen Pi<>-tnikov ki ie po«i Cajkovskim v -svoji mladosti igral "<-Io in ki sedaj vodi <*ajikov>kijeve koncerte v New Vorku. ji' l»i! I'ajkoVski zelo mehkega >rca, vdan melanliolrji, žalo-ti in potrtosti. Najbolj -rečnega -e j«-v resnici .počutil v največji |»o-trtosti. V-e svoje tako razpoloženje in občutke pa je znal tako mojstrsko zliti v glazbo. kot zlije jxi=nik svoje čn-tva v svoje pesmi. V izražanju čustev v glasbi je Čajkovski ne-prekosljiv. . Pretoklo ne le i-j o je bil drugi koncert. Kako zelo se new-yorš-tgo-to pokaže tudi veselo raz-i])oloženje. ki se polagoma sto-i j-njuje in celo privre v mlade-jniško raziboritost. splošnem j pa jo preveva velika |»otriost in borba 'proti obupu. Veirlar pa je ('ajkovski obzimo gle lal na svojo "tugo in jo je smatral i za glaabeno navdahnjen je tet !je v tem Hinislu svoje ob'-ntke j izrazi) z »melodijami. (T>mga točka je bila Andante Cantaibile", katero skladlw> j«* zložil na čast velikemu mskemhi pisatelju grofu r.evu ToL-temu. Skladba je zložena na podlagi ruske narodne pesmi., ki jo je pod <'a j-kovskijeviin oknom pel nek delavec. Tretja točka je bila ''Koncert v I) dura". Čajkovski jo je zložil leta in jo je po- svetil Leopoldu Auer ju. profesorju za u;o»!i na kotwM vafoii- ju v Petrovi a: In. Auer NEMIRNA ZEMLJA. daj rekel, da skladba v.-lc j -- tehničnih težfkoč iiuetzve«IIji-i Otoško cikimvo Ja]>onsko va. Zato je ostala zanemarje- "olii-kuje sicer zelo mnogo pitna, dokler je ni odkril in pre-: tre-ov. a vendar ni to dežela gKJdai vijolini-t Adolf Bro l-'ki lij bila na zemlji najbolj ne--ky in jo jc prvič izvajal 4. {mirna. Največ potresov je tUr decenilbra 1^1 na fhmaju. Od tli najkutastrofalnejši >e tlo-tedaj jo glasbeniki prištevajo i majajo v ti loju. V riieju j«' za največjo >kIadbo < 'ajk»»v-; zeml ja lahko bi rekli, v nepi e- :kega. -taiiem gibaniu. pr kratki so Ziulnja točka 'v bila -Irali-I,Hi,noli' ko niir- Ijahki Capricio". To -klati jI,n" bo je Ča jkovski zložil I. 1 ^n I V I«'»ili ^ v j tekom svojega obiska v Italiji IS:lll1ia-" »»^'^ili 134 potre-1 t -ftv. v provinci (aoi im4>o ,i»a Prične se z vojaškim «jbolj južno mesto v Čile, j Anca. je i>otres od leta 1605 (Prihodnjo nedeljo 21. jan. popolnoma razdejal že šekladtbe: Romeo iti Julija, fan-' nič manj nfgo 40 ognjenikov, tazija po Shakesftca rje vi trn-; izmed katerih stalno deluje 18. gediji istega imena; Koncert T.eta 1S77 je potre> ]>opolno-št. 1. in 4. simfonija v F-mol-.!razdejal mesto Mezillones, j ki tra odtlej niso več obnovili. Koncerti so v ( enter Ihea-j tre v Rockefeller Center na ii«Kii|li!iiii>^>tii|M«iiniirii|B|u1a(fiiii>vT, N^OtlTE SLOVENSKO, r AJtiSSO-KANSKI KOLEDAR ZA J949: — 160 STKANI ZANIMIVOSTI. STA-NE VAS SAMO 50 CENTOV. — V ZOrOienih drimrah lahko pofiljcto 2 oz. po 3 eeote. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih c-nja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spK>znati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRI2EM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak#< sem v Mekko romal. — Pri £amarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURD1STANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, 8 slikami« 577 strani VSEBJNA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 NaroČite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Šimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik ^ Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT I 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na r»ledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.59 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1 753 strani VSEBINA: ' Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. —. Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Sar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt — Winnetova oporoka. __ Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Slovenie Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ft'MlliiilllllllllliM.....II..................II........................................... Vaški Apostol Spisal L. GANGHOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X. ■-33== Župnik je vtzoibnil in pogledal proti nebu. Tam pa Tij rpazi« drugega kot jasno modrino in bleščečo se solnce, ki je 1 i - o svoj pomlad v«zlrajajot* ogenj na zemljo. Svoje delo je liiio skoro opravilo, kajti nagibalo se jo proti zatonu. Še pol i-i pa bo izginilo, in lo nrustal hladen večer. "Lopa reč, Valdhofer, lejxi reč," je nagovoril župnik žu p na, ki sse je pojavil na pragu. <4Kako mu je!" "Ne veni, gospod župnik. Poglejva." 1 3vo sta stopila v kamro, je ležal Peter, kot da se je prebudil iz omotice ter držal Bctino roko v svoji. '"Peteivek," se je sklonil župnik k njemu, "kaj či mi pa can os napravil!*' » (Peter ga jo megleno pogledal in zamrmrel z zamolklim t .asom: * 'Kakor negoden vrabič ki pade iz gnezda ..." "Kaj pravi?" je vprašal Va kili of or začudeno. . H4Pojdi. pojdi," jo dejal gospod Felicijan, bolnika bolest-i o pogledal in ni mogel reči befedice več. Beta je Petra z belim robcem obrisala usta. i "Ne muc govoriti, go-pod župnik. To bi ma lalrkol škodovalo." ! Tedaj je stopil nekdo težkih korakov v «obo. "No, kaj je pa to?" .je zagodel Vajdhofer. "V bolnišiki Febi.se i:e rane tako razbijati." »"Klobuk sem pozabil," je za jecljal Roman z glasom, ki Ti i bil prav nič njegev. Klobuk je hitro dobil, pozabil je pa pozdraviti župnika, elo se je, da vidi samo Beto. Tn zojiet se je opotekal na p - agu s<»be. "ITej, fi.nt, kaj li je?" je zaklical Valdhofer za njim, toda Roman je bit že zunaj. Po hodniku je tako naglo stopal, kot da 1 i gorelo za njim. Kakor la mu je ušla sreča, katero s!:uša z naglimi koraki dohiteti. Toda do-povši na travnik, j( obstal. Ne vedoč, kaj storiti, i e je oziral oziral Štavdamer-jc-v*m. Da lii sel k Julki? Po M-cm tem, kar so jo mod njima zgrdilo? "Hudiča!" je j:v.no pljunil. Najbolj vroča ljubezen ne si jo biti tako lačna, da bi človek zaradf nje pozabil na svojo čast. _ Toda saj so je bil Ikiš zaradi toga odpravil. "(V izve Julka. da je sedaj dekle pri nas? Presneto!" Najbolje je, če ji kar naravno-1 povemt Elizabeta je sedaj pri nas. Zaradi Petra je oče -p rev i del, da je najl>olje ti !;o. Zato sem ti iprišel povedat, da no boš mogoče kaj mislila. Co imaš ti kuj na srcu. veš, kje je moj dom. S tem sklepom ie bil zadovoljen. Toda čimibolj se jo bli-ž. » Ktavdcmcrjevi.nl, tem poča>nojši je bil njegov korak. \' hi>i je bilo vse mirno. Hlapec Miliol je sedel pri ognji-š u, ter vršil nesli-^o delo. Klino dolgega noža je posipal s pepelom ter jo drgnil z za mask o m. Ko jo zaslišal v veži korake, jo .-pravil nez v žep ter zažvižgal. < "lfcj, ali ni nikogar doma?" jo zadonol po hiši Romanov glas. "Dober večer, Valdhofer," ga je pozdravil Miliol. "V fosednjo vas sta šli k njenemu nečaku. Kmalu morata biti tukaj." "Čakati no moiont," se je oddahnil Roman. "Kam se ti tako mudi?" •'Peter leži pri ras in sem zanj v velikih skrbeli." *4Peter!" Miliol je tako nedolžno pogledal Romana, kakor da -e je toga pogleda od Julko naučil. "Da, lopo nedeljo >mo imeli danes. Nekdo jo Petra skoro lo Fm rt i zaklal." 144Kdo ga je?" "Tisto Ik) jutri komisija dognala." Seveda, tisti o i -odišča so pametni," so jo zasmejal Milici s smehom, ki ni Romanu posobno ugajal. ■"Nikar so no norčuj! Saj si bil polog. Prisegel sem, da si bil." i1' začelo, som so nekoliko branil. Opazivši, da gre zares, sem jo pomaknil." "Roman ga jo estro pogledal. . i "Ti pa ja. To jo prav tebi podobno." »Stopil je k vratom. . "Kaj, ali naj Julki kaj sporočim?" je vprašal Miliol. K-onian je obotavljal. '"Ne, jutri bom zopet prišel. T jo to ji povej, da leži Peto? pri nas doma. Tn ker je rekel zdravnik, da potrebuje neko« ga, je moj oče najel Elizalvoto ..." Pri tem imenu se mu je jezik zapletel. •"Kaj?" i Romianu so jo zatikala beseda v grlu, kot ida bi stal prod rodni k oni. "Oče je najel T.iirai ičiro hčer, da mai bo stregla. Meno i vi. Tukaj se nahaja 'petorica civiliziranih plonipn' Cherokee, Chickasaw, Clioc-taw. Creek in Seminole. V gorovju mnogo polnokrvnih Tndiancev še vedno živi po starih običajih. Drugje so Tndianci "petorioo" v velikem delu pri-puščeni v življenje belokožeov. Bazun nekaterih Tndiancev, ki so slučajno postali bogati vsled petroleja, odkritega na njihovih zemljiščih, njihovo gospodarsko stanje je precej l>edno. « V Jugozapadu, zlasti v A-rizoni in Now Mexico, najdemo Tm liane o. Ki živijo v vaseh: Rio Grande, Pueblos. Hopi in Zuris Tndianci. Ti so verino-ma poljedelci. Tukaj živijo tudi Papagos in Navajos, polu-nomadska plemena, ki so bavi-io z rejo ovac in goveda. Suša in erozija prsti jo največja nevarnost za to Tndiance. Od Indian ceh, živečih v Mi-chLganu, Wisconsinu in drugih severo-eontralnih državah, so najbolj številni Chippewas in Si oux Indiamci. V sovoro-za-padu so v glavnem odvisni od rpbolova, lova divjačine in poljedelstva. V Ne vadi in Cali-orniji živijo v raztresenih skupinah, večinoma v malih naselbinah in rančali. V velikem delu je vpliv bole civilizacije v teh pokrajinah precej izpodrinil prejšnje načine življenja \1šted| ji]'' VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO 1,1 SLOVENIC PUBLISHING CO. I L :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: ; , II 216 West 18th Street, New York J Vsak dan naletimo na vesti, kakor: "»Vreraj je parnik ta in ta n toliko in toliko rogistr-jskimi tonamti zadel ob mino in se potopil/' ali: "Nemški y>od-niornici je uspelo, da ,]e torpe-idirala angleško vojno ladjo s - tonami." !, Poročila govore sedaj o to-■ nah, diiigič o registr.-kih to-'nah. Ali je tu kakšna razlika? Ceimi merijo velikost ladij isploh v tonah, namesto po nji-jliovi dolžini, ki bi bila lahko bolj umljiva? 1 ! Tona je sama na sebi metr ska ton neka vojna ladja 25.000 ton, pomeni 'to. | ■■■ _ :,Karelijski ožini, to je približno na 61 stopnji severne širine, Stoji sonce samo nekoliko ur i nad Obzorjem, to je od 9.30 do ',14.30. Nekoliko severneje, v območju najhujših bojev ob Ladoškem jezeru, to je okoli 63 iširinske "stopinje, ima dan samo poldrugo uro sonca, j (Menda je prvič v zgodovini, da se hoji vršijo v krajih tik pred rpolarnim krogom in on-,kraj njega, in to v času, ko vlada polarna noč. ČUDNI OBIČAJI. ] Dunajski raziskovalec H= A. Bernatitz »pripoveduje o neka terih Čudnih običajih, ki jih je opazoval med iprebivalci gorskih 'krajev od otoka Nove Gvineje. Mladeniči, ki hočejo ' biti »prejeti med odrasle voj-ščake, morajo napraviti čuden izpit, da dokažejo svoje možatost in neobčutljivost za bolečine. Upognjena stebla trste na poseben način nabirajo in jih počasi požirajo. To je običaj, ki ga ni še nihče opazoval in prof. Bernatitz ga opisuje takole: , iMladeniči začno od sredine, drže pri «tem oba 'konca tenkega trsta v rokah. Zvijajo se kakor kače in požirajo stebla, da jim kar oči stopijo iz duplin, tako se davijo. Slednjič spravijo tr»t v pregibu v želodec in tedaj izpuste iz rok oba konca, ki s svojo prožnostjo raztegneta napol odprta usta v , strašno 'srrimaso. Domačini v teh krajih žive še na stopnji iz kamnite dobe in prof. Bernatitz pravi, da so , ohranile čuden ohičaj tudi njihove ovdovele žene. Če žena i izgubi moža. si lahko obrije i glavo, namaže vse telo z glino, in nosilobanjo umrlega moža , Stalno š"seboj V plčfe^T mreži.' da odriva 25.000 ton vo 34. Pratljice (H. Maj: 35. Pravljice in pripovedke za u dlno (S. Kosutn ( 36. Povesti in Slike (Ksaver MeSl 37. Ptice Selivke (Tago > 38. Praški Judek (Josip Vo ' 40. Prapretanove Zgodbe, Povesti I (Anton Stražar j i tt. Preganjanje Indijanskih misi narjev (Josef Spillut 44. Rdeta in bela vrtnica (Anton Huond 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto (H. Feder . 18. Spisi Krištofa Šmida i | 49. Student naj bo (S. FinŽg: , 5L. Suneški Invalid (8. Košuii j!. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Splllnian) i 56. Volk Spokornik in druge po* za mladino < Ksaver J 57. Vojnimir ali Poganstvo in I (Josip Ogrlnec 160. Zbrani spisi za mladino ■j (Ungelliert <>angl) '61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planin. , ( 65. Zlat ob op I (Josef SplUn: (Vezava nekaterih knjig je od 1 nja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več z\ II kov, se šteje vsak zvezek i knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh ki v omejenem številu,- nav» te pri naročilu več knjig, Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Narod 216 WEST 18th STRE NEW YORK pojyostoma manj ne#o pol eo. t'e ima neka tr^rovskf dja na primer 6000 hrutto «:is>ti^kih ton Jn pri tem * netto registrskih ton, teda ne pomeni, da n*ore natov« 6000 ali eel o srnico 4000 blaga, temveč približalo « krat, ali dva in polkra«t ko, kajti pri registrskih tc kakor smo razvideli iz p: njega, ne gre za žno n: temveč samo za prostonir