>i. m.n.lovnske kmetgke uvel«. - Cena 88 Dtn ia celo let«. - Za inozemstvo 60 liln. - Posa- « Izbaja vsako sredo ob 6 ijatraj. — Spisi in dopisi nuj «e poSUjrio Uredništvo nomoUnba", naročnin« !,ie*n«. iitevilka 1 Din. - V Inseratnem deln v8aka drobna vrstica aH nje prostor 10 Uln. w reklainacUe In Inserati |in li|iravnittvn JlomoUnba" t l.jnbljani, KoptlaijeTa nlica žtev. 6. Zločin nad ljudstvom in državo. To kar stranka samostojnih demokratov (žerjavovci in pribioevci) počenjajo v zadnjem času, mirno in zavestno moremo imenovati zločin nad ljudstvom in državo. Pred par leti so samostojni demokrati in radičevci sklenili z Italijo netun-ske konvencije. To se pravi, vlada, v kateri so sedeli samostojni demokrati, se je razgovarjala z Italijani in dajala smernice za pogodbo, vlada pa, v katerei so sedeli radičevci, .je pogodbo sklenila. Niso najboljše te konvencije, imajo pa za nas tudi dosti svetlih točk. Nekaterim bodo konvencije koristile, drugim škodovale. Te konvencije pa, preden se začno iz-vaiati, morata potrditi še oba parlamenta, naš in italijanski. Naš jih še ni potrdil. Evropske države zlasti Anglija so začudeno gledale na nas, ki pogodbe sklepamo, pa jih ne mislimo držati. V zunanjem svetu nam je to mnogo škodovalo in da je moma Anglija tako zelo proti nam za Italijo, je eden izmed vzrokov baš tudi ta. Vprav sedaj pa poteče tudi tako zvana prijateljska pogodba med Italijo in našo državo. Preden se sklene nova, je treba potrditi netunske konvencije, ali pa se razmero med nami in Italijo tako napno, da lok vsak hip lahko poči. Fašizem itak komaj čaka, kdaj bo lahko metal bombe s strupenimi plini na Slovenijo in s Snežnika streljal na Ljubljano. In tu se začne grozen zločin samostojnih demokratov proti ljudstvu. Dasi so sami izjavili, da sprejmejo netunske konvencije, če pridejo v vlado, so vendar organizirali divje in izzivalne demonstracij proti Italiji samo z namenom, da vržejo sedanjo belgrajsko vlado in se je polaste *ami. Da so naše množice bolj razburili, so razširili potom svojega tiska pretirana poročila o grozotah italijanskih demonstracij v Zadru, nato pa so nastopili demonstranti v Splitu, v Ljubljani, v Belgradu. Razumljivo je, da so naše ljudi prebrana samostojnodemokratska poročila o italijanskih demonstracijah tako razburila, da so pri SVojih nastopih prekoračile meje v toliko, da je Italija vzela to kot povod, IIOMJU vUV,.u r ~ !'a nas je zopet razkričala po celem sv kot najhujše barbare, ki žive Italijane svetu na ražnju pečemo in da so se razmere med nami ln Italijo napele prav do Skrajnosti. Dokazano je, da so demonstrante podpihovali samostojni demokratje, ki so se demonstracij udeležili in da so demonstranti klicali: Hočemo vojno! Med demonstranti so bili zelo živahni tudi komunisti, katerih program je itak revolucija in bi jim zato vojska najbolj dobrodošla. Dobro tudi vemo, da je bilo med demonstranti mnogo temnih ljudi, ki se boje netunskih konvencij samo zato, ker so radi raznih navadnih zločinov pobegli iz Italije ter bi v slučaju sprejetih konvencij morali priti pred italijanska kazenska sodišča. Samostojni demokratje se sicer sedaj izgovarjajo, da oni niso imeli namena huj-skati na vojsko. Seveda jim je sedaj nerodno in neprijetno ker so se tako zaleteli v svoje strasti in je treba sedaj tajati, toda dokazano dejstvo je, da so ti njihovi demonstranti dejansko klicali na vojsko, da so povzročili tako napeto razmerje z Italijo, da bi vsak hip vojska lahko v resnici izbruhnila in da so nam v zunanjem svetit zopet strahotno škodovali. In ali naj nam daje inozemstvo posojilo, če pa pri nas hočejo gotovi ljudje povzročiti državljansko vojsko? In samostojni demokrati niso tako neumni, da za vse te posledice ne bi nič vedeli. Niso tako neumni, da ne bi vedeli, da se igrajo z ognjem. Zato, poudarjamo: te samostojno-demokratske demonstracije so bile zločin nad ljudstvom in državo, ker je malo manjkalo, da ne bi ob naši meji začeli topovi pokati. Zadeti so hoteli samostojni demokratje vlado, zadeli pa so državo in ljudstvo. Zopet moramo s ponosom pokazati v tem trenutku na dr. Korošca, ki je ponovno s svojo modrostjo in odločnostjo kakor leta 1920 rešil našo državo pred usode-polnimi posledicami. Kot notranji minister je tako nastopil proti zločinskim demonstracijam, da je vsa Evropa morala priznati: belgrajska vlada je pokazala najboljšo voljo, da se izogne spopadu z Italijo. Vprav zato je ta Evropa svetovala Musso-liniiu, naj bo pameten. Obenem pa je dr. Korošec proti demonstrantom nastopil tako kavalirsko, da ga avstrijski socialisti stavijo za zgled drugim državam, kako se mora nastopati proti demonstrantom, da se po nepotrebnem ne preliva kri. Dr. Korošec je zopet enkrat rešil državo pred prepadom, v katerega so jo gnali v svojem brezmejnem sovraštvu samostojni demokrati. Zato opravičeno piše srbski list »Narodna Tribuna«: »Brez pretiravanja lahko rečemo, da spada g. dr. Korošec med najumnejše in najmodrejše politike pri nas.« Sedaj, ko so doživeli liberalci s svojim krvavim pohodom na vlado tak polom, pa se hočejo oprati in zvaliti vso krivdo na dr. Korošca. Zato je dal Pribičevič divjo obenem pa naravnost smešno izjavo o »popolni nesposobnosti dr. Korošca«, v narodni skupščini, ki bi morala delati, pa vodijo gospodje demokrati besno obsfrukcijo. Na vsak način hočejo priti v vlado. Dosegli pa so baš nasprotno: Merodajni bel-grajski krogi so se še bolj prepričali: Pri-bičevičeva politika je nesreča za državo. Vojne nočemo! (Pismo iz Belgrada.) Zadnje dni je po večjih mestih naše, države, posebno pa v Belgradu samostojno-demokratska stranka z mladino in komunisti priredila burne nastope. Tekla je celo kri. V Belgradu so razburjene in nahuj-skane množice napravile po ulicah barikade in so razbile okna in izložbe. Streljali so na orožnike, ki so delali red in mir. Tudi v Zagrebu in Ljubljani so neodgovorni ljudje, ki so pristaši samostojne demokratske (žerjavovske) stranke, skušali na enak način kakor v Belgradu delati nemir, ali se je njih namera preprečila. Na-liujskana mladina je kričala: »Vojno hočemo! Proti Italijanu gremo!« Kaj je bil vzrok teh dogodkov, ki so razburili celo našo domovino in velik del Evrope? Naša vlada, v kateri je zastopana po dr. Korošcu tudi naša stranka, je miroljubna. Ona hote, da bi se spor z Italijo na lep, miren način odstranil in da bi se na vsak način preprečila nova vojna. Z Italijo je bilo treba že pred leti podpisati neke medsebojne pogodbe o razmerah na meji in medsebojnem občevanju. Te pogodbe se imenujejo »Nettunske konvencije«. In radi 1' ieh konvencij je začela neodgovorna, od samostojnih demokratov in radičevcev na- hujskana mladina hujskarijo po mestih. Glavni povod so dali tudi Italijani, ki so v nekaterih primorskih mestih napadali nase ljudi in pobijali okna in uničevali imetje našim rojakom. Naša vlada je itak proti temu odločno ugovarjala pri italijanski vladi in ni bilo nobene potrebe, da mladina nastopa tako, kot je. 0 vseh teh dogodkih poročamo na drugih mestih. Ali podčrtati moramo, da je vsa hujskariia bila organizirana od strani samostojnih demokratov in radičevcev. Sodelovali so pri teh razburljivih dogodkih tudi komunisti, kar je posebno značilno. Razdivjane množice so glasno kričale: »Vojno z Italijo hočemo!« To so kričali ljudje, ki ne vedo, kaj se pravi vojna. Ljudem, ki v naših krajih še kaj držijo na pribičevičevsko, žerjavovsko in radičevsko stranko, bo menda tudi klicanje po vojni svarilen zgled, da bodo zapustili to žalostno stranko oziroma družbo, katera bi zopet rada izzvala krvavo vojno! Mislim, da bo vsak pameten človek obrnil hrbet stranki, ki šunta na vojno. Mi pa pravimo: Mir želimo, a vojne ne potrebujemo! Kogar tako silno srbi hrbet, pa se naj gre v Italiio pretepat z Italijani in Mussolinijem! Našo vlado, posebno pa našega voditelja dr. Korošca pa prosimo v imenu ljudstva: Ne poslušajte radičevskih pribičevičevskih hujskačev, preprečite krvavo vojno za vsako ceno, ohranite nam ljubi mir! —t. V Beogradu. Krvave demonstracije, — Narodna skupščina odgodena. — Zaupnica Vukičeviču. 30, maja. Dopoldne so nastale velike demonstracije, ki so na zunaj nosile videz proti Italiji, v resnici pa so bile najete od žerjavovcev m pribičevičancev proti vladi. Samostojni demokrati (žerjavovci in pribičevci) ter radičevci bi za vsako ceno radi prišli v vlado, da bi zopet napolnili svoje blagajne in da bi z bajoneti krotili vse tiste, ki niso njihovih misli. Pa se jim ne posreči. Zato so sedaj namenoma razširili pretirane vesti o italijanskih de-mostracijah v Zagrebu, da so potem na-hujskali svoje mladiče v Belgradu na videz proti Italiji, v resnici pa proti vladi, zlasti proti dr. Korošcu, ki ga imajo zlasti žerjavovci v želodcu. Demonstranti so prišli v navzkriž s policijo ter so začeli vlačiti iz kavarne »Ruski car« stole in mize, napravili na ulicah barikade ter začeli metati kamenje, vilice, nože, krožnike itd. na policijo ter streljati. Policija je pozvala na pomoč gasilce, ki so razganjali demonstrante z vodo. Tudi na gasilce so metali demonstranti razne predmete. Izmed policije je bilo več mož ranjenih. Med demonstranti je bilo opaziti več samostojnodemokratskih voditeljev, ki so ščuvali študente in komuniste. Končno je policija razgnala demonstrante. V narodni skupščini je zunanji minister dr Marinkovič razložil, da se zaradi mettunskih konvencij skozi dve leti, odkar so bile podpisane, ni nihče razburjal, 22 danes pa se razburjajo ljudje, ki so ijh svojčas sami podpisali. 31, maja. Samostojni demokrati so svoje krvave demonstracije na ulici izvedli tako nerodno, da je cel Belgrad bil takoj na jasnem, da pribičevcem ne gre za to, da protestirajo proti Italiji, temveč zato, da s krvjo vržejo vlado. Ker se jim to ni posrečilo 111 je bila njihova namera docela razkrinkana, so v narodni skupščini hoteli kriti svoj poraz, da so povzročili strašansko vpitje ter začeli vsako delo obstruirati. Vlada je sklenila, da se ne bo bodla z njimi, ter je narodno skupščino do 8. junija odgodila. V radikalnem klubu je prišla na vrsto spomenica, ki so jo sestavili nekateri radikalni nezadovoljneži proti ministrskemu predsedniku Vukičeviču. To so večinoma nekdanji ministri, ki pa nimajo več upanja na ministrske stolce .,. Preden pa se je začel razgovor o spomenici, je zahteval Vukičevič zaupnico. Od navzočih 105 poslancev je glasovalo za zaupnico 90 poslancev, 15 pa proti. S tem je radikalnim nezadovoljnežem, na katere so žerjavovci in radičevci tako zidali, zadan smrtni udarec. .Jutro' od lastnih pristašev postavi eno na laž. V nedeljo 22. aprila t. 1. je >Jutro< priobčilo celo stran o »Bedi in gladu v šentjan-škem okraju« kot veliko senzacijo s podobami, ki naj predstavljajo lačne ljudi in bajte siromakov. V tem članku je trdilo, da je oblastni odbor razdelil Vt vagona koruze po- tem »klerikalnega kmetijskega društva« samim članom tega društva, med katerimi da je koruzo dobilo celih 10 premožnih ljudi, do-j čim sto in sto najbolj siromašnih bajtarjev ; ni dobilo niti enega "zrna. »Jutro« je izmed teh navedlo 22 s številom otrok obenem. Mi smo že takrat pribili, da »Jutro« po svoji stari navadi laže. To pa je ugotovil zdaj tudi sani občinski odbor šentjanški, ki je v liberalnih rokah 1 Le-ta je namreč na svoji seji sklenil, da se pošlje »Jutru« sledeči popravek: Beda in glad v šentjaaškem okraju. V listu »Jutro« št. 95 od 22. aprila 1928, leto IX. na 14. strani se nahaja članek poj napisom: »Beda in glad v šeiitjanškeui okraju«. Na podlagi člena 26. in 27. zakona o tisku prosi podpisani urad, da sprejmete in natisnete ta popravek: Ni res, da so telesni in duševni degene-riranci v naših krajih kaj pogosta prikazen ... res pa je, da smo telesno in duševno zdravi Morda še bolj kakor v drugih krajih. Ni res, da se je koruza delila zgolj med člane Kmetijskega drušlva in le med nekatere člane, ni res, da se je koruza delila med premožne posestnike, res pa je, da se je koruza delila povečini med nečlane Kmetijskega društva, med revne in po toči oškodovano občane. Ni res, da je pri nas vseeno, če je ena smrt več ali manj v kraju, ni res, da umirajo v Št. Janžu ljudje od gladu, ree pa je, da skrbimo za dolgo življenje in nihče ne pomni, da bi kdo umrl od gladu (razen če je imel raka v grlu aH želodcu).« Da ta popravek, ki ga je občinski odbor sklenil, ni izšel, tega je kriva samo okolnnst, da se je župan postavil na stališče, da je skiep Krzna. Bela krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čisto bele barve. Taka krzna lahko vedno istite z „RAD10NOMU brei velikega truda. Napravite raztopino „RA-DIONA" v mrzli vodi i« krtačite 8 to raztopino krzno v ravnih potezah. Nato morate i čisto vodo dobro izprati, da izgiM „RADI0Nu in nesnaga. Potem posušite krzno na milejši toplini, a nato ga okrtačile, pa bo kot novo in belo kot eneg. Jele po 14 dneh pravomočen in je na ta način zamudil predpisani rok, v katerem se popravek lahko pošlje. Najbolj zanimivo pa je, da je bila sedaj poslana v šentjanški okraj zopet koruza in sicer topot 1 vagon. Razdelitev se je sedaj poverila obč. odboru, ki je, kakor rečeno, liberalen. Pričakovati bi bilo, da bi jo bil — a!;0 so bile »Jutrove« navedbe od 22. aprila t 1. resnične — razdelil v prvi vrsti med onih 22 siromakov, ki jih »Jutro« našteva. Toda ne I Od teh je dobilo koruzo od občinskega odbora samo 5 in sicer od teli 3 za menj otrok nego jih našteva »Jutro«! To so: 1. Alojzij Sla-dič ki ima po »Jutru« 10 otrok, samo za 1 prevžitkarico, 2. Helena Okrajšek za 4 otroke, dočim jih ima po »Jutru« 7 in 3. Anton Pelko za 2 otroka mesto za 7, kolikor bi jih po »Jutru« moral imeti. Iz tega se vidi, koliko vere gre »Jutru« In njegovim člankom z ilustracijami vred! 1 POUTieN! ZAPISKI p »Kmetski demokracija in češki agrarci. Kmetskega shoda v Pragi se je poleg voditeljev Ljudske stranke ministra Šrameka in dr. Hrubana udeležil tudi a-peški nuncij mons. Ciriaci. Radovedni smo, ali bi bila šla g. Radič in Pucelj v Prago, če bi vedela, da bo na častnem mestu ~o-vorniške tribune sedel celo zastopnik a-peža. Dvomimo. Naši »kmetski demokraciji i rojijo namreč vse druge muhe po glavi, kot zavednim češldm kmetom. p Samoobsodba g. Puclja. Voditelj slovenskih radičevcev se je vozil te dni iz Prage, iii v Zidanem mostu je vstopila, kot sam pripoveduje, v njegov vagon tudi mlada srbska dama. Razvil se je daljši po„o-vor, med katerim je vprašala: »Pa dobro, ali povejte vsaj po pravici, zakaj vidim (pri vas) toliko pijancev?« Gosp. Pucelj niše v svojem glasilu: »Na to nisem mogel ničesa odgovoriti.« — Verjamemo da ne, ker so pri nas v Sloveniji na splošno poleg žerjavovcev ravno radičevci največji po-speševatelji alkoholizma. Saj je znano, da z vso silo nasprotujejo oblastnemu odboru, ki hoče omejiti pijančevanje. Pa še to je res, da bivša samostojna gospoda za zlobne hujskarijp proti SLS ne more zbrati svojih ljudi drugod kot pri — polnem litru. p Zopet jo je polomil. Kdo? »Kmetski list«. Le čujte, kaj je nar'sal. »Gibanje med našimi zidarji. Vsled nehmske konvencije bodo polentarji lahko hodili zidat v Jugoslavijo. Pričakuje se jih že letos veliko št> vilo. To so izvedeli naši zidarji in postali silno razdraženi. Lahi doma stradajo in ~a-to bodo pri nas delali bolj po ceni in rasi zidarji bodo ob kruh. Kam naj gredo naši? To naj pove SLS.« — Najprej naj ogovarja »Kmetskemu listu : g. Radič, ki ie na skupščini 4. julija 1926 izjavil sledeče: »Mednarodni običaj je ta, da morajo biti Pogodbe, lci so bile' od ene trani potrjene, hiti potrjene i od drage strani, ker sioer nastanejo napeti odnošaji, in takih napetih odnošajev ne maramo. Ni res, da bodo ita-hjanski delavci preplavili Dalmacijo. Na-£°d se je vznemiril radi konvencij z Italijo. 1.lufSia na Stadioni Slovenski Orli prirede v nedeljo 1. julija v Ljubljani prireditev; eno izmed največjih orlovskih po prevratu v Sloveniji, ki nam bo jasno pokazala, kako zelo se je Orlovstvo razrasti o. Dolžnost vsakega Orla in Orlice je, da se prireditve udeleži. Toda ne samo Orli in Orlice, temveč vsi ljubitelji Orlovstva, naj pridejo ta dan v Ljubljano. Pokazati se mora, da stoji večina Slovencev na orlovski strani. Prireditev se vrši dopoldne in popoldne. Dopoldne je slavnosten obhod po mestu in nato na Stadion, kjer bo sv. maša. Po sv. maši je slavnostno zborovanje, na istem kraju. Popoldne se vrši na Stadionu telovadni nastop naših Orlov in Orlic. Prireditev se vrši predvsem na Stadionu, na prostoru, ki je in bo ponos Slovencev. Udeleženci bodo imeli polovično vožnjo. Nečlani, ki imajo narodno nošo, naj pridejo v njej. Pokažimo Orlom s svojo udeležbo, da se zavedamo velikega pomena, ki ga imajo za Slovence. Pojdimo pa na prireditev tudi radi veselja in zadovoljstva, ki ga nam bodo Orli v veliki meri nudili. d Slovesna otvoritev osmegp. ljubljanske;;;« veleaajma je bila v soboto dne 2. junija. Poleg državnih, oblastnih, vojaških oblasti, zastopnikov tujih držav in raznih korporacij in organizacij, sta prišla k otvoritvi tudi poljedelski minister Svetozar Stankovič in zastopnik ministra za zunanje zadeve dr. Predič, ki sta iako lepo govorila o Sloveniji in Slovencih. Udeleženci so se zelo ugodno izrazili o vtisih, ki so jih dobili na velesejmu. d Lastno oblastno hranilnico namerava osnovati tudi oblastni odbor v Sarajevu. Toda te konvencije nimajo v sebi ničesar strašnega.« Tako g. Radič. Kaj naj rečemo mi? Tole. Gosp. Pucelj naj z Radičem in Pribičevičem ne nasprotuje našemu zunanjem posojilu, pa bo mnogo let za vse, tudi za par italijanskih delavcev dovolj dela in jela in tudi našim zasužnjenim bratom se bo bolje godilo. To je krščansko! In gesp. Pucelj vendar trdi, da je krščanski človek. p »Kmetski list« piše: »Lep veliki župan in klerikalni zaveznik. V Skopi ju so pretekli teden aretirali bivšega velikega župana Veljo Vultičeviča, ker je bil osumljen potvarjanja menic.« — Torej aretirali so ga. Kaj pa to dokazuje? To dokazuje, da sedanja vlada nikomur, ki pride z zakonom navzkriž, ne prizanaša, pa če bi bil tudi njen prijatelj in zaveznik. Pod žerjavov-skimi vladami se je pa lahko na debelo kradlo iz državne blagajne in iz raznih bank, pa se ni nikomur nič zgodilo. Zdaj pa naj še gosp. Pucelj z nujnim predlogom zahteva, da se »prijatelji in zavezniki« v propalih žerjavovskih bankah pozovejo na odgovor. Potem bo zmagala pravica na vse strani. d Ali si želite vojne? Upamo, da ne-Če pa se vendar le še kje najde kričač, prečitajte mu 9. stran nedeljskega »Slovenca«, z dne 3. junija 1928. d Umrl je v Belgradu drugi podpredsednik narodne skupščine poslanec Rado slav Agatanovič. Podlegel je pljučnici. d Most med Belgradom in Zcmunom bo napravila belgrajska občina. Stal bo okrog 200 milijonov dinarjev. Prispevali bodeta občina in država. d Dijaške demonstracije. Dne 31. maja so kričali neki vseučilišoniki v Ljubljani proti netunskim dogovorom. Končno nič hudega, ako bi se vršilo zborovanje v dostojnih mejah. Slišali pa so se tudi klici »Dol s Korošcem« in »Živio vojna« in padala je opeka na policijo, kar gotovo ni bilo prav. Naš narod, ki ljubi dr. Korošca, hoče miru in odločno zavrača hujskanje na vojno. Tudi žrtvuje slovensko ljudstvo toliko za svojo univerzo, da ima vso pravioo na svojih tleh odklanjati brezplodne in vojno izzivajoče demonstracije. d Jugoslovanski inženerji so prisili dne 2. junija na zborovanje in velesejem v Ljubljano. d Gospodinjske šole so dovoljene od ministrstva prosvete samostanskim sestram v Kamniku in Kranju. d Veliki zvon za Šmarno goro, ki je bil pred kratkim ulit v šentviški zvonarni nad Ljubljano, s svojo izredno dovršenostjo dokazuje, kako prav je imel odbor za nabavo novih šmarnogorskih zvonov, da je to, do danes najtežje po vojni naročeno zvonilo v Sloveniji, zaupal našemu domačemu podjetju. Res je še mlado, pa se je v kratkem času obstoja tako izpopolnilo, da je tako mogočno naročilo nepričakovano dobro izvršilo. Veliki zvon — čist, natančno zadet nizki a — ima vse lastnosti, ki se zahtevajo od dobrega zvona; še večl tako izredno se je posrečil, da bi ga s temi lastnostmi, kakor jih ima, komaj katera zvonarna zmogla. Strokovnjak, ki pozna vse naše zvonarni morda še precej tako posrečil, jvonarni morda še precej tako posrečil, drugim pa, čeprav vlivajo dobre zvonove, prav gotovo ne. — Zvon ima čudno mogočen, poln, gost glas, hkrati pa svetlega, jasnega, mehkega, kakor bi z žametom božal, kakor morje plavajočega. To bo njegov prekrasni glas veličastno valoval preko Ljubljanskega polja, se razlival na Sorško polje in plul nad vodiškimi, smle-škimi, cerkljanskimi gozdovi in livadami proti Grintavcem in Kamniški strani! Nobene orgle tako mogočno ne pojo, nobena p-isem se tako sladko ne glasi. Takega glasu se človek nikoli ne naveliča. Najprej bo slavil — čeprav še kot pogan, nekrščen — Kristusa Kralja, ko ga bodo sv. Rešnjega Telesa dan verni Šentvid-čani spremljali v slovesni procesiji mimo zvonarne. To bo pri šentviški procesiji pač najlepša godba. Ko bosta ulita še mala dva, ki sta za liv tudi že priprav- 31 Ko spite Vam ni treba imeti nl-kakih skrbi za perilo, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete Schichtovo Terpentin milo Stev. -— ljena — drugi točno zadet čist ris je bil namreč z velikim vred ulit in je enako dober kakor veliki — bodo vsi štirje zvonovi romali na Smaro goro, da nastopijo shiibo pri naši Kraljici — Veliki zvon, ki ima najnižji glas od vseh bronastih zvonov Sloveniji, bo tehtal nekaj nad 3400 kilogramov, to je dobri 60 starih centov. Je pa tudi velikan, orjak, kakor kak majhen šotor, saj ima le 14 cm manj kot | 2 m v premer«. Dobrotniki, ki so žrtvovali za nove zvonove, so lahko veseli: njih denar je sijajno naložen; ko od njih že prahu ne bo več, bo njih dar še vedno Marijo slavil. Naj bi glas novih zvonov vzbudi) še mnogo dobrotnikov; dasi so j dobra srca že veliko nanosila, vendar bo j do polne vsote treba še mnogo tisočakov, j — Skoda, da je velesejem štirinajst dni prezgodaj. Kako bi se ti orjaki na njem postavljali. Je pa morda tako tudi bolj \ prav: bodo samo Bogu in Mariji služili, ne pa naiprej človeški radovednosti. d Deiarsko protiolkoholno gibanje r Sloveniji. Na iniciativo zagrebške Radni-čke Apstinentsk Zajednice je pokrenjeuo V kor v 1 jutljani tudi v Celju vprašanje delavskega trezoostnega gibanja. Dočim je lila v Ljubljani osnovana dne 19. maia t. 1. i ? Delavska Abstinentska Jednotac. je bil v Cdju ustanovljen akciiski odbor, ki vodi i vsa preddela za osnovanje ^Delavske Ab- i stinentske Jednote< v Celju. d II. Ronuti ie na Sr. Višmrje priredi S. t ženska zveza 4. in 5. avgusta' t.). Kdor se zeli udeležiti tega romanja, naj sporoči j«°)r,nCslov m Ix^steo let® ter naj pošlje 40 Dm za vama in voene stroške od državne meje do Žabnke na Prosvetno zvrza. Ljubljana, Miklošič*« cesta i Vonja po naših železnicah bo polovična, in sicer r.a vseh progah ljubljanskega ravnateljstva. Romanje se udeleži več duhovnikov. Odhod iz Ljubljane 4. avgusta zjutraj ob pol 8. Prihod na Višarje bo popioldne ob 4. Zvečer pridiga, pete litanije in procesija z lučkami okrog hriba, kakor lansko leto. Dne 5 avgusta ob 6 skupno sv. obhajilo in pridiga. Odhod iz Žabnice okrog 2 pop. Prihod v Ljubljano ob 7. Romanja se udeleži lahko vsakdo. Vsi stroški za vizum, vožnjo iz Ljubljane t'a in nazaj znašajo n. pr. 75 Din. Priglasiti se je treba do 1. julija. Priglase sprejemajo tudi župni uradi po dfe-želi. d Namesto pomaranč — bombe. Na belgraehkem kolodvoru je zaplenila dne 28. maja policija dva vagona, ki sta bila naložena v Italiji za Bolgarijo. V tovornem listu je bilo napisano, da so v vozovih pomaranče, ko so pa vagone odprli, so našli rba voza polna raznega vojnega materija-la. največ je bilo bomb. Naše oblasti vso zadevo strogo preiskujejo. d Pa«*earjev MT«d (zdravilišče za one. ki iih popade stekel pes) so z dovoljenjem ministrstva za narodno zdravje otvo- ! rili 1. junija v Osijeku. d Slavkom« tovarno na raiJrBžiu pod-lasi bodo sezidali v Zomboru v Vojvodini. d Protesi naSih Madjarov. Kakor znano. vrši angleški lord Rothermer strastno agitacijo, da bi se Ogrski vrnili nekateri obmejni kraii. ki jih je hs-ubila po svetovni vojni. Zato so priredili Madjari naše kraljevine v Begeju veliko zborovanje, kjer so se izjavili odločno proti lordovim nakanam. d Delavske hiše t Maribora. Celotni gradbeni stroški za delavsko kolonijo bodo znašali 4 339.130 dinarjev, s posestvon vred pa 4.820.000 Din. Igrižče in javna peti , popravi občina, kar bo stalo 200.000 Din ; Hišic bo vseh skupaj 75 in sicer tipa A 18 j tipa B pa 57.350 Din, nimajo pa podstrei-I nih sob. Hišice tipa B pa imajo kuhinjo in 4 sobe (dve podstrešni) ter bi prišle na 74.550 Din. Za manjše hišice se bo poleg amortizacijskega zneska plačevalo mesečno približno 320 dinarjev, za večje pa pri-! bližno 400 dinarjev. d Kam z našo deco ? Na to važno vpra-j šanje odgovarja v lepem članku nedeljski >Slovenec< z dne 3. junija. Starši čitajte! d Dne 3. junija je minulo 50 let odkar je umrl skladatelj Anton Hajdrih. Znana je zlasti njegova Buči morje adrijansko*. d Toča "v brežiškem okraju, česar ni uničil spomladanski mraz, to je opusto-šila zadnji petek silna toča. Oblastni poslanec Josip Tratnik je opoaoril na te nesreče tako Belgrad kakor tudi Ljubljano in prosil za pomoč. Dobil je od povsod naročilo, da naj gg. župane prizadetih občin napoti do tega, da dajo nemudoma ceniti škodo in tozadevne cenitve odpošljejo na oblastni odbor v Ljubljano. Gospodje župani se torej tem potom prosijo, da storijo takoj svojo dolžnost. Opo?arjamo jih, da j3 potrebna dvojna cenitev, ena za odpis davka, druga za eventualno podporo. d Vlak bi bil kmalu padel r Kolpo-Te dni je skočila lokomotiva brzovlaka Sušak—Karlovee blizu mosta preko Kolpe s tira. Med potniki brao j^j^j vojaški oddelki imajo veli-Obstoj takoimenovanih Vendov se ne pri- j £angke zg, tako zv£Ulih strupenih sveč znava. Dosedanje nemskoslovenske sole se I balonov s strupenimi plini. Vse voja-imajo predati slovenskemu šolskemu od- ; korakalo za strupen op lin skimi boru, ki bo iz njih napravil slovenske so- ; J' lx) imei0 najmodernejše. Na Koroškem naj b. smele v bodocno- ™*™aske H inom. fe pOZimi so se sti obstojati samo nemške in slovenske ^ vPojaki vežbali v strupenoplin- r^Tvp^^TsKi I ^ -žju,J vendar oblast ni bUa dovolj priznavajo slovenščino za svoj materni je- : zik. — Seveda odklanjajo nemški zagri-zenci slovenski protipredlog kot nesprejemljiv. i s Razno. V Šmohorju so zborovale kmetijske podružnice in 20 krajnih šolskih ; svetov, ki so se izrekli odločno proti polet- ! nim počitnicam in proti pričetku šolskega j leta v jeseni. Otroke namreč rabijo starši v jeseni za pašo. — Za »Schulverein« so zbirali dva dni v Celovcu. Zbirka znaša 3000 šilingov (24.000 Din). — V Št. Lipšu so na Binkošti vprizorili igre: »Klic božji«, ; »Prepirljiva soseda« in »Zamoreki <-. — V . Št. Petru na Vašinjah so igrali »Tri tičke« 1 in : Strahove«. Čehoslovcška. s Dr. Beneš se je vrnil v Prago. Nedavno je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš odpotoval v Berlin, kjer se je pogovarjal z namestnikom obolelega zunanjega ministra Stresemanna, z dr. Schu-bortom. Bil je sprejet tudi od predsednika nemške republike Hindenburga. O čem so razgovarjali, ostane za enkrat še diplomatska tajnost. Nemoja. s Strupen plin eksplodiral v Hamburgu. V Hamburgu se je pripetila strahovita nesreča s strupenimi plini. Na skladišču ( kemične tovarne Hugo Holzenberg v svobodni luki so popokali sodi, v katerih se je nahajal fosgen, to je strupen plin, ki so ga uporabljali že v svetovni vojni kot »žoltokrižni plin«. Fosgen je prodrl v ozračje, veter ga je še bolj raznašal. Ljudje so začeli cepati, ne da bi bil kdo vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Najprej so začeli ugibati, da uhaja svetilni plin — fosgen je popolnoma neviden — toda izpačena^ človeška trupla so odkrila, kje je sovražnik. Gasilci in redarji so se opremili z varovalnimi krinkami in začeli po- pazljiva in mnogi prebivalci v okrožju manevrov so oboleli in umrli po orožnih vajah na zastrupljenju, posebno otroci in drobnica. Pri sledečih manevrih bodo, da se preprečijo nesreče, morali tamošnji prebivalci izprazniti najmanj 25 km2 sveta. Amerika. s Nove nesreče v ameriških rudnikih. V Harlanu (Kenntucky) je nastala eksplozija. 50 radarjev rešenih, 25 jih še pogrešajo. — V Vukonu v Virginiji je vsled eksplozije v rudniku podleglo 17 delavcev. — Uradno je ugotovljeno, da je pri katastrofi v Brovvnsville izgubilo življenje 197 rudarjev. s Ilazno. V Clevelandu so umrli: Frank Belcijan, doma v Dolskem pri Ljubljani, Frank Straus iz Dvora pri Žužemberku, John Smrekar, doma v vasi Trošine, fara Polica. Kitašska. s Peking so zasedle južnokitajske t. ie. Japonska ofenziva je bila z zasedbo mesta Tsinanfu in šantunske železnice ustavljena. Japonska je stavila sedaj sledeče zahteve: povrnitev škode, kaznovanje krivih kitajskih vojakov in častnikov. Ako se ti pogoji ne sprejmejo, obdrži Japonska zasedeno ozemlje kot jamstvo. Japonska odklanja posredovanje Društva narodov. Meščanska vojna mod južno in severnokitaj-skimi četami traja dalje. Bojna sreča se je obrnila na stran južnokitajskih čet, katerim poveljuje general Feng. Čangsolin se s severnimi četami umika in je že zapustil Peking, katerega so južnok i tajske čete, kot se glase najnovejša poročila, že zasedle. Izgleda, da bo bojišče prenešeno v Mandžurijo. Ker imajo Japonci do Mandžurije nekaj pravic, ki jim dovoljujejo vzdrževanje 15.000 vojakov vzdolž ma.ndžurske železnice, bodo Japonci v Mandžuriji gotovo pomnožili svojo armado, da ohranijo red in mir. Na Japonskem pridobiva struja, bijati plin z vodo in amonijakom. Ogrožene ki je proti odpošiljanju japonskih čet na mestne dele so začeli izpraznjevati. Med Kitajsko, na moči prebivalstvom je nastal nepopisen strah. Več sto oseb je bilo od plina omamljenih. Smrtnih slučajev je bilo 10. Kamor je veter zanašal plin, poznalo se je na travi in listju, ki je bilo ožgano in orumenelo. Eksplozija je nastala vsled tega, ker se eden izmed tankov (sodov), napolnjenih s fosgenom ni dobro zapiral. V tanku je bilo 11 kubičnih metrov strupenega plina. Časopisje se je ob ti priliki vpraševalo, čemu imajo Nemci toliko strupenega plina. Odgovarjali so, da se uporablja pri izdelovanju barvil. 6l Drobne novice. Italijanski kralj je podpisal novi fa-šistovski volivni red za državni zbor, po katerem Slovani in Nemci ne bodo imeli več svojih poslancev. Samostojna država Litva je proglasila Vilno, ki je že od leta 1922. v rokah Poljakov, za svoje glavno mesto. Bodo še spori! Vinograde na Nižjeavstrijskem je mraz skoraj popolnoma uničil. Francozi in Marokanci so se zopet sdo-nadli. 600 hiš je uničil požar v mestu Sasovc v Rusiji. Nad 1 milijon molznih krav je ta ča« v Avstriji. Na sto ljudi pride 19 krav Mala antanta bo zborovala 20. junija v Romuniji. Tovarna patronov je zletela v zrak v Liittichu v Belgiji. Pri belem dnevu so odpeljali londou. ski tatovi poštno blagajno in 30.000 funtov šterlingov (ca 8,304.000 Din). Nove knfige. V Kristusovi šoli. Prvi zvezek: Mala skrivnost. — Knjižica, ki je v celi množici izdaj preplavila katoliško Nemčijo. Na nov silno preprost in prisrčen način daje navodila, kak ogojiti svoje notranje, dušno življenje, da se čimbolj približa Bogu in resnični sreči. Knjižica je zaklad za one, ki imajo globok smisel za iskreno prijatelj, stvo z Bogom. Cena 8 Din. Dobi se v jugo slovanski knjigarni v Ljubljani ter v Katoliški knjigarni v Gorici. Slovenska misijonarja Baraga in K no-blehar. Knjižica opisuje misijonarsko delo dveh slavnih slovenskih misijonarjev ter ima namen poglobiti v nas ljubezen do mi-sijonov. Oba spisa se zelo prijetno bereta ter sta zanimiva tudi po opisih ljudstev, kjer sta oba misijonarja delovala. Cena po pošti 7 Din, sicer pa 6 Din ter se dobiva pri dr. L. Ehrlichu, Ljubljana, Semeniška ulica 2. Duhovniški poklici. Glasnikova knjižnica zv. 1. Največja šiba božja, ki more zadeti katoliško ljudstvo, je pomanjkanje duhovnikov. Ker se vsled brezverskega tisi,a in slabe vzgoje tudi v Sloveniji krčijo duhovniški ^poklici, je hvalevreden namen te knjižice, da vzbudi med našo mladino čira več duhovniških poklicev. Zato razlaga na poljuden in prisrčen način dostojanstvo in lepoto duhovniškega stanu ter poziva starše, naj vzbujajo svojim otrokom ljubezen do duhovslcega poklica. Knjižica se naroča v upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega c. 9. Zelezniiki almanah je ogromna, več kot 500 strani broječa knjiga v veliki četr-tinki ter prinaša vse podatke o železnici v naši državi, razne tarife (blagovne in osebne), istotako za morsko plovbo, razne razprave, ki so v zvezi z železniškim obratom itd. Sploh: ni je železničke stvari, ki bi je ne našel v tem almanahu. Za trgovce je knjiga važna. Pisana je v hrvaščini, deloma v cirilici. NAZNANILA. n Prostovoljno gasilno društvo na Bukovi« nad Skofjo Loko priredi dne 17. junija na Praprot-nem, gostilna Kazina, veliko vrtno veselico ob vsakem vremenu. Ker je društvo novoustanovljeno in še brez gasilnega orodja, prosimo prijatelje našega društva, da se udeleže v obilnem številu m nas gmotno podprejo. n Sv. Kril pri Delih vodah. Shod na praznik Srca Jezusovega se letos ne vrši v petek 15. junija, , ampak bo preložen na sledeči torek, 19. junij. TJ"1' j go sv. opravilo ob 9 bodo imeli tedaj pravzvišenl gospod knezoškof dr. Karlin sami. n Novo meslo. Občni zbor podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo v Novem mestu se bo vršil dne 3. junija 1928 (nedelja) ob 9 dopoldne v prostorih podružnice. Člani se vabijo, da se odi.* nega zbora polnoštevilno udeležijq. — Naželstvo ftadovan Hrastov: Ljub^anski sprehodi. 13. Ali bi šli vi naprej...? Prav za prav ta rež ne spada toliko v delo-Kiou moje pisarije, ki je pač časih bolj, časih manj entimentalna ali poetična, — kakor mi ta ali om Ječe Pa naj bo! Naj bo kljub temu, da se s politiko ne pečam in ne lovim rad njenih posebnostil Prvič je ta reč briga nas vseh — in še kakšna briga1 — drugič je pa res, da počenjajo z njo na račun navdušenja in v ime naroda stvari, ki niso niti všečne, niti dostojne in častne za naš čas in naše ljudi. Krenem te dni za večera po ulicah tja mimo Frančiškanske skozi Wolfovo na Kongresni trg, pred univerzo. , , v Bilo je časih tam pred našega naroda duševno hišo videti kaj lepih navdušenj za naše narodno dobro, kaj resnično toplih simpatij do onili naših tam preko. Do naših tužnih, izmučenih, do krvi in mozga izrabljenih soljudi, do bratov in sester po besedi in pesmi in krvi in veri .Bilo je res! Pa je bil tedaj zbran po svojih mladih ves narod, pa ni bilo v padanj in zbadanj, pa blatenja nič po lastnih svobodnih, — o, tedaj smo vedeli in videli in verjeli, da je vse privrelo vsem iz ljubečega srca, da jc bila njih beseda izraz vseh naših sotrpečih duš. Zdaj pa ni bilo tako. Zdaj se je zgodilo, kar so še ni zgodilo na tistih tleh, ki bi imele biii svobodne. Zgodilo se je, kar bi se ne smelo. Zlasti v imenu naroda ne. Da je namreč letelo iz univerze kamenje vsevprek, da se je rjulo in vpilo in zahtevalo raz nje nekaj, kar živo zadeva ves narod in vsakega posameznika takisto. Le prav tistih ne zadeva, ki so glasno besedo imeti hoteli. In vprav zato je izšla iz njihovih ust. Ce pa kriče: Vojske hočemo! Kaj naj to pomeni? Mar resnično borbenost? Mar dejansko korajžo? Nič tegal Le besede so, hipoma najdene in na jezik položene in vržene med množico brez premisleka. Tista beseda ni izšla iz blagoslovljenih ust naroda, ki je zrel in kulturen, zalo tudi ni odjeknila od nikoder. In ne bo zlepa! Zakaj to ni govoril narod; to ni njegova beseda, to ni njegova volja, to ni njega hotenje. Saj nili ni resnično hotenje onih samih, ki so ga kazati hoteli. Ni. Le proračunana gesta je, vržena v obraz bratu lastnega rodu, ki jim povšeči ni Je to nekaj, kar se pesnikom za čuda nerado jemlje pod Dero in na papir — iz ust pa se utrne mimogrede. Vojska naj bol Prosim vas: poiščite koga, ki bo dejal, da je res in prav tako! Ga ni. Izmed tistih že celo ne, ki so svojo Kalvarijo že enkrat prehodili po krvavih bojnih poljanah, ki so v trudnih korakih speli dolga leta na svojo in vsega naroda Golgoto. Saj so se komaj oddahnili taki, pa da bi jih podil znova kdo pod bajonete in puške in v vse bridkosti? Pa da bi jih podila v bojni metež in strelske jarke nepremišljena mladina, skupaj zbrana, ne —: naročeno skupaj napodena in umetno podpihana? Zakaj le ta je vpila vsa nerazsodna in ie v besedah bojevita. Rečem vam: kdorkoli je bil, le enega povelja bi bilo treba: pojdite vi prvi., na čelo vseh... naprej.. .1--- Namah bi utihnili vsi in bi se plahi razbe-žali na vse strani in poskrili. Tako pa je kričati prav lahko, misliti pa ob tem: boš šla ti raja, pa se boš bila in streljala, mi pa si bomo meli roke, pa lepih besed ti bomo na-metali, da jih boš sita, ko kruha ne bo... Mi pa bomo potlej rekli: lejte našo zaslugo za narod... 1 Toda tisti, ki bi moral nositi težko breme težkih besed, tisti molči. In bo še dolgo dolgo molčal in le prosil: Vojske in lakote reši nas, o Gospod, Dosti je že pustila gorja in niso še pozabljene nje neštete bridkosti, niso še potočene vse solze radi nje... Iz dneva v dan še jokajo sirote brez očetov, matere za sinovi, žene za možmi, pa oni brez rok ali nog — o, naj gre novi kelih mimo nas... * * * Taka je ta žalostna slorija v splošnem in brea opisa podrobnosti. Pa ni s tem rečeno, da sprejemamo in priznavamo za vekomaj vse, kar je in kar še priti mora. Ne! Bolj nego kdaj vemo in verujemo in upamo, da sine nekoč dan, ki bo čist in svetel in lopel vsem bratom našega rodu. Pa morda ne bo z mečem dcbojevan. Kadar bo kupa bridkosti polna do vseh robov; bo dopolnjeno in se bo razlilo... In tedaj bo naš veliki dan in praznik, bo vriskajoča pesem naših polj in gora in Save in Drave in Soče — do vseh izvirkov ... Nekcč bo! Kdor upa in veruje, bo obilno poplačan. Tak je zakon narave, tak je zakon Boga. DOL PRI LJUBLJANI. V nedeljo se je v našem kraju, pri Sv. Heleni, vršila lepa, obilno obiskana javna orlovska prireditev, ki jo je priredila agilna Hrušiška srenja.. Je to menda prvi letošnji tovrstni nastop, ki je pokazal, da Orli preko zime niso spali, marvefl da so se z vso silo pripravljali in da so kar moč pripravljeni za svoj veliki dan v Stadionu. Nastopilo je čez 40 članov, 20 članic, 20 mladcev ter 25 Orličev. Staletni tek se je po izbirni tekmi vršil med odsekoma D. M. v Polju iu Sv. Heleno in ja slednji zmagal ter si tako priboril prehodno srenj-sko darilo, bronastega »zmagovalca«. — Naši domači Orli so se poleg priprav za ta nastop marljivo vežbali tudi v dramatiki. Prihodnjo nedeljo bodo v Domu igrali Jiraskovo dramo »Oče«. Poleg Igra je na sporedu še šaljiv kuplet »Dimnikar«, moški IZ TEBOJ. Naš rojak g. Jožef Knific, župnik Gorjanski, je poročil letos v Trtojah dve nečakinji, Angelo, bivšo cerkveno pevko, v Moše k Tomeljnu in Marijo, ki mu je 14 let vzorno vodila gospodinjstvo v Tomišlju in Gorjah z Antonom Nadižar, posestnikom v Trbojah z vrlim mladeničem, bivšim poslovodjem pri vrvarni Šinkovec v Grosupljem, našim somišljenikom. Obe nevesti sta bili vrli Marijini hčeri, vzgojeni pod vodstvom bivšega skrbnega župnika Trbojskega, Martina Štularja. Bog ju blagoslovil 71 Rasno. Koliko je vreden nos. Pri avtomobilski nesreči na Dunaju si je neko ljubko dekle poškodovalo nos, ki se je sicer zacelil, vendar je poškodba zapustila sled. Radi tega so se njeni izgledi za možitev nekoliko zmanjšali. — Ker lastnik avtomobila ni hotel dati odškodnine, ga je dekle tožilo za 10.000 šilingov. Sodišče ji je prisodilo 5000. To se ji je zdelo premalo, pa se je pritožila na višjem me-stu, ki pa ji je za poškodbo potrdilo le 2000 šilingov (16.000 Din). Še vedno nekaj! Bobnanje črncev. Znano je, da bobnajo črnci poročila skoz vso Airiko in da pridejo novice včasih na ta način prej skozi kot z brzojavom. Ko se je potopil veliki parnik »Lusitania«, so vedeli o nesreči črnci vse Afrike že teden nato. Ameriški prolesor etnolog Bucha-nan študira sedaj ta čudni način poročanja; doslej je mogel Ie ugotovili, da obstojajo ostanki nekega jezika, ki služijo za izmenjavanje poročil, Pn čemer pomagajo bobni kojih glas gre 90 do 100 km dale$, Slavko Savinšek: V soiiških plazovih Povest z gorenjskih planin »Do mrtvega! Vzemite kaj, pokličite še koga, da ga gremo iskat in doli prenesemo, predno ga sneg zapade!« , „ .. »K Blekarju stopim po Lojzeta; Ančka, ti pa izvleci gare. Za silo bodo do nas!« Stari Šinkovec hiti po Blekarjevega. Strašna novica plane od Blekarja v Dobravo, predno mine četrt ure, ve vsa vas. Cilka na Hribarjevem še ne. Cilki si ne upa nihče povedati. . , . . Financar hiti s Šinkovcem in Blekarjevim na kolovoz. Sneži močno. Že izpod snega dvignejo mrtveca, ga polože na nosilnico in zaneso v Dobravo. Najpreje do Šinkovca, potem dalje do Lipovska. Ivan hiti na Fužino, da naznani stvar in pride komisija. Komaj odide Ivan po cesti, plane strasna novica v Hribarjevo. Lona jo vrže v hišo, drugi si ne upa. Pa tudi Lona ne naravnost, ampak po materi. Mati se skoro zgrudijo. Cilka zasliši materin vzkrik v veži, pa plane iz izbe. »Kaj je, Mati?« »Matevž... 1« »Ali je mrtev?« »Ne on!« »Financar!« Molk. »Ivan?« Cilka gleda stekleno. »N6, oni drugi, ki je bil ž njim!« sune Lona. »In Matevž...« se prelomi iz Cilke, »... ga je!« dokonča Lona, V Cilkinih očeh je blaznost. »Jezus, Marija, ni res!« Janez vstopi in sliši zadnje besede. »Ni Matevž!« »Kdo pa?« Lona vprašuje. »Tilen!« krikneta Cilka in Janez hkrati. »Financar trdi, da Matevži Je videli« ugovarja Lona. »Kristus, pomagaj! Mati, Janez!« se trga kriče iz Cilke. »Ni, nil Matevž ni! Ne more biti 1« hiti Janez in potne srage mu stoje na čelu. Lovi Cilko, ki omahuje. »Financar je že šel po žandarje na Fužino,« pripoveduje Lona. »In Matevž?« se utrga iz Cilke, kakor bi jo kdo davil. »Je ušel v Golico,« odgovarja Lona. Pa ne čaka dalje, ker jo peče Cilkin obraz in skele oči njene. Že je zunaj in razpodi gručo ljudi, ki postaja okrog hiše: „ , »Nastave nemarne, domov pojdite, pa Boga hvalite, da ni pri vas!« Cilka sloni pri mizi, kamor jo je zvlekel Janezi več živo ko mrtvo. Krčevito ihti, mati ž njo, Janez miri. , , , ... »Cilka, ne verjemi. Matevž ne more tako udariti, samo Tilen. Matevž je tudi puško imel!« Cilka ihti dalje. »Cilka, nikar, boš videla, da ni Matevži Financas se je zmotil,« tolaži Janez. »O, ni zastonj grozil!« Janezu vstaja leden pot po životu. Razume. Razume, zakaj se je financarju tako mudilo v Fuzmo, Zdaj se bo maščeval nad obema, nad Cilko in Matevžem. Samo Tilen more skrivnost razjasniti. JEŽI CA PRI LJUBUANL OMutsko gospodaistvo uspešno napreduje m »seh poljih. Urejujejo se otoinska poU in ovte, v bitinji bcvioJnosU dobimo telefon. ter so aauj »a pnMHodtu .'.ela in krediti ie dokončana. Strojna eieitrifn* ladruga iaka smn> strojev, k; ie naroieni ia tviposUni is Bertiaa baje še pr**.'. eeic: avseeem — Tuji društveno fiTijeaje se pri-jetr.o nuvij* Tekoa; nuj* saio imeli revi m soto:ua s J-.lasota in skioptihiimi sh- k*Eii. ka!er* so bila tsdovoijivo t>i>isk&na Je- jih rsiialj \ Orel je svvje priprave M V-o - Bab;! oe. .izvršil in Ki cje vpritoriler v ne-cie!;o t ■ \V- ob s. r.akar opoaarjamo v se. ki se u t,- Juh. io absvijo komedijo sanimajo Pridite! sv. primož nad kamnikom. Ki rs si sfcevi r.a d« sv. Priiroia v se-Kv -•-.• S. -r.*;;*. Fjjtraj ob 3 to pridig* in več naš. Ni ;r\\..iYer to pridu* m pete liuntje s tUo. Kockarji toio lahko prv.eii tudi sakrsutez;?. VIŠNJA GOSA. O-v« štor iapansk* svete zj. sodni okraj Višajj vrši! v tvedei>» >0. naj* litS oh i >.v*vin*e > k*Mr«r. rti Gosieiau iu- - ivitomiki a« j»!eiji se vabite. — Erjavec, t. i. lučvlcik. PKEDOSLJTŠ PSI OANJT. - rs-oi iiiših onjaauA.-:; se tsjboi^še Kratua** u: posojilo.-* Iraa ie tet sailijoia ijjLirie« v'soj. ki s« ie vedno dvigajo, ser .m.-, ^odstvv potaj «asp*E-? v u »kavč as-•Al To /e teakeij aj ravuvso. ker vo- ; uvod res šara.: pre» ki a; ia skuJeni moije. ;e hranile :-.■* peeoiaer--i vara*. je dokat ie »v ti« j* varnost vsi člaai s vsem •--• p«waše«jea3 K*> fci se re fanans fia lesne; okteeui sv ojega rt-io ie v-se: biU iopje Živino so ventUrie pravv- teso režill. Sreč*, d* je bU posestnik "varovan. fu.il to je hilo dobro, da je bilo brer.vetemo dru-cai« bi iio polovico vasi, ki je sk^ va krita c lesenimi škoiijami A največ je pa ubranil« raz-5,irjenie tvnja moJoro* br;valax ki je delal« v rokah domačih gasilcev naravnost čuda. Njej se morajo lah valiti premr.oei, da so bili obvarovani ne-srcvo ixiiarj*. p« bret iijeme pripomfli njeno veliko k ris,'. PODROBEN". TodjisABi se prisrčno talivaljujem gasilnim ! društTom is Pcvikorvna. kranjske m re in Kateč ter ! vsem. ki sw pou-.asali. da so ko je gorelo pri mojem sosedu F ran.-u Lavtiiarju, po douiače Kara- bsiii-u. s svojo pridnostjo in skrbjo reš.li mojo hiio in moje n etje preo [Kiirom. — Franc Veber, ik>- ! sestnik. MKOUA - IZLAKE. V nedeto 10 t m priredi tuk. orlovski odsek javno telovadbo > sodelovanjem cele litijske srenje. Po telo. .- .t.: bo prosta ubava. Cela pri-reti.iev se vr- u« dvorišbi Topli"-ke restavracije v liiskah. Di to prireditev irpsdb v vseh oorih laoovoIjiT^v, nam sveooh iivalmo delovanje tuk. Orl* v tečajem ietu. *»j si pi«!še.'Ujurski odsek pr. okrau.tb tekmah priboril prvo mesto. K*ET>KI DAN NA TR^fil GOSI PRI NOVOI SESTI' r.« boikiisLai jMMOeljOk je potekel ve''častno. Ob-kfc-c priosior okrts; roci.irske cerkve e bil kakor mravlj i'. pela tavedaik naših nrni in fantov. Ze ur>!5 so >e vile do^e vrste vriih kmetov med vinskim, caricami gori k cerkvi Matere hoije. Pri sluibi Kiji, ki jo je kot običajno \>ako leto, opn-vi! g kaplan iz Peir*. je bila obsežna cerkev nabito p - na. ven iar ie mogel !e majhen del ljudstva v Marijino svetišče, drugi so morali otati zunaj- Po cerkvene« opravilu je n» okusno prirejenem prostoru pred cerkvijo otvoril ttorm anje iu-par. Fr. Fralc. Vnoiica. dva do tri tis.-č mol in f»!rtov, se je rercmiia na ibororslni prc~4or !er ;\axno s.e-.iiU uvajanjem govornikov: p.-ii. Bp>iar-ju. dr. Cesniku n ,'x»l. dr. Kuiovcn ZkiW>\ .\n;e je traja!o č« poktne, nakar je predsednik g. Brale lakijočii kmetski dan i lepim sklennia eoror.-c. — R«4Hsloienje u 4 SeierK-ev bilo iibo.-no in vsak je tapusiil Trško goro s sklopom: pribxinje leto aopet n« U kraj ln U dan, ki Je praznik zvei in znamenje kmetske iav«ylno«li BIEZNICA-TRJIC. V nedeljo 10. junija priredijo p^vcl nega društva sv. Jožefa U Triiča iaiet ,,„ , -Brraiico. Udeležili se bodo tu večernic potp 'fno pa priredili v dvorani pevski koncert, uri i^i 0 nastopi številni moški in mešani zbor s „ 111 pimi točkami. Med odmorom nam bo i-;, lav le' vel al tržili g. kaplan - brezniški rojak It ST. JERNPJA. Senljernejski liberalci se baje bahaio l- t so pretekla tri leU modro gospodarili pa n0pl»'° malo to gospodarstvo. Številke najbolj ,•„„' vore. Ko je leta 1925 Ant. Kadkovif ^ NaJboUSe, naJprJi / vodr i-raAefc mau.vjl. vaju p«-i.r»lKtvo .m i..'t, - a tr)ovra:»o ZAPRTJE. OOSTUMUS pr?nt. iijo ki-Uioo v : ■m- prtxtpa uui ii u-; oeLar. e, vidifftjTanJp, ZDBAVI Utir iEt.i>DCA, L»t»r CKEV. JETI-.K. tr« » H.-ics, tror« r t«t. r^-t :t» r* T *«h l«'»«rm»'a: 1 ««▼»: < 1»' n*T«ALOA«, St SAK, Trorml^t* iltn <*.*} : p-itou-t p ]}I)m T Martah u J u»,i. c:!'n.s. vse se t>o samo ne obupaj! .Vk" ni ir.^vejfa.•< h>iaii d«!je. A C:'.a-e ne uMaii. Cilka ihti dalje, da se Ja-r.; ~ u tre-.; - :v o. i^roti deseti uri je rrišia j* Kuiine patrulja orv,vr.škc»v ia rvirsvn.k. l\^k\ialš so mrho truplo. Ujtv^co.iii. da je bil fm*ncar udarjen s topim pre\iine-"-'• na>:oci's v>'-...i s;h\esrs u.iarv« takoj. Ju ^s -e tudi ori Liivn-šku. Pc^Juša. kar pripo-1 finamcar. k: se je vrnil i orožniki: z ub-tim r.a »traljo skori Dobravo, ra-- >s «or s as koiovot. "si v >ii rj> Gclico in ho-po ^-ibei rarai. Na seas n&lre ssostai. od-" ^ ~ »S-.--i-c.-.'i. Ubiti jfč jug ch? v. Za-< 5 » P. as J« v in v i-i kis. ir. Mi-vi fis^inu-is po f^vL ii « u kt^cl k-or. ia skaUski v.-i-s teC': le ki n i*? 15-rvti« a Matevža, a sir^^j«. Ma- pita* t Prrdbo w»i ia t drl- C v; Si Ssi-i-i irf . vV:. 12. je * tf vidia r£. Gre« ra-a k ; ■ -t- s.. - v-,!:«, ii v tsAo Poaasati au t-.-ce«. tocu y r>calk »i tBitr.»e. Ltve^ti več. ^ ki ...-a? rtliet ca Fion po oromike. 7; Utr r*®. ; ^ ' * L—>arac^ kosajsija ipor* Tu u atitn roc Jtisni ;«? š^bKVs! >Kio j» til irse-.ti orsšaii. >Mao s^ ^ ,> celem za skalel« trdi Ivan. Janez se zruši vase. Matevž je trpi bi jen. Janez se \me domov. Ne upa ziniti Cilki resnice. ker vidi njeno žgot-e vprašanje in napeti pogl -d. >Nič ni gotovega. Orožniki so šli iskat v Golico in nad Rudnik.' Cilka bre* sofre strmi pre^e. Teh oči Janei ne more giedati. Ko bi vsaj jokala! Jace-i premišljuje. .vi:tri bomo r.edeii natančneje. Nocoj pojdi spat. t zjutraj ;vče ujerao Tilna. Materia ne bo-vrh: Tiien pa i h počaka pri materi in . , 3 ^ pove-iai: tolaži hlapec in oči so mu 00 soiii. k: j.i djši in davi vase. F.es spravi Cilko v jgornjko. Do dne leii Cilka so v o—-ti-.-i. Jonei. ki venomer pošilja maler k njej, «Wede. Ko se »Jani. Janea ne vidrii • ec. A Lipe s«cu teve. .Or.jik je prišel nazaj, .ia gre v Fužino še no-sskat i Ona še si so doč-ili!: «-uisrz pLme domov. Cilka }? iaspa!i :3Titi recit- Cilki, ko se zbudi, da sem šel Tilna ^nsa:. Sen- « r.e bo skril kc< se je orožnikom, ofdeb Ttori~- —— Cilka uaue!< ci ze je na roc sr^ri Jacet Rije Lc grize v bre^; a sceff £i aircv, za^ie'. debelo le£. Pot mu cur-^ orrirz. ^ ca duši. nogi mu klecati. — r.-^l L i1 i«-? dalje. peha v tree . .. f ^ Roka pritisne J vM*." P«*:;: Je Mv-a pri zavv^L i i-..-^ odgovori Terpiaa na Ja- ^vo^ra^ >Z3rav^ ki ra Je 3t5« P«t je sapcavu.; ivo^. ZiiJ je k-.en ne^rno^U Umetni otoki. V Atliai-sker oceir-j rjiieravijo napravi n pU vajočt otoke, ki bodo skhti leiakun kot p;TiA...;j m njihove« predor:-rsiem po-lem. Dnršt^ ♦Intcnucio iul Corp:fa">oo« poč« vata5« j '->z»tk. umi deli. Pn . tak pb .1 a otok bo iiro^rs s.:*-- niiKro j* kru 10-JC. \ stfc otokov to test. Vsai bo priblii-ram« dotg in a»ffl lini. OM se bodo vr-stih r di! JV1 5i< km. N« Ms ©tokik Me ral.-ge to»- J fvocon ia Ir-uU. r>.t J-telesa Rtat pcs?a* 1= vsi-ke« po er bos zi prt-oofc šie. Nikar v k lat Lool Esber prr.i. %, bi moralo biti letos začetkom maja 55.876 Din v gotovini. Ko bi se bilo naslednja leta tako varčno gospodarilo, bi se moralo »ooet nekako toliko prihraniti, pa bi bilo začetkom inajnika tekom leta najmanj 55.876 + 48.269 = 104.1-15 Din prosto razpoložljivega imetja. Kaj je pa novi župan prejel ob nastopu? — V hranilni knjižici 6680 in v gotovini 1006 Din. Za novo občinsko hišo je bilo leta 1906 in 1927 v proračunu po 10.000 Din, na knjižici je pa samo 15.000 Din. Za razširjenje ceste na sejmišče je bilo istotako v proračunu po 5000 Din. Kje je denar? Ker se morati te dve postavki na vsak način dopolniti, ker sta bili v ta namen določeni — 15.000 Din, je jasno, ja je novi župan prejel primanjkljaj 7.285. — 15,000 — 7715 = 7285 Din. — Vsota ubožnega zaklada je ostala ista rszven prinstlih obresti. Vsota za sejme ne spada sem, ker se sama množi. Za gasilstvo se je pač odkazala vsota 15.000, a teh — kakor povedano — manjka pri skladu za hišo in za razširjenje cesle. Za ograjo šolskega vrtička je bilo v šolskem proračunu 8000 Din. Kje je ta vsota? Sedaj naj pa občinstvo sodi, ka j je prijetnejše _ prevzeti 48.000 Din gotovine ali primanjkljaj 7000 Din?! Te številke so neizpodbitne. d Da bodo ameriške zadere, ki jih imate urediti, prav rešene v Vašo korist, Vam jamči dr. Ivan Čeme, gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 6. Cene zmerne, po uredit-, plačilo. Muzikalični starii. »Ti Rado, a danes si Jih pa precej dobil, kaj ne.« »Da res, to pot je pa bilo hudo, oba, oče in mati sta štiriročno na meni igrala.« V umetniškem salonu. »Čemu pa stoji tu spodaj napis »študija«. »Kaj, ali se tega ne razumeš? Ali ne veš, da zato, ker je treba študirati, preden veš, kaj slika predstavlja.« Vraimim zaood za preiraes d. d. LJubljana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo domači in inozemsk i za domačo kurjavo in industrijske svrhe vseh vrst KspaSfel wreai!t»q Koks, livarniški, plavžarski In plinski Brl&ste. Prometni und za premog d. d. » LiiMfanl Miklošičeva cesta št. 15, I. nadstr. »arojre svoje noge ter nosite sedaj poleti sandale, katere kupite v najboljši kakovosti pri R. Stermedfl. Celic po sledečih nizkih cenah: št. 19—24 Din 32"—, St. 30—35 Din 68 — ŠL 25-29 Din 37"—, St 36-42 Din 96 — št. 43-46 Din 109 — Naročite ilustrovani ceniki Nejš&afle Vaš najlepši kras, Vaše lase! Toda s popolno zanesljivim ln preizkušenim sredstvom za lase s pomado Ane Cilag. Čilag-pomada se rabi ie nad 50 let po celem svetu pri milijonih ljudi z najboltšim vspehom, pomagala bo tudi Vam. Veliki lonček 60 Din, dvojni lonček 90 Din. K temu je potreben SDeeialni šam-pon za 20 umivanj glave 25 Din. Poštnina posebej. Naslavljajte svoje naročilo točno: .AURORA« odd.7, Novi sad. Železn eka47 marskih lastnih izdelkov Vljudno naznanjam, da sem otvoril delajlno in engros specialno trgovino v lastni hiši v Celju, Kralja Petra cesta 33. Ceni. občinstvu in gg. trgovcem se priporoča Ivan N. Adamič. Centrala: Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Podružnice: Maribor, Vetrinjska ulica 20. Kamnik: Šutna 4. 72 lom poletali na delo in se vračali domov. Pa se še dobijo ljudje, ki so tako bedasti, da trdijo, da vojne morajo biti zato, da ne bo preveč ljudi na svetu. Bog za vse skrbi. Ljudjo v železnih kletkah. 1/, Biskajskega zali-liva v Franciji je te dni odplula proti Vražjemu otoku ladja s čudnim tovorom. Bil je lo 5000 tonski zločinski parnik »La Martiničre« ki ima za svoje potnike namesto kabin močne železne kletke, ki so drugače v rabi samo za zapiranje divjih zveri. A njegovi potniki so bili te/.ki zločinci, prepeljani iz kaznilnice v St. Martin-de-lič. Vseh je bilo 418. Ker je od takih obupan-cev vedno pričakovati najhujšega, jih na ladji ne zapirajo samo v kletke, marveč so po vseh teh klelkf.h napeljane cevi; ki so v zvezi s parni-mi kotli. Kakor hitro bi se kaznjenci uprli, bi spustih v cevi. vrelo vodo in J"1 Poparili. Drugače pa ^bivajo kazmjenci med "0|go vožnjo dobro hrano Na vražjem otoku je Podnebje nezdravo, da skoraj noben kaznjenec Pozivi konca kazni. »Kje je Tilen?« izdavi Janez. »2e orožniki so ga iskali. Komaj se jim je umaknil. Pravili so, da je financarja ubil. Dejal sem jim, da ga tu ni bilo nič. Vse so preiskali, pa ga niso zasledili. Pognali so se ven za njim, ali menda jim je sneg stopinje zmešal.« »Kam je bežal Tilen?« trepeta iz Janeza. »Vrnil se je proti jutru in vprašal po materi. Povedal sem mu, da je nevarnost minila. Pa sem ga še vprašal, če je res ubil financarja.« »Kaj je dejal?« zagori trepeta je iz Janeza. »Da ga ni, da pa mora čez mejo, ker so mu preveč na sledu!« Janez prebledi in omahne na stolico. »Jezus!« mu plane iz prsi. »Kaj pa je?« se ustraši Meta. »Tedaj ga je Matevž! — Kristus, Cilka!« Vsi trije molče in meti njimi je groza in dvom, strašna negotovost. Mati pozna Tilna, pa molči. Njen sin je! Janez se vrača. Komaj hodi. In se z največjo muko zavleče za Lipovškom po ovinku od zadaj v svisli in v hlev in leže vznak. Ne upa si v hišo. Samo eno vpije in se kolje v njem: »Kristus, Cilka!« Dvaaajslo poglavje. Medem ko si je tisto jutro po financarjevem uboju hlapec Janez, vrnivši se od Mete in Terpina, grebel v dušo in iskal v njej leka za svojo strašno skrb za Cilko ter motil aa rešilno misel, ki naj bi mu pomagala obvarovati dekle najhujšega, so pred Hribarjevo hišo rabllsniH orožniški bajoneti in žan-darji so stopili v hišo ter vprašali mater po Cilki. Mati so trepetali po vsem telesu in skoro niso mogli najti odgovora v silni državici, ki jih je stresala. Naposled so sklicali Cilko iz zgornjice, kjer je ubogo dekle klečalo na kolenih pred Materjo Božjo in v solzah prosilo pomoči v svojem trpljenju in usmiljenja za svojega ženina. Pričelo se je spraševanje po Matevžu, kdaj je včeraj prišel, kdaj odšel, kaj govoril, kdo je bi še z njim, kdo sploh tedaj v hiši. Cilka je sunkoma od* govarjala na vprašanja, vsako besedo je morala iztrgati iz sebe, in venomer je samo čakala, kdaj se zruši od bolečine. Enako so orožniki gnjavili mater Hribarico, ki so naposled priznali, da je bil tudi Tilen prejšnji dan pri njih ter da sta z Matevžem skupno odšla . »Matevž je ženin vaše hčere?« vprašuje orožnik mater. »Je, na oklicih sta.« »Hodi večkrat k vam?« »Seveda pride včasih.« »Seveda pride včasih.« »Vedno čez Golico?« »Navadno.« »Zakaj nam tega niste naznanili?« »Počemu?« »Veste, da ga že dolgo zasledujemo?« »Ne vem; kaj pa je naredil?« »Čez mejo hodi brez dovojenja in na Štefanovo je napade lstražnika ter mn grozil, da ga ubije.« »Saj ni resi« plane vmes Cilka. »Financar je prvi začel in Matevžu grozil.« »To vemo mi bolje ko vi!« trdo odgovarja orožnik. »Poleg sem bila!« »Nevesta bo vedno ženina zagovarjala!« ji opo-nese orožnik. ■Nerodno. Na policijsko ravnateljstvo priteče neki mož: >Včeraj sem naznanil, da mi ja bila nkradena ura, toda bila je pomota. Uro sem izgubil in sem jo zopet našel.« Policijski komisar: »Obžalujem, tat je že v zaporu.« Iz otroških ust. Stric Janko, ki je bil mornar in je rad žvečil tobak, je prišel na dopust. Mali Mirko ga ogleduje ter reče: »Stric, čemu pa čokolado vedno ven plju- ješ?« Dobro zavarovana. Agent: »Torej bo-ste dali vso pisarniško opravo zavarovati?« Šef: »Da, samo stenske ure ne, na to tako vsi pazijo.« A Tega ni nikjer. Stara dama beraču: »Ko sem vam včeraj dala nekaj denarja, sem vas videla, da ste takoj zavili v gostilno. Ali ni to greh, da za žganje daste denar?« Berač: »Žal, do danes še nisem našel gostilne, kjer bi dali žganje brez denarja.« Ali so hočete osvoboditi svojega revmatlzma in trganja! Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene roke in noge, trenje, bodljaji, zliailanje po raznih delih telesa, da celo slabe oči. so čeSče posledice revmatičnih in prolinskih bolečin, ki jih je treba odstraniti, ker bo siccr bolezen vedno bolj napredovala. Ponudim Vam zdravilen ie s pijačo, ki bo ozdravila, razredčila vodno kislino, pospešila prebavo in izločevanje, torej ne tako-zvano splošno ali tajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mali narava. Vsakomur poskušnja zastonj I PiSite mi takoj In prejeli boste od založništva, ki jih Imam v vseh deielah, popolnoma Kantoni in (ranko poskuSnjo s poučnim navodilom. Saini se bo-le laIil:o prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovaniu sredstva! nufigss? niMKZKE, Berlia-lMilniErssSor!, Brachsaferstr. alr. 5. JTa*. 17. Slabi časi. Zdravnik: »Vi preveč pi-jete, pa premalo jeste.« Bolnik: »Ju, za oboje pa ne nese.« ^ Samospoznanje. Slikar pred stojalom: »Zlomka vendar, da ne morem slame naslikati tako, kakor jo imam v glavi,« Javna dražba košnje se vrši v nedeljo 10. VI. ob 2 pop. na Lavrici za Babno gorico na licu mesta, t j. poleg Krivca. Dcnl/lir* I Preklicujem pri sodni obravnavi rlctVlll> ; 23. maja 1928 izrečeno žaljivko, da je gospa Angela Nesman smrkla, ker ona ni smrkla. - Češnjice, 28. maja 1928. - Franja Vesel. l/iiniliamn zlato, srebro, platin in plačamo KUllUJcHlU 1 srebrno krono Din 3 60, 2 ure-brni kroni Din 7-20, 5 srebrnih kron Din 18-—, Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. — Tovarna za ločenje dragih koriti, Sp. Silka, Sv. Jerneja cesta štev. 8. Prvovrstni ŠVCdSKI iMft«n£walfiifti za roleto od 75 do 375 litrov, iz švedskega jekla, 10 letna garancija, vsi imajo krožnike v bobenčku. Zahtevajte prospekte od družbe z o. z. LJubljana, Mastni trg 25/1. Iščemo povsod uvedene zastopnike. Ne hodite bosi. Obut človek izvrši mnogo več dela. Stoji čvrsto. - Varale noge. Izdelugemo za Vas trajno, elastično In ceno ©omev. Sposobna je za vsak posel. Na poij&F, ženi doma, otrokom za šolo. Povsod in za vsakogar. Moški in ženski Din O S? ' Otroški vse številke po Din mM/m MM..... IIBIH'1 —^^ M Moli ogplasiiiBc Vsaka drobna vrstica ali-nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Izšel je tiovi obširni Katalog mod. pohištva .Razpošilja ga proti predplačilu Din 30" — v gotovini ali v znamkah Erm;in & Arhar. mizai'3'vo Št. Vid nad Ljubljano. Mladenič S,\Ln jen konj, trezen, se sprejme kot hlapec k trgovini. Ponudbe na mslov: Ant. Slergar, Kamnik. »Som1 na kmetih, staro 14— 16 let iščem za takoj. Naslov pove upra»a pod št. 5136. Žito čistimi pajfceij najnovejše vrste, in dobro delujoč šivalni stroj za čevljarja ali kroja a, se ceuo proda Tudi na obroke. Naslov v upravi pod št 5137. 2 mizarska vaienca sprejmem takoj. Hrana iu stanovanje pn moj-s'iu. Štolfa Anton, mizar, Spodnie Loke, p. Lukovica Gorenjsko. farehovles- puje F. Tome. Gori-čane p. Medvode. Naiptpolneji' STOEKFER šivalni stroji ta iiviije, krojače io čevljarje ter za Teak dom. Preden ti nabavite atroj. oglejte si to izrednost pri trrdki L. Baraga, Ljubljana Sclenburq. ul. 6/1. Br.zplač«, poult. 15 letno jamstvo. F. in I G 0 RI č A R — SlKnak - Sv. Petra OQ nudi najfinejši volneni popelin v « n- V5C^ najmodernejšh barvah po 48 Din, svileni popelin in crep deSin 100 cm širok za bluze po 44 Din, krasne vzorce v delenih, tudi z bordi.ro, 12 do 16 Din, razne pralne blagove za vsakdanje obleke po 11 do 18 Din, kotenino rujavo po 7.50 Din, belo najboljšo po 13 Din; veliko kilri° nairu)vcjših kamgarnov za .oške letne obleke v vseh cenah, najboljše vrste hlačevine, cefir in oxlord za srajce, izgotovljene delavne in Pražnje srajce od 35 Din naprej; damske in otrobe predpasnike, otroške oblekce, bluze, svilene in šerpe, delenaste in kambrikaste rute, Masne samoveznice, nogavice, veliko izbiro veze-"jnc itd., vse po jako znižanih cenah. Oglejte si in cene v naših na novo narejenih izložbahi ___Pazite na naš naslov in številko 291 V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! &C p X ..Prifotell mam 1 Jolalia bolnih" Nekaj o tobaku. Slavni berlinski profesor dr. Friedrichs je šel nekoč z nekim kolegom obiskat bolnika. Grede je stopil v trafiko ter si kupil zavojček nosljanca. Par-krat je dobro potegnil tobak v nos, nato pa zavojček vrgel proč. Ne daleč od tam je zopet stopii v prodajnieo tobaka, kupil zavojček, ponosijal in vrgel proč, kakor preje. V teku četrt ure je to trikrat ponovil. Spremljevalec ga začuden vpraša, zakaj ne nosi seboj tobačnice. »Jaz? Ne, nikdar,« odvrne profesor prepričevalno, »kajti potem bi se gotovo nosljanju privadil.« Dolga pota brez utrujenosti do lahko nazivali ie naši etariši in dedje pravi lepodišeči „Fellerjev" bol iiblainjoči Kmet nima tako udobnih prometn'h sredstev kakor meščan. Cesto mora po več ur peš hoditi iz eueg* kraja do drugega. Za utrudljivo telo so Palma kautuk pete dobrota. Palma pete so trajnejše kot najboljše usni«, cenejše ter dajo elastično hojo, ki varuje ževlje in telo. Ženski n otroSki Čevlji posianejo vsiod Palma kaučuk peta elegantni, lo !a za to ni nikakih višjih stroškov. Francoska linija - French Line Cie. G te. TYaitsatlantiqae Za Severno Amoriko io Kanado največji in najlepši brzoparuiki. Harre—Newyork samo 5 ng'c;i«c-ku Jekla fino ponlklan Din 39 . 44 , 84. liritve. D n it, n. 55, brli nI aparati Din 18, N, 48, Škarje lila 7, 16, M, icpui noži Din 3, 8, 29, Jedilno orod;o ln žlico I»)n 7, 16, 30, mani-li ro in Šivalno garnitura Mu 2S. 5», ttt, milili z« kavo lil poper llln 16, -v 42. 75, Skarjo za trto Din 25. 4t. aparat u bruSenje Dim 45, francoski kiju« D!ii 14, 4«, kladivo Dlu It, klešče Din 7, žepna vag« Din 7, vaiHčep Din S, žepne svetilke Din 5. razpSUJu saino v dobri In solidni kvaliteti veletrgovina B. STEKMECKI, CELJE 19. PiSite takoj po novi voikt cenik z v»o M00 slikami v katerem se nahajajo tudi vsi Športni predmeti za nOKOinet, tenis. hrib»la?.tvo i. t. d. Kar ne u*aj» »o zamenja ali vrn» denar. Naročila Jez r,09 Din se paSUjaJo pofitnlno prosto. ' Cinhar} ma^ba lovske puške, brovuinge, rlUDSli PU55\C samokrese, pištole za stra-šenje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetnini ogenj. F. K. liAISER, puškar, Ljubljana, Šelesburgova ulica štev. 6. Violine od 95'— Din, gramofoni od 845'— in, ročno harmoniko Hod hi'— Din. mando-I lina od 130- Din, leitre od 198— Din. I g i tare od 207'— Din, [lesena in pločevinastn ' pihala, tamburlcaitd. v prvovrstni kvaliteti, po iiredno nizkih conah, direktno g tovarniškega skladišča. S fini nu nnind Instrument, ki Vam ne bi am «*» ugajat, vzamemo nazal. Veliki Uustrovanl eenlk zastonj. Zahtevajto ga od tvrdko: SkladlSčo MEINEL & HEROLD mofonoT fn harnionS Maribor «tsr. »o?.«. 2* Ljudska posojilnica m M g £.n: Z2TS2C v Ljubljani j3nr-igai i ze-izn. Jferesa« inazne w r,: nEugomieS anim ser. T^zana roce -rr: tzt iriz ssaiesa Svcne arsrir: m rzr ri : " ' r, znisc. scma fe Trn? r a&sinl -- ---i- Tura. : r- r airassr- - « i VfaNflT k t; zisitc. ! 2T iT 2L O' I — '-77 "'Ti* --IfS? S^OTMI L2i. a aounuaa 22TOT: "!imm? ia. *• ■ - : - ir;: ;; ~ ;uua» ~ -t. t • ■ r s t taaiatsfc* ^Sir ~ ■• — "" ' — f '.ii. ' .1 — : *. "5 =■* OTihtss: .ffrst ^ ■ " t * s J.ti". —T2r .iar-' . "* : 4 lili. ti r-rr »j^-rr n •*» -r--. im^j«^ ej«aa ur a ""' t — " ai. » jr-: -jssOhbi x for-tnr ; s« — Pri ..te&niku fciiMma. c. "rrast- Ji IT»*~ljb I I * noaB u iM-.hr ai 1. " » < .-u ^ U1W W- -TSa- ttSESlt TKI. HBX0S«1!BR