Nemško hujskanje. Iz Celja, dne 21. februvaija. Na Štajerskem imamo 12 srednjih šol in 834 ljudskih Sol. Za te Sole smo imeli do Gaučevega ministerstva le 2 deželna šolska nadzornika, enega za srednje šole na Štajerskem in Koroškem, enega pa za ljudske šole samo za Štajersko. Baron Gauč je uvidel, da je težko izhajati pri toliki množini Ijudskih šol le enemu šolskemu nadzorniku, zato je ustanovil mesto drugega deželnega šolskega nadzornika. A nemški poslanci so se bali, da se bo imenoval kak Slovenec za spodnjeStajerske in obmejne šole, zato so delali tako dolgo, da so se deželnemu nadzorniku na novoustanovljenem mestu odkazali nekateri posli srednjih Sol. In tako smo imeli za 16 Stajerskih in koroških srednjih šol dva šolska nadzornika, za 834 ljudskih šol pa samo enega. V naučnem ministerstvu so videli to napako in vsled tega se je v letošnji državni proračun postavila tudi stavka za četrtega deželnegB šolskega nadzornika na Štajerskem. Nemci so za to dobro vedeli. Ko pa se ie v zadnjih dneh razširila v poslaniških krogih govorica, — ali je bila resnična ali neresnična, tega ne vemo — da bo novoimenovani nadzornik veSč slovenskega jezika in da mu bodo odkazane spodnještajerske in obmejne šole, zagnali so velikanski krik proti vladini nakani. V ponedeljek bil je v Gradcu cel6 shod nemških zaupnih mož, na katerem so sklenili in odposlali na osrednjo vlado ogorčene ugovore proti imenovanju novega nadzornika. Zakaj je nastal med Nemci tak krik? Sami uvidijo, da eden deželni šolski nadzornik ne more obvladati vsega dela, posebno pa sedanji nadzornik Linhart ne, ki se bori s slovenščino in kojega vzgojeslovne vrline se med strokovnjaki ne povzdigujejo v nebesa. Za šolstvo, posebno za spodnještajersko šolstvo bi bilo torej nujno potrebno, da pride kmalu drug nadzornik. A naši nemški nasprotniki nočejo, da bi se naše šolstvo razvijalo, zato so proti ustanovitvi mesta za drugega deželnega šolskega nadzornika. Nasprotujejo nam potemtakem nemSki prenapeteži ne iz stvarnih razlogov, ampak iz sovraštva do nas. Dobro, da to vemo, v naSih srcih se vsled tega gotovo ne poraja Ijubezen do Nemcev. Da se vedno bolj oddaljujemo od Gradca, pomagajo nam najbolj Nemci sami. .. Zdi se nam, da }e to edino, za kar smo jim v zadnjem času hvaležni. Kaj pa Nemce sploh briga, kako misli osrednja vlada ur*>diti .r^s« ijudskošolske razmere ? Popolnoma nič! Le nemška oholost in drznost si dovoljuje, vtikati se v naše razmere. Kakor se mi ne brigamo za gornještajarske razmere, čeprav živi v ondotnih tovorniških krajih mnogo Slovencev, tako se nimajo Nemci brigati tudi za naše spodnještajerske razmere, četudi si med nami par Nemcev služi vsakdanji kruh. Spodnji Štajer Slovencem! to je naše načelo in to mora biti načelo vsakega politika, ki hoče končno uvesti narodnostni mir v naše prekrasne kraje. Mi zato v imenu spodnještajerskega slovenskega ljudstva odločno ugovarjamo proti vmešavanju nemških sodeležanov v naše razmere in z ogorčenostjo zavračamo njihovo sovražno ^nasprotovanje našim najvažnejšim težnjam. Kaj se bo sedaj zgodilo? Ali dobimo pravičnega, slovenščine veščega nadzornika ali ga ne dobimo ? Bojimo se, da se bo vlada ustrašila nemškega krika ter pustila zopet celo reč zaspati. Naši državni poslanci so sedaj na Dunaju in se lahko pouče o nadaljnjih vladinih korakih. Ako vlada noče ugoditi pravičnim zahtevam Sovencev, ako noče imenovati drugega šolskega nadzornika, ki bo vešč slovenščine in ki ne bo uganjal nemške politike, ampak istinito skrbel za prospeh šolstva, našim štajerskim poslancem ni treba čakati na kaka druga vladina dejanja, ampak kar od ministra naj gredo v bližnjo prodajalno ter si tam nakupijo piščalk, trobent, ravnil itd. ter se ž njimi naj poklonijo gospodu poslancu Hofici, generalu češke — obštrukcije.