Politični ogled. Avstrijske dežele. Ker se drž. delegaciji, avstrijska in ogerska, snideta letos dne 4. junija v Budapešti, sprejme ji Nj. veličanstvo v soboto dne 7. junija v slovesnem zaslišanji. Ni še gotovo, vendar pa se trdi, da tirja od njiji drž. vojni minister 3'/2 milj. za nsmodnik brez dima." Velike poskušnje bodo z njim še le v jeseni pri vojažkih vajak — V Linci, glavnem mestu gorenje Avstrije, je bilo v nedeljo zborovanje šulvereina in je bile pri tem tudi več mož iz Nemčije. To pač kaže, za koga da dela šulverein in njegove šole. Nekatera gospoda pa se dela v tem, kakor da nima ni oči ni ušes. — Stajarski dež. zbor je poleg večib drugih razpustila visoka vlada in ces. namestnik v Gradei je že razpisal volitve: za kmečke skupine dne 27. junija, za mesta in trge dne 30. junija in za velika posestva dne 3. julija. Volilni možje volijo se tedaj že v prvih dnevib junija in zato, slov. možje, na delo! — Naši nemški sosedje na gornjem Štajarji upajo, da si pridobijo letos še vsaj dva konservativna poslanca v dež. zbor. Bog jim daj sreoo! — Koroško slov. društvo skliče v meseci juniji več volilnib shodov in bode tak že dne 8. junija na Stražišči blizo Celovca. — Na celem Koroškem zna še le eden živinozdravnik slovenski in vendar je Slovencev 2 petini vseb prebivalcev in znaao je, da alov. kmetje redijo veliko živine, toda liberalna gospoda ne misli nič na-nje, ko nastavlja ljudi na dež. stroške! — V Ljubl jani se dodela vodovod po celem mestu do konca junija in že dne 29. junija bode aloveano blagoslovljenje. — Veliki sbod družbe sv. Cirila in Metoda bodo letos poleti, najbrž kje na Primorskem. — V Gorici začne izbajati nov slov. list ia sicer najbolj za obrtnijske stvari. Dobro, toda nam se dosdeva, da je za enake stvari še dovoj prostora v onib listib, ki že sedaj izhajata za slov. Primorje. — Sliši se, da občine v Primorji ne dajo več tako rade dovoljenja za plese in vsled tega je upaDJe, da le ti sčasom izginejo s površja na veselje vseb pravib rodoljubov. — V mestnem zastopu v Trstu je bila zadnjo soboto velika burja in sicer za to, ker je bil slov. drž. poslanec Nabergoj v drž. zboru razkril marsikaj iz Trsta, kar ital. gospodi ni bilo po volji. Ital. gospoda pač naj pokaže rajši z dejanji, da ljubi Avstrijo ter ne sili v Italijo ! Nabergoj jo bode potem pa še rajši hvalil, kakor jo je takrat grajal. — Prejšnji ces. namestnik v Dalmaciji, fzm. Rodič je umrl v 77. letu svoje dobe. Spomin ostane resničnemu domoljubi blag. — Ljudska veselica v Zagrebu, prirejeua od ,,Sokola" zadnjo nedeljo, je bila velikanska ter se je je vdeležilo nad 16.000 ljudi. Nereda ni bilo in je imel torej ban KbuenHedervary zastonj strabii. — Znani Kossuth ne pripozna sedanjega reda vogerskih deželah, vendar pa se je našlo mož v drž. zboru, ki mu čejo po sili dati pravice ogerskega državljana. To je že več, kakor smešno; vlada se ve, da ne more privoliti v tako postavo. Vunanje države. Škof v Djakovu, mil. J. J. Strossmaijer biva sedaj v Rimu in so ga sv. Oče slovesno vzprejeli. Liberalni listi pa že vedo o tem potovanji slavnega domoljuba Bog zna, kaj vse povedati; umeje se, da ni na vsetn nič resnice. — Iz Italije se poroča, da je v obližji mestaRavenna in še na drugih okrajib bilo ve6 bomb nastavljenib pri mestnib poslopjib, na srečo pa ni nobena razpočila razven eue in ta je odtrgala obe nogi nastavljalcu. Mož je bil pa aajet za to. — Predsednik f rancoske republike, SadiCarnot, je zopet bil na potovanji in se je mudil tudi v Montpelliersu, ko so obhajali GOOletnico svojega vseučilišča. To prazaovanje je bilo sicer sijajno, toda predsednik ui ga bil rnenda veael, kajti bilo je še vae preveč po kršuanako; profeaorji iu dijaki ao se bili celo pri veliki sv. meši in glavni govornik je bil tamošnji škof mag. de Cabriere. — Belgijski kralj, Leopold II. biva že dalje časa v Londonu, glavnem mestu Auglije, in pravi se, da pregovarja tamošnjo vlado, naj ne vzprejema več anarhistov, ako zbežijo tje iz Belgije ali iz drugib držav. To bi bilo gotovo dobro, toda težko, če še sedaj kaj doseže kralj v tej reči. — Da pridenemški cesar Viljem II. v tem poletji v Ruaijo, toje sedaj že gotovo in z njim pojde tudi drž. kancelar, general Caprivi. Potovanje ima torej politiene namene. — Ruski vladi dela precej preglavice obravnava zoper bolgarskega majorja Panica v Sofiji ter naglaša za to, da mož ni delal v njeni službi pa tudi ne za-njo uataje, za voljo katere atoji sedaj pred aodnijo. Mogoee je to, ali ljudje nimajo nič veliko vere v te glaae. — Grecija se kaže sedaj bvaležna tistim državam, ki so jej svoje dni pripomogle, da se je iztrgala iz turakih rok: Rusiji, Angliji in Franciji ter napravi njib vojakora, ki so padli v tisti vojski, poseben spomenik. No veliko pau to ni, vendar je od nje bvale vredno. — Turska vlada ni privolila v to, da se reka Bojana priredi za ladije, kajti boji ae, ne brez uzroka, da pridro potem črnogoraki vojaki se ležje na tursko zemljo, kakor je to doslej mogoče. — Po vaej Bolgariji ae tepo kobilice v velicib trumah in je nevarnoat velika za Ijudi, ne aamo za to, ker požro kobilice vae na polji in vrtih, ampak tudi za voljo smrada ter Jebko. da se spočne celo kaka kužna bolezen vsled te nesnage. — Abesinjaki kralj Menelik si je naročil v Milanu novo krono, podobno papeževi tijari in stane ga 25 jezer laškib lir. Zlatar pa mu menda ne zaupa veliko, kajti tirjal je denar naprej.