Št 05. V & or*©i, v torek dne 14 oktobra 1............"M"" "!'¦'JU" MILUIH ..'¦ I I' 1913 Tečaj XLiil M -Vse »i narod, svobodo in napredek J< Dr. K Lavril. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. UpravnlStvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v !. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računfjo po Petit-vrstahj če tiskano 1-kraf 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost, Predavanja ^Narodne Prosvete" v Gorici. Krasno vspela lanska predavanja »Narodne Prosvete« se letos nadaljujejo. Mislimo, da je odveč, če še posebej vabimo Goričane na ta predavanja, saj vemo, da bo najsilnejši agitator za ta predavanja njih veliki lanski uspeh. Predavanja »Narodne Prosvete« v Gorici se ne smejo in ne morejo primerjati drugim navadnim predavanjem, ker pri »Narodni Prosveti« predava cvet jugoslovanske ior teligence in predava se najraznovrstnejša snov. Od vseh strani bodo prihajali predavatelji v našo Gorico in nam bodo poklanjali sadove svojega dela, naša dolžnost pa je, da se pokažemo vrednim njih naklonjenosti in da napolnimo pri vsakem predavanju dvorano »Trgovskega Doma« do zadnjega kotička. Gorica se lahko ponaša, da ima vsako leto predavanja, kakor jih žal nima naša bela Ljubljana, zato se mora Gorica, nje prebivalstvo izkazati vredno dela teh rodoljubnih posameznikov. Goričani smo na tem, da bomo lahko v par letih imeli v i Gorici svojo ljudsko univerzo; Podlago tej univerzi pa morejo dati le predavanja »Narodne Prosvete«. Zato pa vsak. ki želi svoji Gorici ljudsko univerzo, na predavanja »Narodne Prosvete«, da s svojo udeležbo pomaga ideji do zmage. Predavanja se bodo vršila tudi v hrvaškem jeziku in slovenski Goričani bodo to gotovo najtopleje pozdravljali. Ker tu morejo,pokazati, da ni izpuhtelo vse navdušenje, ki fo ga rodili balkanski dogodki, ampak da je ostalo in da se vesele Goričani, ko bodo jasno pokazali, da ne rabi Jugoslovan za medsebojno razumevanje ne besednjaka in ne tujega nejugoslovan-skega jezika. Če so nam drugi predavatelji nad vse dragic tedaj nam bodo naši bratje, ki imajo za seboj največjo pot še milejši. Ko smo lani-prvič slišali predavanja v hrvaškem jeziku, smo se odkrito rečeno malo čudili, da smo tako lahko vse razumeli, vsako besedo in vsak stavek predavateljev. Potem smo se pa morali sramovati, da smo dvomili le malo, ker spoznali smo dobro, da vlada en sam jugoslovanski jezik. Zato naj italijanskih prijateljev so Albanci krvavo plačali. Upor v novem srbskem ozemlju je popolnoma zatrt, pa tudi na ozemlju »neodvisne kulturne« Albanije se ne giblje več mnogo albanskih čet. Grozno je plačal albanski narod nasvete lažnjivega dunajskega Časopisja in dvomimo, če bo še kedaj poskusila »neodvisna« Albanija napasti svobodno Srbijo. Tedaj bi mogel biti obračun še hujši. Srbija je zgubila vsled poguma ljudi, ki sede na varnem in pošiljajo druge po kostanj v žerjavico, obilo denarja f.u tudi dokaj življenj. Naravno, da je naravnost življensko vprašanje Srbije, da zavaruje svoje ozemlje pred večnimi vpadi albanskih roparjev. Sicer so res za enkrat precej oslabljeni, ali kdo jamči, da ne bodo vporabljali bolgarski četaši odprte srbske albanske meje za svoje krvave izprehode no Srbiji. Morda jamči Evropa? Srbija si je izvolila vse drugo garancijo, ki ima mnogo več veljave. Albansko prebivalstvo se pridno pritožuje na vse strani in na vso moč. No, pa vse te pritožbe Arnavtov nimajo druzega vspeha, kot da mehčajo srca jokavim židovskim časnikarjem, ki izlivajo potem hektolitre solza na papir in javkajo kot stare škatlje o zatiranih in tlačenih »plemenitih« Arnavtih. V Bitolju ie proglasila srbska vlada o b s e d n o s t a n j e. Bolgarsko sobranje le razpuščeno. — Iz Sofije poVoSajo, da je kralj razpustil sobranje in da so razpisane nove volitve na šesti, december. Danes se konča na Bolgarskem obsedno stanie. Ker ne zboruie sedaj sobranje, je dovolil ministrski svet kar na svojo roko proračunski provizorij. Politični pregled. Zopet vohunska afera v Avstriji. —. Zadnje čase menda ne pozna Avstrija drugih novic kot zopet nova blamaža Ber-chtolda, razbita spravna pogajanja, novi državni dolgovi in nova vohunska afera. Komaj so vojaški krogi odkrili vohunsko početje Jandriča, so že morali potisniti Redlu revolver v roke in ni bil še Redi pokopan, ko so že vstajali manjši vohuni v taki meri, da res ne vemo, zakaj kar naravnost ne jemljemo načrtov od Rusov. Sedaj poročajo listi, da je v Lvovu aretirala policija bivšega uradnika Leo Krzme-nickega, ki je kar na debelo poročal varšavski ohrani in pa ruskemu generalnemu štabu. Ta Leo Krzmenicki je svojo stvar zelo dobro razumel. Delal se je velikega Poljaka, imel navdušene govore za polj-sko-madžarsko zvezo, bil glavni govornik pri proslavi poljske vstaje iz 1. 1863. in imel tako vstop v najboljšo poljsko družbo. Poleg tega je zelo marljivo deloval v raznih poljskih narodnih društev, tako da je imel velik ugled. Nakrat pa zapazi policija, da so ruske oblasti takoj poučene o vsakem koraku avstrijske vlade. Policija je začela paziti in res dobi kmalu v roke telegrame na ruski generalni štab, ki so nosili podpis Szymanski. Na tega Szymanskija je naredila policija seveda velik lov, pravega uspeha pa ni bilo, ker je bilo ime Szymanski samo izmišljeno. Ali lov je pa pokazal sled. Tn ta sled je vodila k Krzrnenickiju. Tega pa v začetku policija ni mogla prav verjeti, tak Poljak z dušo in telesom, ki proslavlja poljsko revolucijo proti Rusiji, bi delal kot plačan agent provocateur za Rusijo. Ne in Krzmenicki je brezskrbno vohunil naprej' sedaj pa pod policijskim nadzorstvom, tako da je imela policija kmalu zadosti ob-težilnlh dokazov v roki. Ker pa je imel Krzmenicki tako velik ugled, je Še vedno policija malo čakala, dokler ni dobila do-kaz, ki je jasno ovrgel vsak dvom. -Tedaj pa je aretirala policija Krzmenickija in preiskala njegovo stanovanje, kjer je našla vse polno obtežilnega materljala. Tako so našli pismo ruskega generalnega štaba, ki se zahvaljuje za prejete karte in se priporoča za nove. Dalje pobotnice za prejeti denar, še ne dovršene in že dovršene risbe in skice. Po pobotnicah je moral prejeti Krzmenicki saj 10.000 rub-Ijev. V njegovi »zapuščini« so pa našli tudi cel načrt za rusko brošuro, ki bi delala po Galiciji pripravo za upor proti Avstriji. Ko je bil zaprt, so ga vprašali, zakaj je to delal, odgovoril je, da iz prepričanja, ker je hotel združiti potom revolucije vse Poljake v eni državi. Na vsa druga vprašanja je pa odgovarjal le s smehom. Tako je Avstrija zopet rešena enega vohuna, samo če ne deluje na mestu Krzmenicke-ga novi, če ne celo kar trije. Pripravljeni smo pa lahko, da zvemo v kratkem o novem vohunu. Je pač tako v državah, kjer ljudje ne morejo razumevati državnega patriotizma. Kranjski deželni zbor je razpuščen in nove volitve se bodo vršile v mesecu decembru letos. Domače vesti. Smrtna kosa. —- V Gorici je umrl inženir Friderik Mosettig, vpoko-jen uradnik južne železnice, star 82 let. Pokojnik je oče okr. glavarja Pavla Mo-settiga in okrajnega komisarja dr. Jos. Mosettiga. V sredO, dne 22. t m. sviral bo v dvorani »Trgovskega doma« v Gorici izboriti češki, svetovno znani goslač Jaroslav Kocian in njegov spremljevalec M. Eisnc\ klavirski virtuoz iz Chicaga. Predprod;-5 > vstopnic je uljudno prevzela trgovina <*. Gabršček v »Trgovskem domu«. Dijaška kuMinja v Gorici je imela v soboto »pri jelenu« svoj redni letni občni zbor. Obširno poročilo priobčimo prihodnjič. Predsednik društva je profesor M. Mastnak, tajnik profesor A. So vre, blagajnik profesor dr. Fr. Rostacher. Sllvestrovo priredi letos moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Aletoda v Gorici in sicer dne" 31. decembra v vseh prostorih Trgovskega doma. Toliko v blagohotno vednost vsem s!'- ¦ venskim društvom v mestu. Pomen dri"l be je vsakomur znan in to zadostuje, da računamo, lahko.na polnoštevilno udeležbo. Avtomobilska zveza Gorica-Postojna. Med peticijami, predloženimi deželnemu zboru, se nahaja tudi prošnja avtomobilskega društva Gorica-Postojna za podelitev podpore iz deželnega zaloga. Tečaji za knjigovodstvo, slovensko korespondenco In italijanščino. —- Trgovsko in obrtno društvo za Goriško naznanja, da otvori dne 20. oktobra 1.1. učne tečaje za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino v Šolskem domu. Učni dnevi so pondeljek in četrtek od 8.—10. ure zvečer. Šolnina za celo dobo znaša enkrat za vselej K 15, katera se plača naprej. Opozarja se gospode in gospi-ce, ki nameravajo ta tečaj obiskovati, da se prijavijo najkasneje do 18. oktobra t. I. pri društvenem blagajniku g. Josipu Ivančiču, trgovcu v Gosposki ulici št. 11. Odmevi 3z volitev i dne" 13. Julija v Gorici. — Svoj čas smo poročali, da ie bil od volitvah v gostilni »Al Friuli« v Gorici velik kraval. Pretepali so se neki socialni demokratje iz Trsta in laški liberalci. Pred okrajno sodnijo so prišli Evgen Mu-lavec, Marij Mulavec, Marcel Dordolo. Mihael rttltnar, Santina SabiČ in Iv. Fa-bris, vsi pripadajoči socialnodemokratični stranki v Trstu, ki so bili napravili tisti dan izlet v Gorico, in pa Alojzij Rese-t iz Gorice. Tega slednjega je dolžil Fabris, da je njega pošteno nabil. Obtoženci so vsi zanikali krivdo in valiti so jo na v gostilni navzoče laške liberalce. V tem pretepu so bili nekoliko ranjeni: Hrčmarica Marija Fontanini. E. Zoccou (Sokol), S. Barazetti in Siivij Sfriso. ki so bili pozvani tudi kot priče; navzoč je bil tudi marki Just Obiz-*i. Ti so trdili pred sodnijo, da so začeli izzivati socijalisti, ponavljaje zlasti frazo »Dante pedocioso« in metali so okoli P'» gostilni kozarce in krožnike, izpovedali so glede Resna, da je bil on pretepen, ka-korhitro je stopil v gostilno; ni pa do-gnano, če sta bila med napadalci Marij in Evgen Mulavec. Obtoženec Dordolo Je bil pred sodnljo tako razjarjen in razgret, da mu je dal sodnik Vinci 48 ur zapora radi nespodobnega obnašanja pred sodnijo. Razsodba: * Resenv n oba Mulavca so oproščeni, Santina Sabič je obsojena na 10 K globe, drugi na na 24 ur zapora vsak-Dober spomin na vo ilno razbijanje in pretepanje. Triletna d^kMa .jaTttttintfa j^Versrfc dne 16. julija 1.1. Mati Marija Čolaut jeln-4* la pozvana pred sodnijo, ker je zanemarila potrebno pažnjo nad svojim otrokom. Nesla je vodo svoji svakinji v bližini, tačas pa je »pazila« m deklico neka M..FjaikJ kovic. Zapazila pa je, "da se je otrok odstranil, padel v vodo in utonil. Nesrečna mati je obsojena i"* 3 dni navadnega zapora. ¦ ' . • Dva stara reveža, .berača Anton Klanjšček, star 87 let iz Bat in Anton Gorjup, star 75 let iz Lokovca sta prosila vbogajme na poti ni Sveto goro. Naznanjena sta bila sodniji radi beračenja in vršila se je razprava pred okrajno sodnijo v Gorici. Sodnik Vinci je oba siromaka oprostil obtožbe, kar je le odobravati. Listnica uredništva. — G. dopisniku iz A. Take vrste do nsov ne priobčujemo. — G. P. v L. Ne oziramo se na Vaše nepremišljeno zapisane besede, ampak stvarno: pritožbe, o katerih govorite, ni treba zanašati v liste, in zlasti ne v takem tonu: mi smo vedno pripravljeni, sprejeti take pritožbe in tu so možje, ki bi radi posredovali, akn se j!m prijavijo pritožbe pa opravičene! Želimo, da se take reči uravnajo doma. hruHenje po ljubljanskem listu samo škpduie. Bodite o tem prepričani. Ni treba misliti, da smo mi kakšni nasprotniki mladine ter da jej hočemo zapirati usta radi opravičenih pritožeb! Domača politika. »Gesangsverem der Staatsbahner in G6rz«, — To društvo ima štampiijko, ki se glasi: Gesnngsverein der Staatsbahner in Gorz; to je pravo ime društva. Društvo je bilo ustanovljeno na sploh za železničarje in prvotno so bili člani Nemci, Slovenci'in Italijani. Zato se je imenovalo društvo Gesangsverein der Staatsbahner in Gorz. Ali Nemci so se polastili društva in mu nadeli ime »D e u t s c h e r Gesangs vereih der Staatsbahner in Gorz«. Tak napis imajo v glavi svojih pisem, spodaj je pa prvotno pravo ime v štampiljki! Dokaze za to imamo v rokah. Podpisan je >\Ohmann O s i m«. —- To društvo nima sreče.'Blamirali so se strahovito na dan 7. septembra, velik »e deficit nemškega slavja in sedaj to društvo niti zborovati ne more več v Gorici. »Pri treh kronah < so hoteli imeti zborovanje v soboto ll. t m., ali prišli so drugi gostje, ki so pregnali nemško železničarsko pevsko društvo. Nesramnost nemška in predrznost se bridko maščujeta nam njimi. Ki so hoteli osrečiti Gorico z nemštvom na debelo! Prosiava Verdijeve stoletnice v Trstu. Kot uverturo proslave je dosegla tržaška kamoristična skupina, da je pljunilo Ric-cordHevo založništvo na vse zahteve kulture in da ie prepovedalo Slovencem uprizoritev »Madame Butterflv* v slovenskem jeziku. Ta prepoved je bila i resnici tržaških Italijanov vredna predigra z.i slavljenje Verdija, ki bi se gotovo naHep-?] še zahvalil da ga slave taki kulturni barbari. Če pa ie že bila predigra taka. vredna samo kulturne ^mazancsti starega mesta, potem seveda, tudi nroslava sama ni mogla drugače izpasti. Čisto znamo ceniti pomen Verdijev in tudi mi smo bih* vzradoščeni. Če smo poslušali kteri njegov, umotvor. Prav radi tudi verjamemo, da pomeni za Italijane, Verdi več ko za dru-ae narode tu čisto v redu je. če ga praz-»nie laški narod z večiim sijajem !.ot tO delalo drugi narodi. Ali ravno iz teta vzroka na bi tudi pričakovali, da pokaže «3rod, da razume, da ve. kaj je bil niemu Verdi. Ravno vsled tega smo pa pričakovali, da bo vladala tam orisrčnost, da bodo vsi skušali proslaviti kulturnega delavca samo na način, ki je vreden njega brez ^rvr.aštva do druzih. Ali smo res to pričakovali. Resnici mi liubo bodi povedano da ne. Poznamo predobro kulturni nivo tržaških Italijanov, predobro poznamo njih la-?'kulturo in njih barbarstvo, zato smo bili nrinmvljeni na škandal. Ali da bi praznovali Verdija na tak način, tega nismo mi- slili. Šlo se jim pa$ ie za proslavitev moža, Čegar začetne črke sestavljajo ime Vit-torio Emanuele, Re dltalia, Verdi jim je bil Samo krinka za čisto navadno poulično demonstracijo. Zato je mogla biti taka uvertura in tak finale, kot ga nima Verdi v nobenem svojem delu, da se ie proslava končala z metanjem kamna in s psova-njem Slovencev. Na to svoje proslavlje-ijVftO-Jajš^i^k^iiiaasti reg^ahko ponosni nI vzamejo si lahko patent, da znajo tako mojstrsko proslavljati. Naj hvalijo boga, da fie živi več, Verdi, kajti nagnal bi jih z zasoljeno pesenco, da bi se, jim smejal. Vsak neapolski fakin. - . . ' Prosveta. Predavanja »Narodne Prosvete« po deželi so pričela. V soboto je predaval v Sežani dr. B. Vošnjak o Hrvatih in Srbih; predavanje je bilo Jako dobro poiskano. V nedeljo je predaval dr. Drago M a r u š i Č v Tomaju o ciljih in smotrih slov. naroda. Tudi to predavanje je bilo dobro obiskano. Več prihodnjič. Akad. ferljalno društvo »Prosveta« v Ljubljani. — Konstituiranje odbora: Predsednik: cand. med. Boris Šlajmer, podpredsednik: cand. ing. I. H. Zorman, tajnik: cand. iur. Arnošt Brilej, blagajnik: cand. med, Albert Trtnik, knjižničar: stud. iur. Franc Leveč, namestnika: cand. iur. Niko Štritof, stud. med. Karol Luscbitzkv, preglednika: cand. iur. Darin Pekle. cand. iur. Stanko Štor. lepa svotica, za kar bodi izrečena zahvala' vsem prodajalkam cvetic, zlasti pa tuk. gospč. učiteljici Zorki Češčut in g. nadu-Čitelju A. Rojcu, ki sta pripomogla, da se je vršil cvetlični dan. Knaka zahvala tudi vsem kupčevalcem cvetic. Upanje je, da se tuk. C. M. podružnica oživi, do sedaj je žal le životarila. Razvijaj se, rasti in cveti naša djčua podružnica sv. C. in M.'. Iz goriške okolice Gospodarski svet v Sovodnjah je sklenil uvesti neposredno davščino v zne--sku 10 K za podelitev stavbnega dovoljenja; z ozirom na to mu je že stari deželni odbor sporočil, da mora v to svrho predložiti deželnemu odboru prošnjo, opremljeno s tozadevnim sejnim zapiskom in z opravilnikorn za potrjevanje omenjene davščine, nakar lahko deželni odbor dovoli v soglasju s c. kr. namestništvom, da jfee sme nova davščina pobirati. Sokolski vestnik. Tekma III. okrožja Gš. S. Ž. prenese-na na dan 26. oktobra. — V zadnji številki našega lista je bilo objavljeno, da se vrši tekma HI. okrožja Gš. $. Ž. združena z veselico.v Prvačini dne 19. oktobra. Z ozirom na to, da so vsi telovadci v okrožju preobloženi z delom pri trgatvi, ni mogoče, da bi se že 19. t. m. vdeležili v polnem številu tekme, vsled česar se ista pre-\ loži na nedeljo pozneje t. j. 26. oktobra. Narodna obramba. Naročnike Braniborovega koledarčka za slov. mladino opozarjamo, da je cena s poštnin?) zaposamne izvode 25 v, za večje pošiijatve se poštnina tudi zaračuni naročnika. »Branibor« ne išče dobička pri tem, a škode tudi ne more trpeti. Za lani Še mnogo naročnikov ni poslalo denarja bodisi za posamne ali večje uaročbe. Prosimo! Ker letos ni večja naklada kot je bila lani. a se je razpečala, naj se naročniki požurijo. Šolska vodstva, krajni šolski sveti, denarni zdvodi, zavedni mladino! jubi, pošljite »Braniboru« naroČil in tudi — naročnino! DOPISI. h aidouskeaa okraia. Iz Riliemberga. — V nedeljo dne 26. t, m. bo pri nas, kakor se čuje, odkritje spomenika n'ekega Vidmajerja, ki se je odlikoval proti Napoleonovi vojski. Ta dan pride v Rihemberg polno veteranov; želimo pa si, da bi se ob tej priliki opustilo vsako obreganje ob Sokole kakor tudi ob brate Srbe, da ne bo tako kakor je bilo v Štanjelu, ko je neki z medaljami obloženi veteran udrihal po Srbih Še hujše kot gnusni nemški časopisi: enako priporočamo kapelniku »I. Slovanske godbe« iz Trsta naj pusti Sokole na miru, ne pa, kakor je bilo v Štanjelu na postaji. Upam, da se v našem naprednem in narodno čutečem Rihembergu ne dogodi kaj enakega, ker tu smo na jugu in ne na Dunaju! Iz kanalskega okraia 7, Banjške planote. — (Nova cesta). Konečno.le so začeli graditi cesto iz Gr-earja proti Batam, Banjšicam in Kalii. Žal, da se ni izpolnila naša želja; cesta se ne gradi po prvotnem načrtu, široka 5—6 metrov, marveč je skrčena na 3 m. Vsaj od Grgarja do Bat naj bi bila 5 m široka, kar tu prihaja v poštev tudi občina Vrh. Ko se je delal načrt, takrat je bilo umestno, poklicati k posvetovanju tudi par starejših mož, da bi se bil napravil načrt za dobro cesto z manjšimi stroški. Sedaj je še čas popraviti in cesto bolj na kratko speljati, da ne bo preveč ovinkov. Kaj poreče voiaška oblast, kako pojde po tej cesti vojaški voz; kako se bomo umikali drug drugemu in kdo bo čakal ravno v ogibalih? — Nova cesta služi 5 ali 6 občinam in prometa bo več kot po državni. No, nekaj je. ali prav ni. želja nas vseh bi se bila morala izpolniti! h kontetiskeaa okraia Štanjel. — Tukajšnji C. M. podružnici je dal cvetlični dan dne" 5. t. m. 57 K 43, v. .Kljunu slabemu vremenu se je nabrala ta Gospodarske vesti. Avštro-ogrska banka je pričela v Gorici poslovati včeraj. Goriški trgovci je ne bodo veseli, ker je ta banka uvedla doslej neobičajno menično poslovanje. Vse banke v Gorici postopajo tako, da menice, danes zapadle, o plačljive do pojutranjern popoldne brc/, slehernih troškov, brez protesta. To je ugodnost, ki so je goriški trgoVci dosledno uveljavili in je postala praksa, katere ni mogoče uničiti čez noč. To pa je storila podružnica avstro-ogrske banke. - Menice, ki jih je še v soboto hipotečni zavod naznanil trgovcem v soboto še po stari praksi in so plačljive do danes brez protesta, je dala že v č e-r a j'"p r o t e s t i r a t i. Po zakonu ima res to pravico, ne pa po dosedanji praksi. — S takim postopanjem se je slabo uvedla na goriškem trgu. — Goriški trgovci na-novelo takemu postopanju boj, ki bo uspešen, in sicer tako, da bodo zahtevali od svojih zalagateljev, nai menice inkasirajo po drugih bankah v Gorici. Ooriška gostilničarja zadruga je zborovala dne 10. t. m. O zborovanju bomo poročali obširneje prihodnjič. Za danes povemo, da se je zadruga izrekla proti povišanju deželne naklade na pivo. Trcovskl list- — Pod tem imenom začne izhajati v Trstu dne 18. t. m. narodno gospodarski tednik, ki ga bo izdajalo »Trgovsko društvo«. List bo prinašal točen tedenski pregled tržnih cen in poleg tega Članke o trgovini, obrti in narodnem gospodarstvu. Potreba takega Jista se je občutila že dolgo in je le od naših trgovcev odvisno, da se list tudi vzdrži. I ist bo sta! 12 kron letno, do novega leta 3 krone. Naročila naj se naslovljajo na Trgovsko izobraževalno društvo« v Trstu nI. s. Prancesco št. 2. Slovenski trgovci! Pokažite, da vam je ležeče na lastnem napredku in napredku svojega stanu s tem. da se naročite na svoj list. Poletni poštni in brzojavni urad v wf>r?kem konališču Sesljan se zaključi s 15. oktobrom t. 1. l Živinski trg v Gorici. — Na živinskem trgu v Gorici je bilo 375 glav goveje ?ivine in 1000 prešičev. Mrjasci in plemenske svinje. — Deželni odbor je v preteklem mesecu sklenil nakupiti mrjasce in plemenske svinje za snuščcvalne postaje. Samo da bo nakup dober! Da ne bo tako, kakor je bilo včasih z biki! Vodstvo uravnavnih de! pri hudour-nflcKi v Trstu se je proglasilo z ministeri-inhim odlokom za neodvisno.' Slično vodstvo, nai se u s t a n o v i tudi v Gorici! Koraki v to svrho se nadaljujejo. IRažne vesti. Največji hotel sveta. —V New Jorku grade sedaj hotel, ki bo.brezdvomno.naj-. večji, hotel sveta. Leži,na zahodni strani Broadwayamed 44. in 45, cesto. SJavno-: stna otvoritev hotela bo na Silvestrov večer 1914. Hotel bo imel 1800 sob za tujce in vsaka soba bo imela še poseben kabinet za preoblačenje. Hotel bo imel 24 nad--stropij nad zemljo in 3 nadstropja;,pod zemljo. Seveda bo veljal tudi hotel ogromno veliko. Nič manj ko 62 in pol milijonov bodo šteli delničarji za to orjaško stavbo in samo stavbni prostor je veljal 20 milijo- ¦ nov, kar pa ni čudno, saj so morali pod-reti med drugimi stavbami tudi dvoje gle-. dališč, da so naredili prostor velikanskemu hotelu, za katerega je razven imena že vse določeno. Trije veliki vhodi bodo vodili goste v velikansko, tri nadstropja visoko avlo, kjer bo središče vsega hotelskega življenja. Da bo tu življenje bučno in pestro, je naravno, saj bo privabil največji hotel sveta vse polno tujcev in domačinov. Pošta v aeroplanu. — Francoski' trgovski minister bo dal prenesti del pošte za južno Ameriko z aeroplanom v- luko Panillac na dan, ko odplujejo tje atlantski parniki. Kdo ie ujel Šukri pašo? — Takoj po dobitvi Odrina se je vnel med Srbi in Bolgari preoir. kdo da je ujel Šukri pašo. Srbi so reklamirali ta lep uspeh za sebe, z, enako silo na so pripisovali Bolgari sebi to dejanje. Sedaj pa poroča o zadnjih, bo-iih v Odrinu dopisnik »Novega Vremja«, ki je prišel potom Enver beja' v- zvezo z branilci Odrina in' ti so mu odgovorili na vprašanje komu je izročil Šukri paša svojo sabljo: Srbom. Srbi so operirali na zahod in oni so bili prvi gospodaril trdnjave Hederlyk. kjer se je nahajal Šukri paša s svojim štabom. Svojo sabljo je izročil Šukri paša srbskemu podpolkovniku Ga-vriloviču in šele zvečer je prišel v trdnjavo bolgarski polkovnik Markolev. Turki vejo za to, ie iz strahu za življenje Šu^. kri paše. so proglasili, da so Bolgari ujeli Šukri pašo.« S tem je jasno, da se niso krasili Srbi s oavovim. perjem, če so sebi lastili zajetje Šukri paše. Postrežnica podedovala 1 milijon 500.000 mark. — Neka stara dama v Wies- . badenu je volila svoji večletni postrežnici, ženi mizarskega pomočnika Diebnerja, 1,500.000 mark. Svojemu bratu, je volila/. 300.000 mark.. . . -. Velika nesreča na morju. — Ni še pozabljena grozna nesreča, ki je zadela lani potnike največje ladje sveta »Titanic«, ko že poroča brzojav o novi strašni nesreči, ki je zadela izseljeniški parnik »V o 11 u r-n o«. V četrtek je odplul veliki izseljeniški parnik Volturno iz Liverpoda v Ne\v York. 3000 km je že srečno preplul in nahajal se je ravno sredi visokega.morja, ko javijo straže nakrat, da je izbruhni! na parniku ogenj. Takoj je bilo sklicano moštvo, ki je začelo z vso vnemo z rešilnimi deli. Potniki so dobili rešilne pasove, moštvo pa je gasilo ogenj. Ves napor' mornarjev pa je bil brezuspešen, ogenj se je' vedno bolj širil, ker podpiral ga je močen veter, ki je postajal vedno silnejši, dokler ni zavladal silovit vihar. Grozovito so trpeli potniki. Stisnjeni na zadnjem koncu ladije so s strahom gledali, kako je napor mornarjev zaman in kako vedno bližje prihaja ogenj. Za njimi in okoli njih pa je div- -ial vihar, kamor je pogledal pomoči iska-joči človek, povsod je videl samo pogubljenje. Tedaj pa je pošiljal v ozki kajiti mornar brezžične brzojave na vse strani in prosil pomoči. In res. Kmalu zapazijo notniki na horizontu temno točko, ki'prihaja vedno bližje in kmalu se pokažejo obrisi velikega parnika. In takrat se obrnejo oči potnikov hvaležno proti nebu in vse začne na novo upati in veselejše jim teče kri. Pomoč ie tu. Pa prezgodnjo je bilo njih veselje. Vihar je začel ves besen diviati in ladija se ni mogla približati gorečemu Volturnu. V razdalji 100 m so morale obstati ladije in gledati, kako se širi na Volturnu pogubljenje. V tem je nastopila noč in nudila se ie vsem enako grozna kot veličastna slika. Sredi največjega viharja nlava goreča ladja in plamen razveseljuje obupane obraze stisnjenih potnikov. Tam v bližini na fromoč, deset ladij le že prišlo na pomoč; ki vsled viharja ne f (Daije na CetrH »tratil.) morejo pomagati. Dva elementa, voda ir> ogenj, hočeta uničiti ljudi. Bližina ladij je pa dala potnikom pogum, saj samo 100 metrov jih loči od prijateljskih ladij in potniki zahtevajo, da spusti kapitan Voltur-na rešilne čolne. In res spuste v morje čoln in trideset Hudi zasede polno upanja čoln. Pa vihar potegne in Čoln udari ob ladjo, da se prevrne in 30 ljudi še zgubi v valovih. Samo eden se je rešil. In na lacliiah se je slišalo ječanje pogubljenih, pa jim ne morejo pomagati. Le reflektorji ladij iščejo ljudi, da jim vržejo potem iz ladij vrvi in rešilne pase, a kaj ko je že vse prepozno. In drugič se ojunačijo nesrečni izseljenci in drugič zahtevajo od kapitana, da spusti rešilni čoln. Žaslepljenci! Še hujše je zdivjal vihar in niti eden ni ušel smrti. Med tem se je pa ogenj vedno bolj širil in mornarji, mu niso bili več kos.Vsak čas mora zleteti v zrak kotel. Grozno so trpeli ubogi izseljenci, končno pa le preneha sila viharja in proti polnoči je obdajala cela flotila čolnov nesrečni VoTtumo in sprejemala potnike, kaj jih je še bilo živih. Kot zadnji je zapustil gorečo ladjo njen kapitan. Koliko je žrtev? Od 647 ljudi se je rešilo le 485 oseb, 76 potnikov in 86 mož posadke pa je našlo svoj grob v neskončnem morju. Pa niti eden se ne bi rešil, Če ne bi priklical brezžični brzojav rešilne ladje, da so vzprejele nesrečne potnike. Tako je rešila moderna iznajdba tehnike nad 500 ljudem življenje. Organizacija Nemcev v Hrvatski in Slavoniji. V Rumi je zborovalo pred kratkim okoli 300 Nemcev, da osnujejo zvezo Nemcev v Hrvatski in Slavoniji. Do te organizacije je došlo največ vsled šolskih vprašanj. Na tem zborovanju je imel daljši govor Ferdinand Luider, urednik lista »Deutsches Volksblatt« v Rumi. Rekel je med drugim: Fred par leti so se še posmehovati gibanju Nemcev v Hrvatski in Slavoniji kot umetno izzvanemu gibanju. Istočasno so se poskusila vsa sredstva, da potlačijo to gibanje. Pokazalo pa se je, da je bilo to gibanje prirodna potreba in dandanašnji je malo krajev v Hrvatski in Slavoniji, kamor ne bi bila prodrla nemška misel. Da smo mogli odbiti napadanje na naše gibanje, smo morali seči po sredstvu samopomoči. V Hrvatski in Slavoniji je vsega skupaj 1496 ljudskih šol; na vsakih 1775 prebivalcev odpade po jedna ljudska šola. 130 učiteljskih mest ni zasedenih. Od 399.309 šolskih obvezanc^v poseča šolo samo 2741183, torej samo 68.66 odstotkov. K tem bi se moralo prišteti še 125.126 otrok, ako bi ne bilo v deželi privatnih šol. Od nemških šolskih otrok ne more 50 lilijoo fufečoafo iijilo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschea na Labi ortMe nedosegljiTo prej ia slej ˇ OTOji u8hr kontoBfct proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To spricojejo pnznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva »e po 80 vin. t lekarnah, mirodilnican m trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena je hhjna krema „Manera«, ki ohrani damam Čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod. odstotkov, pohajati v nikako Šolo, 80 odstotkov otrok ne dobiva sploh nikakega poduka v nemškem jeziku. Lindner pravi, da je naloga zveze, osnovati si šolski zalog, da tako naredijo Nemci konec današnjim šolskim razmeram. Kot daljnjo važno nalogo je označil gospodarsko organizacijo Nemcev z obsežno delavnostjo, da se dvigne splošna izobrazba. Delovanje zveze bo podpirala posebna organizacija nemških gospa. Po tem govoru je bilo izvoljeno za*» časno vodstvo zveze. Prva glavna skupščina bo v Oseku. — Tako se bodo Nemci organizirali na šolskem in gospodarskem polju, da se še bolj utrdijo v Hrvatski in Slavoniji. Odgovorni nttttalk In hd»J»teH IvenK»v6l« v Oorid. Ttrtu: aOorilka Tfotantat A. OabrKek (odgov. i- P*b«l«U Zatega: Dniibft «• izdajanje listov >Sofo> In »Primorec«. . - lajmurjla »rtttojblMataae 80 rta. Ako Je oglu obsetnejl! «6 ra«OBa u vaako besedo S Tla. lajprtBrafMjIe lnseriraaje ia trgovce ia obrtnik«. Koiiko Ja manillb trgovcev In obrtnikov v Gorlel, katera na delali (In celo v mestu) nikA« ne potna, kar nikjer na inaerirajo. Skoda ni majhna. Učitelj v pokoja išče primerne službe. -Naslov pove upravništvo. 330 Onroimn en krepak ufenec za steklarsko obrt, O|)lc|ill0 OC učenec, ki se je učil že mizarstva ima prednost. F. Cvek, Kamnik (KranjskoV. TrqoYski Domolinik.Kr^S^ ljanskega jezika, želi primerne službe v Gorici. Blagohotne ponudbe na naše upravništvo. Kemična trorniea Traiskirchen pr! Dunaju LIEBLEIIV & Co Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STEARl I (obl. zavarovano). Najidealnejše sredstvo za osušenje vsoh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. nepremočljiue fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitom ima ?.0—100% večjo trdnost kakor druge primesi. (Uradno preizku5enQ). Edina prodaja in zastopstvo: P. P. Vidic & Komp. — LJubljana. Julius Guttman & sin tovarna sodno. Grosskanizsa - Ogrsko ponuja sode In Lebre iz suhega slavonskega hrasta vsake velikosti. PoSiljateo se IzorSI tako]. Cene zmerne. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. I Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. Kupujte samo dvokolesa „fiei1ceM in „fl|f ena", ki so najboljši francoski sistem is najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni Stroji Driflfnal VlCfOlla so najprak-tičnejSi za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Šivanje in Stikanje (vezenje). Stroj tefie' brezsumno in je jako-trpežen. Peške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to- \ p,varni81ri ceni pri tvrdfei Kerševani & Čuk EBRICA. ga Stilm trn -' Slavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej Moric Hille t Bresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji 23 izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v Obertttrkheim pri Stuttgartu. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (FrSsmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje ko?in, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd, Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in f ran ko. "^©fc> •,.>.» gorica |v. Felberbaum sonca Corso Jos. Iferdt ll •mm- uia Caserma 15 nasproti izvoznemu trgu. Velika izber izgotovljenih oblek za nriožke In dečke Površne snknje za možke od K 25'— naprej i Obleke za dečke od K 550 naprej Obleke . . n „ 20'- » ji Hlače za možke c „ 2 - , Štajerske jopice „ „ „, „ 22*- ». j' Nepremo*. pelerine n možke 15'— , Kakovost izvrstna, kroj eleganten, #m*W4^^^ RL »Goriška ljudska posojilnica1' vpisana B&druga t omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, floanoaka ulica it, 7, I. a*4atr.) — Tclafe* It. 7» B»«nn poltio hrinllnice Itev. 8^.315. Na obenem zboru dne 27. aprila 1913. ne je določilo: Hranilna vloga m obrestujejo po 5% Stalne večje vloge t enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren t ni davek plačuje poioiil- nioa garna. Vlagateljem so na raspolngo hišni hranilniki. Z OTlftonje« obresti hranilnih vlog valed splošnega podraženja denarja, sviiatt 10 te »oral? sorazmerno tudi dosedanje 5/, oz. 6 % obresti od posojil. glavni <»al«žl se obrestujejo koncem leta 1912. 8 G% •tania 81. dec.1012 : Zadružnikov 1822 z dele« v znesku 57.012 kron. - Hranilne vloge: 1,022 15605. — PonojUa; 898 203 - R e a e r v n i t a k 1 a d: 125.235 86 - Lastno premoženje: 888 v*26 76. vi i^jmmmmuum*wam' ¦^m^^mmmin^^