Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euelid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
F O R A FR E ESLOVENIA
	1 J
SEND YOUR	
DONATIONS	
TO ^	
f CANADIAN CANCER	
-* SOCIETV	
LETNIK XII. — VOLUME XII.
TORONTO, 1. MAREC 1961
ŠTEVILKA 3 — NUMBER 3
VLOGA "NEVTRALCEV"
Usmrtitev Lumumbe, ki jo je vsekakor obžalovati, je znova dokazala dokaj nazorno, s kako dobro organizacijo razpolagajo komunisti. Kot na pritisk gumba so se pojavile' 'spontane" demonstracije ne samo v Moskvi in drugih satelitskih državah, marveč tudi v ne-nevtralno "nevtralnih" kot v Beogradu in Cairu, kjer je bila, kot poročila nakazujejo, povročena škoda najvišja. Da so bile protestne manifestacije pri Organizaciji Zcdinjenih Narodov v New Yorku dobro organizirane, dokazuje dejstvo, da je nekdo pred nemiri pretrgal telefonske žice v poslopju, ki so vodile do stražnikov.
Moskva je dodelila tako odlično vlogu Titu in Nasserju verjetno zato, da bi zvabila na svojo stran nevtralne ali še neopredeljene države Azije in Afrike. Zasedanje Varnostnega sveta sicer dokazuje, da zaenkrat še niso uspeli, toda učinkovitost komunistične organizacije je bila kljub temu dovolj jaano izpričana.
Varnosti svet je odklonil sovjetsko zahtevo po odstranitvi tajnika OZN Hammarskjoelda ter umiku čet OZN iz Konga, za katero so glasovali samo Sovjeti, ter odobril resolucijo za okrepitev OZN v Kongu in za preprečitev državljanske vojne tudi s silo, če bi bilo treba.
VPRAŠANJE ČLOVEKA
Obsodba 29 gospodarskih ko-losov električne industrije in njih predstavnikov je ponovno postavila vsaj za nekaj časa v ospredje vprašanje odnosa gospodarstva (in enako vsake poedine panoge človekovega udejstvo-vanja) do morale.
Zgodovinska pot do tega stanja je kaj razvidna. Individualizem ni samo razbil občestvene družbe in napravil iz nje statistično maso formalno demokratične države ali moderne sužnje komunističnega gospodarstva, marveč je razbil tudi poedinca v sveženj poedinih sposobnosti in dejavnosti, ki naj bi bile druga od druge neodvisne. Na ta način je hotel sodobni člo-
vek zatreti klic vesti, ki mu je klical: Ni ti dovoljeno. Ker je postala snovnost temu modernemu človeku najvišja dobrina, je postala tudi korist denarja kot njenega predstavnika najvišji zakon: Kar služi povečanju dobička, je nravno dovoljeno in dobro, kar dobiček ovira ali znižuje, je zlo.
Dokler se je proti dvojni morali borila samo vera, se moderni emancipirani človek ni dosti zmenil za te pridige. Toda kakor prodajalca alkohola bolj vznemiri, če začne pridigar povdarjati tudi zdravstveno okvaro, ki jo povzroča pretirana količina alkohola, tako se zdi, da postaja tudi
• Cardinal Tlsserant — član francoske Akademije. Kardinal Eugen Tissfirant, dekan kardinal-skega kolegija, je bil imenovan za člana francoske Akanemije, katere članstvo je omejeno na 40 oseb.
SVOPODNO GOSPODARSTVO — FARSA
Toliko opevano "svobodno" I gospodarstvo v ZDA je dobilo v začetku februarja t.l. velik udarec z obsodbo 29 družb, ki so bile obsojene na $1,787.000 poleg individualne obsodbe 44 vodilnih osebnosti teh družb na skupno globo $137.500 ter na po 30 dni ječe (7 oseb), dočim je bilo 21 obsojenih na pogojno ječo. Ta ( obsodba bo verjetno podlaga za celo vrsto odškodninskih tožb, ki jo bodo vložile razne občine in verjetno tudi država zaradi izgub, ki so jih povzročile tajno dogovorjene in organizirane ponudbe.
Glavna taktika, ki so je igrali vodilni predstavniki družb zelo previdno, je obstojala v tem, da so dogovorno vse električne družbe kot mogočne General Electric, VVestinghouse in druge, stavljale skoraj enake cene za razne velike pogodbe — z izjemo ene, ki je bila določena po dogovoru, da je ponudila nekoliko nižjo ceno kot ostale. Ta družba je seveda pogodbe dobila, toda pri naslednji ponudbi se je morala uvrstiti med one, ki so zahtevale višje cene. Tako umetno povzročena "najnižja ponudba" je bila seveda vedno višja kot pa bi bila na svobodnem trgu in so potrošniki, večinoma davkoplačevalci in odjemalci električne industrije mestnih ali državnih elektrarn, plačevali monopolno ceno. Nihče ne ve točno, kako dolgo je ta organizacija delovala — nekateri domnevajo, da vsaj 25 let. Podjetniki so bili tako previdni pri razgovorih ter tako dosledni pri uničevanju vseh pisanih sledov, da je trajalo tri leta, predno so zbrali dovolj dokazov, da so mogli začeti s procesom ter krivdo zagovornikov "svobodnega gospodarstva" tudi dokazati.
Vprašalna pola o razmerah pri delu in vaših delodajalcih v Oniario
Odgovori na naslednja vprašanja so zaželjeni vsled želie po izboljšanju delovnih razmer za emigrante in Novokanadcane, vsi odgovori se smatraja kot strogo zaupni. Pod nobenim pogojem ne bodo imena onih, ki izpolnijo to vprašal no polo, ali imena njihovih delodajalcev izročena javnim ali vladnim uradom.	.	.
Razume se, da morajo biti odgovori kolikormogoce točni, sicer se bi namen tega podvzetja, ki pri njem sodelujejo vse etnične publikacije, članice "Kanadskega etničnege tiskovnega kluba", ne posrečil in bi se ves naš trucl izničil.
Vzpodbudo za to vprašalno polo so dali različni uredniki etničnih listov, to se pravi osebe, ki st najbolj zanimajo za dobrobit etničnih skupin, za pravice in privilegije te zemlje m to zato, da se preprečijo slučaji diskriminacije, ki bi nastopila v kakršnikoli obliki.
VPRAŠALNA POLA "SLOVENSKE DRŽAVE":
1.	KDAJ STE PRIŠLI V KANADO?
Leto (........) Mesec (........) Starost ob prihodu (........)
Moški (............) Ženska (............)
2.	IZ KATERE DRŽAVE? (............................'.....................) Ste sedaj
kanadski državljan? (Da), (Ne)
3.	O VASI PRVI ZAPOSLITVI —
a)	Kdaj ste začeli delati? Takoj — (Da), (Ne) čez (................)
mesecev
b)	V Vašem poklicu? (Da), (Ne)
c)	Aii ste imeli pri iskanju dela težave vsled jezika? (Da), (Ne)
d)	Ce niste dobili dela pod istimi pogoji kot so jih imeli drugi uslužbenci, je bil temu vzok pomanjkanje kvalifikacije? (Da), (Ne) — ali morda ker ste tujega porekla? (Da), (Ne)
e)	Je bil Vaš prvi delodajalec vaš rojak, ali kak emigrant druge naroduosti? (Da), (Ne)
f)	Ali ste dobili Vaše prvo delo v Kanadi preko —
I) Vaših prijateljev? (Da), (Ne) II) Preko oglasa v listu? (Da), (Ne) III) Preko delovnega urada? (Da), (Ne)
4.	VAS ODNOS DO DELAVSKE UNIJE —
a)	Obstoja unija kjer delate? (Da), (Ne)
b)	Ste pristopili k uniji? (Da), (Ne)
c)	Ali je bila Vaša prošnja za vstop v unijo odklonjena (Da), (Ne)
d)	Ali po Vašem mnenju unija dobro zavaruje emigrante (Da), (Ne)
e)	Ste pripadali k uniji v Vaši stari domovini (Da), (Ne)
5.	VAŠ SEDANJI DELODAJALEC IN VI —
a)	Ste plačani za prekourno delo? (Da), (Ne)
b)	Dobite plačane počitnice? (Da), (Ne)
c)	Ali ste kdaj izpolnili ali vložili kako pritožbo? (Da),
d)	Je Vaša pritožba rodila kak uspeh (Da), (Ne)	1
6.	VI IN VLADNE AGENCIJE —
a)	Ali je bil kdaj vladni pregled na mestu Vaše zaposlitve? (Da), (Ne)
b)	Koliko služb ste že imeli, odkar ste v Kanadi? (............)
c)	Kolikokrat ste sami po lastni volji menjali delo? (............)
d)Kolkokrat	ste bili odpuščeni? (............)
e)	Ali ste kdaj dobivali brezposelno zavarovanje? (E>a), (Ne)
f)	Ali ste, po Vašem mnenju, bili dobro sprejeti od uradnikov urada za brezposelne? (Da), (Ne)
g)	Če ne, zakaj ne?	v --
I)	Radi Vašega ne-angleškega izvora? (Da), (Ne)
II)	Ker se niste znali pravilno izraziti? (Da), (Ne)'
h)	Ali Vaš delodajalec plača za Vaše bolniško zavarovanje? (Da), (Ne) — če, krije to tudi člane Vaše družine? (Da), (Ne)
7.	SPLOŠNA VPRAŠANJA —
a)	Ste član kake etnične (narodne) organizacije (Da), (Me)
b)	Kaka je Vaša izobrazba? Osnovna šola (............) Poklicna
šola (............) Srednja šola (............) Univerza (............)
Odgovorite po možnosti na vsa vprašanja. Izrežite to vnrašalno oolo ter io izpolnjeno pošljite čimprej na: uredništvo "SLOVENSKE DRŽAVE", 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario.
PRIPIS: Pripominjamo, da Vam ni treba pošiljati Vašega imena in naslova, nas zanimajo le Vaši odgovori.
sodobni ekonomski človek nekoliko bolj občutljiv za primere dvojne morale v gospodarstvu, ker instinktivno čuti, da mu postaja konkurenca vezanega gospodarstva iz dneva v dan bolj življenjsko nevarna.
Dvojna morala seveda ni omejena samo na podjetniško plat gospodarskega procesa, čeprav je verjetno na tej plati prvotna in še vedno vodilna. Krivi so je prav tako delavci, ki podpirajo korumpirane delavske voditelje, češ da jim ti izvojujejo boljše delovne pogoje, ki vlagajo v svoje delo najmanjšo možno mero napora, ki kradejo lastnino podjetja itd.
Občutek negotovosti, ki ga v sodobnem človeku povzročajo odkritja v milijone segajočih poneverb, monopolnih dobičkov, zlorabe oblasti in informacij, ki jih visoka mesta v javni službi nudijo, ter škode, ki jo povzročajo delavci zavestno v podjetjih, : dajejo nekoliko več upanja, da
1 bo večji del sodobnikov kot doslej začel razmišljati o pravilnem odnosu človeka do gospodarstva in do drugih r ^anog človeko-1 vega udejstvovanja ter končno uvidel ter to spoznanje v vsakdanjem življenju tudi uveljavil: da je življenjskost vsakega gospodarskega sestava odvisna končno od človeka in njegove nravne moči, da vsa svoja ravnanja podreja naravnemu redu, ki ga je Stvarnik položil v naravo stvari. Ker je človek svobodno bitje, niti Bog ne more zamisliti tako popolnega gospodarskega, političnega, ali kakršnega koli drugega reda, da bi ga človek ne mogel zlorabiti, na drugi strani pa dokazuje prav krščanstvo, da je možno na prostovoljni podlagi pri podreditvi snovnosti duhu in v omejenem obsegu človeka dostojno uveljaviti vse mogoče gospodarske sestava od popolne skupne lastnine do zasebne.
Večina prerekanja o prednostih svobodnega in vezanega gospodarstva s krilaticami o kapitalizmu je mlatenje prazne slame. Analiza gospodarske stvarnosti dokazuje, da obstojata oba tipa samo na papirju: popolnoma svobodnega gospodarstva v smislu popolnoma svobodne tekme nikjer ni ( za tiste, ki so še potrebovali dokaza, bi morala biti obsodba električne industrije dovolj zgovorna), pa tudi ne povsem vezanega gospodarstva po načelih komunizma (pred kratkim so bile objavljene statistike, da dobiva sovjetski državljan presen-teljivo visoke odstotke .živil od zasebnega sektorja gospodastva). Mera vezanosti in svobode je pogojena po mnogih vzrokih, ki j niso omejeni zgolj na gospodar-\ stvo in človeka dostojna življenjska ravan ni toliko pogojena po tehnični plati gospodarskih kot po duhu, ki preveva nosilce gospodarskega življenja, če nekatere dobe ne streme toliko za fizičnim ugodjem in prefinje-nostjo življenjskega standarda, je to bolj verjetno zato, ker so ' jim druge dobrine važnejše ter (jih bolj zadovoljujejo kot pa zato» j ker si ne bi znali življenje ugodne-! je urediti.
j Ko se bližamo 7 obletnici zna-, menite Leonove okrožnice Rerum
G. Allan Grossnian, član pokrajinskega parlamenta sprejema od g. Juliusa Baier — ja, predsednika Kanadskega etničnega tiskovnega kluba oljnato si iko, delo italijanskega umetnika g. Bruna Mesalgio. Slika je bila poklonjena g. poslancu ob priliki družabne prireditve na čast njegovemu imenovanju za ministra ontarijske pokrajinske vlade. (Photo — Daisons Press).
novarum, se nam zdi, da je svet danes mnogo bolj kot kedaj poprej dovzeten za dopolnitev Leonovega programa, ki ga je izrazil Pij XI. v okrožnici Quadra-gesimo anno kratko in jedrnato: PREOBNOVA NRAVI IN PREUREDITEV USTANOV
Končati je predvsem treba z izolaci gospodarskega življenja od nravnosti. Razbito in razdvojeno osebnost človeka je treba zopet dojeti v njeni celotnostni povezanosti ter jo postaviti na krmilo vsega zasebnega, poklicnega ter javnega delovanja. Potem bo tudi lažja pot do preureditve ustanov, ki na tem kontinentu dela težave celo katoličanom, ki jo v veliki meri "časte z ustnicami, njih srce pa je daleč od nje". Zagate, v katero stavljajo Združene države velike stavke temeljne industrije in prevoza (železna industrija, železnice, letalstvo), je napotilo že prejšnjo upravo, da je iskala poti, kako reševati spore med obema tabo-rama oz. jih sploh preprečiti, ker so posledice preveč težke za občo blaginjo. Predsednik John F. Kennedy pa je sedaj (16. februarja) imenoval posebni odbor (Advisory Committee on Labour-Management Policv) sestavljen iz 7 zastopnikov delavstva, 7 zastopnikov podjetnikov in 5 zastopnikov občinstva; predsedovala mu bosta izmenoma delovni minister A. Goldberg in trgovinski minister L. Hodges, ki se na najvišji stopnji približuje temu, kar je Pij XI. predlagal za celotno organizacijo gospodarstva. S tem je nehote priznano z najvišje politične stopnje, da mora biti vrhovno načelo gospodarstva sodelovanje, ne pa tekma.
dreš
NOVA SKUPINA T. B. BOLNIKOV V KANADI
Kanada bo sprejela tretjo večjo skupino družin beguncev, katerih člani bolehajo na tuberkulozi. Prvotno so bila odobrena sredstva /a dve skupini, toda hitro zdravljenje bolnikov obeh dosedanjih skupin in z njim zvezani prihranki so omogočili tretji skupini 114 oseb vselitev v Kanado. Provincialne vlade bodo kot doslej nudile oskrbo v sana-torijih, zvezna vlada pa plača prevoz. Ta skupina, ki je sedaj na potu, bo razdeljena: 2 v Prince Ed\vard Island, 5 v Novo Scotijo, 5 v New Brunswick, 15 v Quebec, 40 v Ontario, 5 v Manitoba, 20 v Alberto, 10 v Saskatchevvan in 12 v British Columbijo.
• Bcnemerenti svetinja za gdč.
Valerie Costelloe. Papeži so že večkrat odlikovali laike in duhovnike za delo v kreditnih zvezah. Pred kratkim je dobila od sv. Očeta Janeza XXIII. svetinjo Benemerenti gdč. Valerie Costelloe, ki je zaposlena pri National C a t h o 1 i c Welfare Conference (NCVVC) v VVashingtonu ter je obenem blagajnik NCVVC Federal Credit Union ter taknica Lige za District of Columbia.
Socialni dnevi v Halifaxu
Osmi socialni dnevi za angleško govoreče kanadske katoličane — Catholic Social Life Conference — bodo letos v Halifaxu, N. Sc., od 13. do 15. oktobra Predmet letošnjega zboravanja bo "Odnosi v industriji 70 let po Rerum novarum". Glavni govornik bo to-rontski pomožni prevzv. Francis A. Marrocco.
Študijski dnevi za celo Kanado so sedaj organizirani vsako drugo leto. Leto pozneje slede krajevni študijski dnevi za več škofij. L. 1960 so priredili 4 take krajevne tečaje (za Ontario in Qucbec v Peterboroughu, Ont.), ki skušajo splošna načela narodne konference konkretizirati za krajevne razmere. Sklepi so tako bolj konkretni ter obenem omogočajo večjemu številu duhovnikov in laikov, da se konference udeleže.
Vsebina predavanj lanskih štirih krajevnih konferenc je sedaj na razpolago vsakomur, ker je pravkar izšla v knjigi pod naslovom: The Christian Family Apostolate (The Social Department, Canadian Catholic Conference, 90 Parent Ave., Otta\va, Ont. Cena $2, obsega 214 strani).
Nacist Eichman sokriv tudi preganjanja Slovencev
Nevv York Times prinaša besedilo obtožnice proti znanemu nacistu Eichmanu, ki so ga lani ugrabili agenti izraelske tajne obveščevalne službe v okolici Buenos Airesa ter ga"picšputj aii v Israel, kjer sedaj čaka na obravnavo in tudi na pravično sodbo. Poleg ogromnega števila Judov, ki jih je poslal v koncentracijska taborišča po nalogu znorelega Hitlerja — število gre v miljone — ima na vesti tudi nedolžne žrtve drugih narodnosti. V obtožnici je med drugimi narodnostmi naveden tudi slovenski narod. Obtožnica pravi, da je Eichman dal nalog za izselitev pod nečloveškimi pogoji nad 20.000 spodnještajerskih Slovencev, ki so bili leta 1941 v juliju in avgustu izseljeni v Srbijo. Naj ga doleti zaslužena kazen!	i
• Nicholas M an d z i u k —
Queen's Council. Ena vidnejših osebnosti v gibanju kreditnih zvez v Manitobi in bivči maenažer Oakburn Credit Union Societv, odvetnik Nicholas Mandziuk, je bil vključen v seznamu oseb, ki so dobile častni naslov kraljevskega svetnika.
Edvard Gregorin umrl
V Ljubljani je v 63. letu nenadoma umrl igralec Edvard Gregorin, ki je nad 40 let posvečal svoje izredne talente slovenskemu gledališču in znatno pripomogel k njegov i sedanji visoki ravni. Že v gimnaziji v Ljubaljani je kazal veliko zanimanje za gledališče in pod pokroviteljstvom svojega profesorja za nemščifto Adolfa Robide je takrat sošolcem predaval v nemščini o zgodovini slovenske gledališke umetnosti. Proti koncu prve svetovne vojne je bil sprejet v igralski zbor slovenskega Dramatskega društva v Ljubljani in se kmalu povzpel do glavnih vlog. Prva njegova velika vloga je bil Tugomer v istoimenski Jurčič-Levstikovi drami.
Gregorin se je strokovno izpopolnjeval v kasnejših letih na Dunaju, v Leipzigu, Pragi in Ber-linit, kjer je bil učenec slovitč Reinhardtove gledališke šole". Tako dobro si je prilastil nerfišči-no, da so mu njegoii učitelji napovedovali gotov uspeh v nemškem jezikovnem prostoru, povrh tega pa mu je filmska družba UFA ponudila angažma. Toda Gregorin je ostal zvest svoji materni besedi in svojemu prvotnemu namenu, da se posveti slovenski gledališki umetnosti. Zato je vse laskave ponudbe odklonil in se vrnil domov.
} m
£VldE*
Izšle so knjige redne vsakoletne zbirke Mohorjeve družbe v Celju, ki imajo kljub rajnim težavam, največjo naklado (okrog (80.000 izvodov) v Sloveniji. -
Koledar je skrbno urejen in prinaša obilico zanimivega berila za najširše plasti prebivalstva. Tako se vrstijo leposlovna dela, zemljepisne razprave, članki o kmetijstvu in marsičem drugem po načelu "za Vsakogar nekaj".-
Večerniško povest "Iz-podkopana cesta" je napisal znani pisatelj Janez Jalen. Je tretji del njegovega romana "Vozarji", vendar predstavlja vsak zvezek zase zaokroženo celoto. Opisuje z živimi barvami ter klenim sočnim jezikom kmečko življenje na Gorenjskem pred 100 leti. Knjigo preveva krščanski duh, lasten našemu slovenskemu ljudstvu takrat in sedaj.
"Človek v stisk i" je naslov psihološkega dela, ki ga je spisal odliči poznavalec človeških srčnih skrivnosti prof. dr. Anton Trstenjak. Knjiga je dragoceno darilo našim rojakom v duševnih stiskah, ki jih in — žal — danes ni malo. Zato je upravičeno zbudila mnogo zanimanja, posebno, ker se je avtor že pred tem Uveljavil kot odličen dušeslovni in vzgojni pisatelj za odrasle.
"Knjiga o tehniki", ki jo je spisal profesor ljubljanske univerze dr. ing. Anton Kuhelj, in katere prvi del predstavlja letošnji zvezek, obeta postati dragocen vodič za široke plasti prebivalstva pri spoznavanju bistva in pomena tehnike in njenih pridobitev, ki v vedno večji meri posega v naše vsakdanje življenje ter ga oblikuje. Pisane je jasno, preprosto, obenem pa zanimivo. Opremljena je s številnimi slikami.
Kot izredne knjige pa sta izšla: 2. zvezek "Izbranega dela" F. S. Finžgarja, ki ga urejuje dr. Franc Xoblar. Obsega roman "Iz moder nega sveta" ter vrsto črtic in igro "Naša kri"; 5. zvezek "Izbranega dela" Fr. Ksaverja Meška. ki ga je uredil Viktor Smolej. Obsega novele igre in dva misterija. S tem je zaključena zbirka del tega po rodu štajerskega pisatelja, k' pa je s svojim življenjem ir umetniškim ustvarjanjem globo ko zakoreninjen v naši koroški zemlji, na kateri je več desetleti; živel in duhovniško deloval.
Slovenska književnost si utira pot v svet
Vedno pogostejši postajajo prevodi slovenskih literarnih del v tuje jezike, kar znova dokazuje visoko umetniško vrednost naše literature, katero znajo včasih tujci Više ceniti kot mi sami. V letu 1959 je založba Gerhard Stal-ling v Oldenburgu pri Harmurgu. izdala zbirko "Liebesgeschichten der slavvischen Volker". V tej 529 strani obsegajoči knjigi zastopata Slovence Ivan Cankar s črtico "Utrinek iz mladosti" in Anton Ingolič z zgodbo "Ugasle oči". Knjiga vsebuje nadalje izbrane novelice najslavnejših poljskih (Dabrovvska, Sienkievvicz, Prus, Žeronski, Piasecki, Hlasko), ruskih (Puškin, Turgenjev, Tolstoj, Bunin, Narokov), ukrajinskih (Fedkovič) čeških (Capek, Nemeček, Havliček) slovaških (Kukučin), srbskih (B. Stanko-vič, Andrič, Humo, M. Stankovič), hrvatskih (M. šenoa in šimuno-vič) in bolgarskih (žerkovski, Elin-Pelin, Kalfov, Karaljičev) pisateljev.
Dunajska založba Paul Neff pa je v antologiji (zborniku) najboljših šaljivih črtic iz svetovne literature prinesla črtico Slovenca Frana Miličinskega-Ježka "Primer izven delokroga".
Napovedan je tudi nov izbor slovenskega sodobnega pesništva v italijanščini, ki bo izšel v januarski številki dvomesečne revije "La Situazione" v Udinah.
Vedeti morate o zdravstvenih uslužnostih, ki so na razpolago v Ontariju v vašo pomoč, ali v pomoč članom vaše družine! Svetujemo vam, da si izrežete ta oglas za vaše nadalnje vodilo! USLUŽNOSTI ZA ZOBE Zobni oddelek oddelka za zdravje ima naslednje uslužnosti:
•	Zobne uslužnosti v ontarijskih umobolnicah in Glavni zobni laboratorij.
•	Uslužnost za zdravljenje zob otrok v neorganiziranih predelih. V to svrho posebej opremljen železniški voz.
•	Zdravljenje zob otrok v organiziranih predelih. V ta namen posebni denarni dodatki lokalnim zdravstvenim odborom. •	i '
KONTROLA NALEZLJIVIH BOLEZNI To vrši epidemiološki oddelek, ki pomaga vsem občinam pri odkrivanju mest, odkoder se začno nalezljive bolezni razširjati.
ZDRAVSTVENI ODSEKI
Zdravstveni odsek je povezava krajevnih občin za čim uspešnejši zdravstveni načrt. Taka povezava lahko povezuje, okraje, okrožja, več trgov skupaj z mesti ali tudi samostojna mesta. Tak oddelek posluje pod lokalno upravo oddelka za zdravstvo ki nastavlja osebje odseka, ki ga sestavljajo zdravniki, zaščitne sestre, veterinarji, preglednike sanitetnih naprav in pisarniške moči. SPLOŠNA SNAGA
Ta oddelek upravlja in daje nasvete lokalnim zdravstvenim odsekom v pogledu prehranjevalne snage, snage mlelfa in mlečnih izdelkov, snage prehranjevalnih prostorov, šol, krajevne dobave vode, snage v kanalizacijskem sistemu, kontrolo mrčesa in nadležnih živali ter vse druge možnosti obče snage. OBVESTILA IN RAZGLASITVE V tem pogledu so narejeni plani za čim močnejšo razglaševanje uslužnosti zdravstvenih ustanov, ki so ha razpolago ljudem Ontarija.
INDUSTRIJSKA HIGIJENA
Ta oddelek povspešuje zdravstvo v idu-striji. Lastniki so vzpodbujani k čim močnejšemu sodelovanju za zdravniško in zobno pomoč za čimbolj še zdravje na splbšno.
LABORATORIJI
Veliki del dela tega oddelka sestavlja bakteriološko raziskovanje kužnih bolezni. Tega vrše v glavnem zdravniki. Bakteriološko raziskovanje mleka in pitne vode je tudi ena izmed važnih opravil, ki ga vrši ta oddelek.
SEKCIJA BOLNIŠKIH NEGOVALK
Ta upravlja šole bolniških negovalk za vso pokrajino, in to v pogledu izobrazbe in življenskih pogojev v teh šolah. LJUDSKE BOLNIŠKE NEGOVALKE Glavni namen tega oddelka je, da pomaga lokalnim zdravstvenim odborom pri organiziranju uslužnosti javnih bolniških negovalk.
ZDRAVJE MATER IN OTROK
Oddelek za zdravstvo mater in otrok skrbi predvsem za zdravje pričaku j očih mater in za zdravje otrok v predšolski in šolski dobi.	.
DUŠEVNO ZDRAVJE Ta oddelek upravlja število umobolnic, kakor tudi bolniške-šole za duševno omejene otroke.
PREPREČEVANJE TUBERKULOZE
Ontarijo je srečen, da ima uspešno metodo, s katero oddelek za preprečevanje jetike vrši svoje uspešno delo. Sanatoriji za jetične so upravljani po vsej pokrajini na bazi prostovoljnih skupin, vlada pa prispeva dobršen del za vzdrževanje bolnikov v teh tbc bolnicah, prav tako daje vlada večje vsote denarja za nove gradnje. Ker je x-ray še vedno najuspešnejša metoda za ugotavljanje te morilke ljudi, vlada oskrbuje prevozne x-ray enote po vsej pokrajini. REHABILITACIJA
Z ustanovitvijo oddelka za rehabilitacijo, je to delo v tesni povezavi z drugimi zdravstvenimi in sličnimi ustavnovami, ki se iili lahko noslužujejo hivši bolniki umobolnic in tb-bolnic. PREHRANA
Ta oddelek je v glavnem organiziran le za konzultacijo. V glavnem organizira prehranjevalne konference ljudskih bolniških negovalka za vso pokrajino, kakor tudi organizira družinske posvetovalnice, šolske ljudske zdravstvene urade in klinike za dojenčke.
" , ONTARIO DEPARTMENT OF HEALTH ._
fortlointnl Bulldlngi, Toronto, Onlorlo. Heneurabl« Motthaw B. Dymorid, M,D, G.M., Miniti«
Mednarodna revija za pesništvo "Adam", ki izhaja na angleškem jeziku, je pred kratkim eno izmed svojih številk posvetila slovenskemu pesniku Mateju Boru. Objavila je njegovo pesnitev "šel je popotnik s! fn atomski vek", ki jo je prestavil znani prevajalec slovenske literature v angleščino, Janko Lavrin.
Iz Moskve pa poročajo, da bo v letu 1961 založba Goslitizdat izdala roman Ivana Cankarja "Na klancu" in zbirko pesmi Otona ŽUpančiča. J
Dr. Julija Payinan, šopek trnja 1860-1960. Samozaložba. 138 strani. Cena $1.50. Naroča se pri; Dr. Julija Pajman. Colon 364, Ramos Mejia, F. C. N. D. F. S. Buenos Aires, Argentina. Ocena sledi.
Vsi slogi
LAHKEGA in v kvaliteti preizkušenega spodnjega perila
mekani i kuražno grd e Srbe samo "pri poliču vina", a inače šute. "Popuštanje tu, popuštanje tamo, slabi našu odpornu snagu". Clanak imade samo jednu pogriješku i to, kada govori o "srbohrvaščini", koja se Sloven-cima naturava, kao da je to neki :ajeffnički srpsko hrvatski -jodhvat. Pisac ne zna, da je "srbohrvaščina" samo drugi izraz ?a srbijanski imperijafizam i da Hrvati ne samo neče ni čuti za nju nego ju mrze kao jedno od odvratnijih srbijanskih imperija-lističkih oružja.
London, 2. veljače 1961.
Dr. Juraj Krnjevič.
Europe and World Economy.
Pri Queen's Printerju v Ottavvi se dobi za $1.50 omenjeno delo (138 strani), ki prikazuje razvoj evropskega gospodarstva in njegove povezave s svetovnim gospodarstvom. Vsebina je razdeljena na naslednja poglavja: Evropa in svetovno gospodarstvo; Gospodarski razmah in vloga politike; Zastoj in vzpon v poedinih industrijah; Vzpon v medevropski trgovini; Trgovina z ZDA in Kanado; Trgovina s tretjo skupino držav ; Razvoj plačil v Evropi in v ostalem svetu. Knjiga je bogato opremljena s statistikami in preglednimi tabelami.
A) KOMBINACIJA do
komolca sega j očih kratkih rokavov
Penmans 253 bela; 251 naravna; 223 dvojnotkana bela;
B) V-OVRATNIK, do
komolca segajoča KOMBINACIJA Penmans 2530 bela; 2510 naravna.
C) KRIŽ-KRAŽ, brez rokavov, z enim gumbov, do kolen segajoča KOMBINACIJA Penmans 253 bela; 251 naravna.
D) DO KOLEN
segajoča, s kratkimi rokavi. KOMBINACIJA
Penmans 253 bela; 251 naravna
G)	BREZ GUMBOV z elastičnim pasom, do gležnje v dolge spodnje hlače. Penmans
253 bele; 251 naravne.
H)	T-MAJICE
za može in dečke.
I)	JERSEYS za
može in dečke, gladke ali s programi.
J) SPODNJE HLAČKE za
može in dečke; gladke ali s programi.
KRIŽ X KRAŽ Spodnje hlače za može in fante
Patentirane 1945.
Posebej narejene ž lahno oporo — udoben elastičen pas — patentirano zapirajoč "Kriz X Kraž" sprednji del daje prilegajoč krojen videz.
Narejene iz dobre kvalitete česanega bombaža. Dolga nošnja, lahko pra-i nje, likanje nepo-I trebno. Jersey mali	jice za kombi-§gt nacijo.
E) Do kležnjev segajoče spodne Hlače, z gumbi spredaj.
Penmans 253 bele; 251 naravne. 223 Dvojno tkana bela;
F) Majica 2 GUMBA SPREDAJ, kratki rokavi.
Penmans 253 bela; 251 naravne; 223 Dvojno tkana bela;
IZPLAČA SE VAM, ČE VEDNO ZAHTEVATE PENMANOVO ETIKETO ZA NAJBOLJŠO KVALITETO IN DOBRO CENO.
6-B-61
HRVATI O SLOVENSKIH PROBLEMIH
V Hrvatskem glasu, ki izhaja v Winnipegu, je dr. Juraj Krnjevič, ki ga smatrajo za dr. Mačkovega naslednika v vodstvu Hrvatske Seljačke Stranke, napisal uvodnik, ki ga ponastiskujemo (Hrvatski glas 13. februarja 1961). Uredništvo:
DR. JURAJ KRNJEVIČ:
Je li Slovenija ugrožena i dokle če "slovenščina" ostali samoslalni jezik!
Nema tome dugo, što sam upozorio hrvatsku javnost na jednu slovensku knjigu izašlu u Trstu. To je rasprava Slovenca Franca Jeze, a nosi naslov "Nova tlaka slovenskoga naroda". — Za mene je ona bila, u našim emigrantskim prilikama, odkriče. Pisana je stvarno i dobro dokumentirana. To samo po sebi nije nikakovo čudo, jer su slovenske knjige redovito solidno pisane. Nego sam način, kako Jeza raspravlja o slovenskom narod-nom problemu te kako on govori
0	nama Hrvatima, predstavlja novost. Vjerovatno je tomu razlogom činjenica, što on živi u Trstu
1	što je tako bliže domovini i kadar je bolje pratiti i prosudji-vati prilike u domovini nego li emigranti u prekomorskim zemljama. Slovenci u emigraciji u šivom največem dijelu prave dojam kao da se boje sadanje stvarnosti. Oni najrade žive u sanjama o vremenu izmedju prvoga i drugoga rata, i nikako sfe ne mogu sprijateljiti s time, da su se ona vremena iz temelja promijenila, i da se ono, što je prije rata bilo, nikada više ne može povratiti. Tako je to u pogledu situacije u Sloveniji, u pogledu situacije kod nas Hrvata te u pogledu odnosa prema Srbiji. Priznati istinu o temeljnoj situaciji im je teško, jer bi priznanje istine tražilo reviziju njihove sadanje politike. A baš toga emigracija nikako ne če nego živi u začaranorr. krugu sanja. Jezina knjiga je s time prekinula. Ona piše sasvim drugačije i o Sloveniji i o, Hrvatima i o odnosu prema Srbima nego li to obično čitamo u slovenskim emigrantskim listo-vima. Ja sam u svom članku naveo iz Jezine knjige gotovo isključivo samo ono, što veli o nama Hrvtaima, jer se tu vidi, da on pozna naše prilike dobro i da imade odvažnosti reči istinu o riama. Osim toga njegovi dokumentarni navodi samo potvrdju-ju ono, što mi Hrvati pišemo o svojim prilikama. To je bio za mene prvi Slovcnac u emigraciji, koji je nepristano, i bez bojazni za slovenske narodne interese, progovorio o nama Hrvatima, o prilikama kod nas i o našim narodnim težnjama i ciljevima.
Medjutim o nama govori Jeza samo nuzgredno. Glavno je ono, što iznosi o Sloveniji i slovenskom narodu. To sam je jedva dodirnuo i ostavio, da se na to vratim jednom kasnije. Kako se dnevno nove stvari dogadjaju i neprestano treba nove dogadjaje pratiti i komentirati nišam se do sada povratio na tu vrlo važnu Jezinu knjigu. Ne bih to valjda učinio ni sada, da nije u slovenskom časopisu "Klic Triglava", što izlazi ovdje u Engleskoj več 13 godina, izašao, u posljednjem broju dopis suradnika toga lista iz Trsta ("Klicu Triglava" adresa je: BM/Triglav, London, VV.C. 1) o istom problemu, koji Jeza razlaže u svojoj knjiži. Zanimivo, je da i suradnik "Klica Triglava" u Trstu, na granici domovine, naikon savjestnoga ispitivanja prilika u domovini, što sam naročito naglašuje, piše o istim probleminja na isti način kao prije njega Franc Jeza. Kad sam pročitao taj članak opet sam uzeo u ruke Jezinu knjigu i zato se na nju vračam. U uvodu knjige veli Jeza: "Ta se knjiga nije porodila iz nacionalnoga šovniz-ma, nego iz tragične spoznaje, da je slovenski narod danas, kao možda nikada prije, ugrožen u svom opstanku. Mene je — veli dalje pisac — vodilo kod pisanja
uvjerenje, da Slovenci mogu lako rješiti pitanje svoje budučnosti, ali pod Uvjetom, da pogledaju stvarnosti otvoreno u oči, jer je samoprevara prvi znak narodne smrti". Prigovoru, da bi takovo pisanje moglo škoditi ugledu Jugoslavije kod slovenske manji-ne u Trstu, pisac odgovara, da "istina ne može nikomu škoditi osim onomu, koji se je mora bojati". Jeza govori u glavnom o gospodarskim problemima, što se lahko vidi po naslovima poje-■dinih poglavlja same knjige: — "Gospodarsko iskoriščavanje Slovenije", "Koliko je Beograd do sada izvukao iz Slovenije", "Prisilni izvoz u druge republike u Jugoslaviji", "Beogradska birokracija izrabljuje slovensku in-dustriju"; "Koliko Slovenija gubi radi premalenog izvoza u inozemstvo", "Zanemareni promet stra-naca", "Plafoniranje (granica) cinejama". Zanemarivanje prometnih sredštava", "Uništavanje slovenjskih šuma", "Zastarivanje slovenske industrije", "Oduzima-nje narodnoga dohodka uzrok niskoga životnoga stupnja", "Teret socijalnoga osiguranja mora nositi Slovenija", "Gospodarsko pljačkanje smanjuje kulturni stupanj", "Slabljenje životne snage slovenskoga naroda", "Kako je s investicijama u Sloveniji, "Fiktivna (papirnata) autonomija narodne republike Slovenije", "Negacija slovenske državnosti i gospodarske auto-nomije odredjena je ti državhom ustavu", "Slovenski otpor protiv izrabljivanja",- "Srbski hegemo-nizam je samo promjenio konja". — OVo poglavlje počima Jeza ovako: "Danas je komunistička partija Jugoslavije nosilac srpske hegomonije, jer s« koristi komu-nističke partije i srpskoga hege-monističkoga imperij alizma, u-rtatoč ideološkim razlikama, stvarno slažu... Sa svojim pozna-tim cinizmom je srpski nacionali-zam, nakon drugog svjetskog rata", vidio, da je komunistička partija ona sila, koja lako održi Jugo-slavju na okupu, i tako je nastalo neko tajno savezništvo medju srpstvom i partijom, olakšano time, što je opet glavni grad nove Jugoslavije u srpskom Beogradu. To je omogučilo srpskim elemen-tima, da su opet zauzeli sve vodeče položaje u ministarstvima i središnjim ustanovama..."
Dok Jeza u prvom redu govori
0	gospodarskom izrabljivanju Slovenije i posljedicama toga za cijeli narodni život, suradnik "Klica Triglava" govori u svom članku u prvom redu o pogibelji što prijeti slovenskom jeziku, ne ouštajuči iz vida ni ostalih problema, koji ugrožavaju Slovcniju
1	slovenski narod. On prikazuje, kako se u komunistiškim književnim krugovima jugoslaven-skim ozbiljno vodi rasprava, kako slovenski jezik uopče nije samostalan jezik i kako bi flre-balo "uzbrzati stapanje". On piše, da "ljudima ide na živce, da se, na primjer, u Ljubljani na ulici toliko govori srpski: da su neki južni brati zasjeli se na bolje položaje". Svuda se "osječa fa» voriziranje srbohrvaščine". Zato on navodi primjere iz adminstra-cije, vojske, iz željeznica i iz školok. Dotle je došla Ljubljana, da su Srbi študenti na ljubljan-skoj tehnici tražili — veli on — od profesora, da im prednju srpski. U St. Vidu kod Ljubljane su počeli graditi prvo srpsko naselje u Sloveniji, itd., itd. Cijeli je niz tu dalnjih primjera. Po-
j goršava samu situaciju, veli I pisac, što su sami Slovenci

PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke, od Vaših vlog kot dragi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, popolne ah začane (nad tri mesece trajajoče) nesposobnosti za delo Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
Toronlo
Novi uradnik v toronskem uradu za državljanstvo. Za novega zveznega uradnika ministrstva za državljanstvo in vseljevanje v Torontu je bil imenovan g. Paul Kellner, po rodu Madžara, ki je študiral na Madžarskem, v Nemčiji in po prihodu v Kanado (1951) na torontskem vseučilišču. Po koncu vojne je bil nekaj časa v službi vatikanske poizvedovalna službe, ki je skušala najti iskane begunce, in pozneje v Nemčiji v službi organičacije ameriških katoličanov National Catholic. Wel-fare Conference.
• Uspela Prešernova proslava.
Slovenski študijski krožek v Torontu je priredil 12. februarja uspelo in dobro obiskano Prešernovo proslavo v dvorani Mednarodnega instituta. Pri proslavi so sodelovali kot recitatorji gg. Vilko čekuta, Ludvik Jamnik in Claus Juergens (od CBC in CBC-TV, recitiral Prešerna v angleščini); pela je ga. Milena čekuta ob spremljavi gdč. Marije Ložar ter pevska zbora Simon Gregorčič pod vodstvom gdč. Justine Grizon in hamiltonski cerkveni zbor pod vodstvom g. Draga Ložar j a. G. Vlado Mauko je prikazal zgradbo Sonetnega venca in v drugem delu Prešerna kot osebo. Prihodnji sestanek bo 12. marca ob 3h popoldne na 709 College Str. Na sestanku bo poročilo o knjigi
Chr. Dawsona "Unity of Europe' in Galbraitha "The Affluent Society". Vsi Slovenci iskreno vabljeni.
• Slovesna otvoritev nove slovenske dvorane v New Torontu
V nedeljo 26. februarja 1961, je bila blagoslovljena in uradno odprta nova farna dvorana new-torontške župnije. Ob tej priliki se je vršil slavnostni banket združen s pevskim koncertom. Vabljena so bila društva in organizacije,, ki delujejo med Slovenci v Torontu in okolici. Slovenska Narodna Zveza v Kanadi je bila na to prireditev uradno povabljena.
Prireditev je lepo uspela. New-torontskim faranom čestitamo k lepi in okusni dvorani. Čestitamo jim prav posebno zato, ker upamo, da bo nova dvorana nova postavka v slovenski torontski skupnosti, ter da bo mesto, kjer se bo navajalo k složnosti, edinosti, ter zlasti k demokratskim medsebojnim odnosom.
Občni zbor Krekove zadruge v Torontu
Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu je polagala račune svojemu članstvu na občnem zboru v slove-nski cerkveni dvorani v nedeljo popoldne, 26. februarja.
Predsednik zadruge g. Viktor Trček se je v svojem poročilu o
novem uspešnem letu zadruge uvodoma zahvalil preč. g. A. Pre-bilu za dovoljenje, da je mogla zadruga zopet zborovati v cerkveni dvorani. V zadrugo se je vj preteklem poslovnem letu vpisalo 84 novih članov, vloge pa so narasle za skoraj 100.000$ (od 295.1685 na 395.094$). Osebna posojila so narasla od 107.121$ na 120.227$, hipotečna posojila pa od 152.445$ na 227.871$. čisti dobiček je naraste! od 13.546$ na 16.099$. V drugi polovici leta je obbor odločil, da bodo odslej, izposoje-valci dobili popust 20% od vplačanih obresti takoj ob plačilu in ne šele po občnem zboru. Glavni namen te odločba je bil podžgati izposojevalce k' rednemu odplačevanju posojil in dolžnih obresti. Iz blagajnikovega poročila je bilo razvidno, da* je bila ta novost učinkovita, ker je bilo letos manj članov v zaostanku s plačilom obresti kot prejšnje leto. Garancijski sklad je v teh letih dosegel že lepo vsoto 12.706$, kar predstavlja povečano garancijo za vloge članov.
V lanskem poslovnem letu je moral odložiti svoje mesto v kreditnem odboru dr. Avguštin Kuk, ker je nastopil novo službo profesorja na High School v Hamiltonu. V tem poslovem letu pa bo zapustil Toronto prvi predsednik in dolgoletni tajnik zadruge Rudolf čuješ, ki bo nastopil v septembru službo profesorja sociologije na katoliškem vseučilišču Sv. Frančiška Ksaverija v Antingonishu, Nova Scotia.	>
Predsednik je v svojem poročilu omenil tudi, da se je zadruga koncem januarja 1961 zelo približala lani postavljenemu cilju — pol milijona kapitala. Skupna vsota vseh članskih vlog je znašala 31. januarja 1961 $410.582.99, celotno dobroimetja pa $441,-912.15.
Kljub iir.pozantnim številkam, ki so bile predložene članstvu na občnem zboru> pa vidijo ravnatelji in člani ostalih odborov glavno vrednost zadruge v uslu-
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
lanttu l zaupaujcm uumcic n«	.	. ..
novega slovenskega odvetnika "	No^bljC
in notarja.	Telefon: LE. 1-0715
• Pri volitvah "Kanadskega etničnega tiskovnega kluba" dne 28. feb. v Torontu je bil izvoljen delegat "Slovenske Države" za tajnika kluba za poslovno leto 1961—1962.
gah in pomoči, ki jo morejo nuditi članom.
ObČni zbor je odobril predlog ravnateljstva, da se izplača članom 496 dividenda. Od ustanovitve do vključno tega občnega zbora je zadruga vrnila članom v obliki dividend in rabata čedno vsoto 49.053 dolarjev. Pri volitvah so bili izvoljeni:
iv	ravnateljski odbor gg. F. Ur-!bančič in I. Zakrajšek, v kreditni odbor gg. J. Mihevc in S. Levstek,
v	nadzorni odbor pa ing. J. Opara.
• Novi nadškof v Torontu.
Papež Panez XXIII. je imenoval na prošnjo torontskega nadškofa in kardinala McGuigana koadju-torja s pravico nasletstva v osebi prevzv. Philipa F. Pococka, nadškofa iz Winnipega. Kot je bilo možno razvideti iz kardinalovega pisma, bo nadškof Pocock prevzel odgovornost za vodstvo to-rontske padškofije v celotnem obsegu in kardinal dejansko ne bo izvrševal svoje jurisdikcije, ker se zdravstveno ne počuti dobro.
W I N D S O R
V Windsorju, Ontario, je začel januarja 1961 izhajati nov me-* sečnik v angleščini—The Citizen's News, ki hoče služiti vsem etničnim skupinam.
Chicago
• Predpustna družabna prireditev SNZ — dasiravno je bila nekoliko prezgodaj— 21. januarja, je uspela. Sicer je bila neko-
liko manjša udeležba, toda razpoloženje je bilo ob zvokih R. Possediejeve godbe odlično, Dokaz, da se vse prireditve SNZ vedno privlačne.
•	Naši mladi v Milwaukee-ju. Naši mladi, to se pravi, dijaki in dijakinje, ki se udejstvujejo v Mladinskem pevskem zboru, ki ga vodi Rev. P. Vendelin, so se podali na pot v Mihvaukee, Wisc., da tudi tam pokažejo kaj znajo in kaj so se naučili pod taktirko svojega mojstra. V farni dvorani slovenske fare Sv. Janeza so zapeli in zaigrali. Pesmi, ki smo jih slišali v Chicagu, so ugajale in vžgale tudi v Milwaukee-ju. Prav tako tudi spevoigra "Vrag in čevljar". Kakor se zdi, je to letos edina skupina, ki predstavlja slovensko kulturno dejavnost v Chicagu. Fantje in dekleta, vstrajajte!
•	Heart of Chicago Comunity Council, ki predstavlja center slovenske naselbine pod predsedstvom dr. L. Leskovarja je v soboto 4. februarja t.l. počastil zasluge pri napredku okolice. Odlikovani so bili predstavniki razlčnih veroizpovedi, največ seveda predstavniki katoliških far, med njimi turi župnik slovenske fare sv. Štefana, Rev. P. Tomaž Hoge.
•	Poroka. Poročila sta se naš naročnik, g. Metod žerdin in gdč, Ivanka Lab. Naše iskrene čestitke!
•	Srebrno poroko sta obhajala v soboto 11. ber. g. Štefan čander in njegova soproga. G. Štefan : čander je janitor pri slovenski fari sv. Štefana. Bog daj njima dočati še zlati jubilej!
POZOR!
POTUJETE v RIM
Prenočišče; hrana, ogled
it a 11 in o Rima itd< vse te skrbi bodo ITALIJO? odveč, če se boste obrnili
na:
Hotel - Penzion BLED
j.* <
Vla Statllia, 19 — Telefon 777-192 - Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
16 milijonov in doseglo rekordno višino 124,375.760$; dividende so narasle na 3,654.269$; rezerve so dosegle 6,317.961$. V gradnji je nov dodatek, ki bo raztegnil poslopje na cel blok na 6720 West North Avenue.
Konzulat in knjižnico v Ljubljano
Dr. Ludvik Leskovar je poslal
novemu predsedniku J. F. Ken-nedvju čestitke v imenu pol milijona Amerikancev slovenskega izvora in ga obenem prosil, da odprejo Združene države v Ljubljani konzulat in knjižnico.
Uspešno leto pri St. Paul Federal Savings and Loan Association
Predsednik Frank P. Kosmach je objavil, da se je dobroimetje dvignilo v lanskem letu za skoraj
HRVATSKI KOMENTAR
Hrvatski tednik DANICA, ki izhaja v Chicagu, je objavil naslednji komentar k govoru dr. Mihe Kreka na Mihajlovičevi proslavi v Clevelandu. Komentar je Danica objavila f. februarja 1961 (T. XLr, št. 5, str. 6) pod naslvom: Vrijedno je zabilježiti...
"... da je b predsjednik slo-venskog dijela Jereze i nekadaš-nji beogradski ministar dr. MIha Krek rekao doslovce ovo u svom govoru u Clevelandu pred srbi-jaftskim četnicima: "Vaše je Udruženje preuzelo slavu poko-jnog denerala Draže Mihailoviča ... Draža Mihailovič stoji pred našim duhovnim očima, u našoj uspomeni, kao najmarkantnija figura guerilskog rata protiv okupatora i protiv komunizma. Ako može biti veči, on je još veči kao narodni mučenik. Vjerujem, da če ime Draže Mihailoviča ostati u historiji drugog svjetskog rata kao lijepo i čisto veliko ime junaka, vojskovode i narodnog mučenika... S ve više se probija u svjetlost čista istina (?): da je Draža Mihailovič samo iskreni patriot, koji je izgorio za svoj
ideal. Sve više je jasno: da Mihailovič nije htio ništa više, i ništa manje,.nego slobodnu narodnu (?) dfžavu, nezavisnu, demokratskim (?) ustanovama oprem-Ijenu, u suglasnosti sa narodom i po narodnoj volji uredenu... Odbijao je kao podmetanje svaku pomisao na neku politiku nadvladivanja jednog dijela nad drugim (?). Sva njegova unutar-inja politička filozofija najljepše je izražena u iskrenim riječima našeg čovjeka kad kaže: 'Od Devdelije do Triglava, od Dunava do Jadranskog Mora, sve je naše!'
—	a pri tom ni u pameti ni u sreu nema ni trunka (?) ni veli-kog, ni malog imperijalizma ili kakve bilo druge sebičnosti... Uzvišen primjer današnjim i budučim pokoljenjima... ! — ! Ovo superčetničko izdizanje Draže Mihailoviča jcdva mogu nadmašiti Jevdeviči i Duiči. Gosp. Miha Krek komotno zaboravlja temeljnu naredbu Draže Mihailoviča od 20 posinca 1941. — koju |su iznijeli sami srbijanski listevi 1— u kojoj jd stajalo kao cilj čet-ničke akcije stvaranje "velike Jugoslavije" i u njoj "velike Srbije etnički čiste" — uz uključenje Srbije, Črne Gore, Bosne i Hercegovine, Srijema,. Banata i Bačke
—	te "čiščenje (?) državnog teritorija od svih narodnih manjina i nenacionalnih elemenata" te stvaranje zajedničke granice iz-medu Srbije i Črne Gore kao i Srbije i Slovenije "čiščenjem Sandžaka od muslimanskog živ-Ija i Bosne i Hercegovine od muslimanskog i hrvatskog življa".
—	To je samo mali primjer šovinističkih, velikosrbijanskih ciljeva Draže Mihailoviča, koje-mu se danas dr. Miha Krek ne stidi pjevati hvalospjeve!"
DR. LAMBERT EHRLICH
* 3f
III Vprašanje Žolgerjevega mandata. (Nadaljevanje)
Ko je dospel 20. jan. v Pariz, je bil njegov prihod za srbsko-hrvatske delegate neljubo presenečenje, kakor mu je to povedal df. Rybar. V zadevi mandata je dr. žolger govoril z Vesničem in ta mu je povedal, da je vlada brzojavno sporočila listo Pasič, Trumbic, Vesnič in da je on to listo tudi že izročil konferenci kar je bilo za to potrebno, ker se je vršila 18. jan. že prva plenarna seja konference, pri kateri so morali imenovani trije nastopiti. Omenil je tudi, da je konferenca bila prisodila naši državi prvotno samo dva, in da je bilo le z velikim trudom mogoče izbojevati tri, sicer pa je še možnost dana,' da bo imela država štiri polno-močne delegate, namreč enega za črno Goro in razen tega je v opravilniku konference predviden roulement, po katerem se lahko menjata on in Žolger. Sicer pa je povdarjal, da on ne išče svoje koristi in načelo njegovega življenja je bilo služiti državi, kjerkoli je potreba.
V	zadevi mandata je omenil Pašic Žolgerju, da je on privrav-ljen njemu v korist odstopiti, ker je že star. Jasno je, da dr. Žolger nikakor ni mogel sprejeti te ponudbe, kajti Slovenci bi ne bili imeli nobenega interesa na tem, da bi Pašic izstopil iz delegacije. S tem bi se bili namreč nakopali odi j, da so izrinili onega državnika Srbije, ki je vstvaril Veliko Srbijo in jo je vodil v najkritič-nejši situaciji.
V	sporazumu z dr. Rybarem je sklenil dr. žolger ne izvajati nobenih konsekvenc in je torej
obveljal kot četrti polnomočni delegat, ki je bil tedaj pravzaprav "iiberzahlig" in ki je mogel le potom roulementa priti v seje in k drugim prireditvam pridržanim plenipotentiaireom.
IV Organizacije naše delegacije v Parizu
Delegacija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci je štela 4 delegate plenipotentiaires in sicer: Nikola Pašič, bivši min. predsednik, Ante Trumbic, minister zunanjih zadev, Milenko Vesnič, srbski poslanik v Parizu, Ivan Žolger. bivši minister, in vseučiliški profesor. Tem so bili prideljeni od vlade še trije delegati: Matija Boškovič, bivši srbski poslanik v Londonu, Oto Rybar, poslanec v narodnem predstavništvu in Josip Smodlaka, poslanec v narodnem predstavništvu.
Po sklepu belgrajske vlade so tvorili ti delegatje sedmorico, ki je v skupnih sejah pOd predsedstvom Pašiča razpravljala in glasovala enakopravno o vseh tekočih vprašanjih. Na znotraj so torej vsi delegatje bili enakopravni, so imeli isto glasovalno pravico in so bili enako odgovorni za vse sklepe delegacije. Za sklepanje je bilo veljavno majo-ritetno načelo, a vsek delegat je imel pravico zahtevati od delegacije, da sporoči v slučaju nesoglasja njegov separatni votum belgrajski vladi. Na zunaj napram konferenci so zastopali državo samo polnomočni . delegatje.
Delegaciji na strani stojijo posvetovalni in strokovni pomočniki, ki so razdeljeni v razne
v vseh sekcijah in sicer: Sekcija za internacionalno pravo: Dr. Leonid Pitamic, univ. prof.; Vojaška sekcija: Alojzij šuštar-šič, kontre-admiral; Ekonomska in finančna sekcija: Milko Brezi-gar, nacijonalekonom, Ivan Jerman, financijski svetnik,. Veko-slav Kisovec, odvetnik, Milko Kramar, industrijalec, dr. Janko Hacin, dr. Drago Marušič, odvetnik, Ivan Praprotnik, bančni ravnatelj; Etnografska in zgodovinska sekcija: Dr. Ivan čok, odvetnik, dr. Lambert Ehrlich, prof. bogosl., dr. Franjo Kovačič, prof. bogosl., I. Mačkovšek, inženir, dr. Janko Pretnar, profesor, dr. Jožef Ribarič, profesor, dr. Matija Slavič, prof. bogosl., dr. Tomaž šorli, notar; Sekcija za železnice in prometna sredstva: Franjo Vilfan, zastopnik donavske komisije; Tiskovna sekcija, ki je izdajala: dr. Ivan švegl, generalni konzul; Tajništvo: dr. Ivo šubelj., ministerijalni svetnik, dr. Bogomil Vošnjak, prof. vseuč., občni tajnik delegacije, dr. Bruno Hugo Stare, tajnik in vodja solv. pisarniškega oddelka; Experti za francoski in angleški jezik: Dr. Rudolf Steinmetz, vladni tajnik, dr. Miroslav Juvan-
Slovencem, ter obrnil pozornost na dr. Vošnjaka. 27. januarja je bil predlog dr. Rybara, da se imenuje dr. Vošnjak za generalnega tajnika, sprejet, posebno z ozi-rom na to, da so Slovenci prepustili v komisiji- za reparacije oba zastopnika Srbom.
Ljubljanska komisija za mirovno konferenco pod vodstvom dr. Vodopivca je organizirala ter financirala kurirsko službo, ki je bila edina zveza med Parizom in Ljubljano, po kateri se je od časa do časa prinašala in odnašala pošta.
Kot kurirji so prišli v Pariz profesorji Zupančič, Gregorin, Gruden, Novak, okr. glavar dr. Vodopivec, urednik dr. Knaflič, dr. Anton Novačan, jurist Ravnik, agronom Eugen Mayer in jurist Boris Kuhar.
V. Določitev teritorijalnih revendikacij v okrilju
naše delegacije
Takoj po prihodu Pašiča in
Rybara v Pariz je v prvi seji delegacije dne 6. januarja poročal Vesnič, da zahtevata Foch in Clemenceau nujno zemljevid, na katerem so označene naše revendikacij e/Tc j seji so prisostvovali Pašič, Trumbič, Vesnič, Rybar,
čič, prof. na pomorski akademiji	polkovnik Dušan Stepanoviči
v Reki; pomožna osobje: Gabri-	(sedaj general), Tresič-Pavišič in
jel Majcen, risar, Fany Pazdera,	ingeneur Mačkovšek.
strojepiska, Ivan Turna, pomožni	Glede slovenskega ozemlja
pisar, Ivan Pečjak, sluga.	delegacija Še ni imela nobenega
Imenovanje Dr. Vošnjaka za generalnega tajnika delegacije SHS se je smatralo kot koncesija Slovencem. Ko je belgrajska vlada naznanila v Pariz, da so imenovani Pašič, Trumbič in Vesnič za polnomočne delegate, je delegacija v Parizu računala s tem, da Slovenci sploh ne bodo imeli polnomočnega delegata in
.
zato so predlagali vladi, da naj imenuje Slovenca za generalnega tajnika. Opozorili so na Ivana Hribarja, poslanika v Pragi.
jasnega programa v rokah. Slo--venci so sicer jugoslovansko idejo pred vojno in posebno med vojno slovesno proklamirali, a značilno je, da v odločilnem trenutka ni bil izdelaln natančen načrt. Vršila so se sicer v novembru in decembru 1918 dolga posvetovanja v narodnih svetih v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu v zadevi naših revendikacij a definitivni načrt, je bil izdelan šele 4-. januarja 1919 v Ljubljani in v Pariz je prinesel ta načrt
Rybar je opozarjal delegacijo riaj šele dr. žolger 20,. januarja,
sekcije. Slovenci so bili zastopani to; da se določitev osebe prepusti 1 Delegacija v Parizu je bila to-
rej 6. januarja primorana sama določiti revendikacije.
Pašič je predložil zemljevid, na katerem je on te revendikacije zarisal in sicer glede slovenskega ozemlja v sporazumu z dr. Ko-roščem, kakor je trdil, toda te meje so bile zelo pomanjklive. Na Koroškem je bila izpuščena: cela Ziljska dolina, Plajberg, Veli-kovec s celim okrajem proti severu. Beljak in Celovec sta bila v Jugoslaviji.
Prekmurje je bilo docelO izpuščeno.
Na zapadni meji je bila Beneška Slovenija zelo skrčena in na Goriškem so bila Brda skoro vsa italijanska.
> Zato pa je napram Bolgarom tekla meja vzhodno od Vidina, blizu Sofije in je šla dol na Strumo.
Glede zapadne meje je povedal Vesnič, da mu je svetoval me-rodajni Anglež sledečo mejo: sredina Istre in razvodje do stare avtsro-italijanske meje blizu Tolmina. Sicer takega razvodja v tej smeri ni, a to je približno takozvana Wilsonova črta, ki je bila torej znana že tedaj.
Dr. Rybar je opozoril Pašiča na. napake glede slovenskega ozemlja in predlagal, da inžiner Mačkovšek te napake popravi. Glede zapadne"meje je predlagal, da naj se zariše v zemljevid točna etnografska meja in sicer tudi glede beneških Slovencev, čeprav ne velja to kot politična revendikacij a.
Istega dne popoldne je popravil Mačkovšek Pašičev zemljevid in sicer po sedanjih narodnostnih mejah.
V delegacijski seji (7. januarja) je predlagal Pašič, da se etnografska meja, kakor je sedaj zarisana na njegovi karti predlaga kot politična meja. Proti temu je Mačkovšek povdarjal, da bi se morala na štajerskem v smislu sklepa Narodnega Sveta v Mariboru revendicirati tudi
Ivnica in železnica špilje-Radgo-na, toda Pašič in Vesnič sta pov-darjala, da se moramo držati Wilsonovih načel in da morajo naše revendikacije sloneti na etnografskem nečelu in na načelu samoodločbe narodov. Zatc> sta pobijala ta predlog glede železnice špMje-Radgona in sta povdar-jala, da bomo zidali novo železnico Maribor-Radgona.
Prvi osnutek za mejo na Štajerskem je sestavil pokrajinski narodni svet za štajersko v Mariboru 26. oktobra. Na podlagi teh predlogov je sestavil dr. Kovačič elaborat ki ga je predložil narodnemu svetu Ljubljani. Ta elaborat je bil sestavljen po dveh vidikih, po strategičnem (po navodilih generala Majstra) in po ekonomskem. Državna meja naj bi namreč ne tekla preblizu Dravske doline, da bi južna železnica in električne naprave bile bolj varne. Ta predlog je vseboval sledečo črto: Dreieckkogel (1435), Sobot (1432), kote 1249, 1014, 726, St. Oswald (748), Golob (446), Eichkogel (547), Rosen-berg, Hornissdorf, Pitschgau, Bischofsegg, Oberhaag, Uterhag ; Bugau, Sagau, Zachnig, Wurzen, 514, 507, 496, 436, 408,. Kraner (387) Oberbogen, Lindt, 258, 259, Rtschendorf, Dcutsch-Goritz, Ober Burkla (260) Gruisla.
Načrt se je soglasno sprejel. Sobota, Ivnica, Ernovš, Lučane, Cmurek, železnica špilje-Rad-gona bi bile v našem ozemlju.
Tako je bila za štajersko sledeča črta določena: Mautnereck 1014, Hadernigg 1183, St. Loren-zen 917, Kapuner Kogel 1049, Radelberg, 993, Remšnik 758, Eichberg 450, 572, Kranach 547, 607, Lavičberg, 436, Aflenz 382, izliv Sul v Muro, Mura do Doners-dorf, kota 218, severnovzhodno od Obrajne, kota 325, in potem stara meja med Avstrijo in Ogersko.
Obveljala je torej črta Radelj-Remšnik, toda tako da so kraji
Arveš, Lučane, Gomilica in Erloš bili še v Jugoslaviji in se tako rešili dve veliki občini Gradišče in Klanj ac in slovenske minOri-tete v drugih občinah ki so bile' šele v zadnjih desetletjih ponem-čene. A Ivnica in leva obal Mure z železnico špilje Obrajna so se izpustile.
še isti dan sta profesor Deroc-co in ingeneur Mačkovšek zarisala eritografske meje v srbske generalke. Mačkovšek je popravil tudi prvotno Pašičevo črto vzhodno od Prekmurja v okolici Velike Kaniže, kjer je bila Mura zarisana kot meja.
Ta zemljevid se je izročil 8. januarja Fochu. Od programa sklenjenega 4. januarja v Ljubljani, se je rezlikoval zemljevid v sledečih točkah: Izpustil je na Koroškem gornjo Zilsko dolino in cel odsek Trg-št. Vid-Kotarče-Breže-Strassburg, na štajerskem Ivnico in zeleznico špilje-Rad-gona.
Ko je dospel dr. Žolger 20. januarja v Pariz mu ni preosta-jalo druzega kot akceptirati ta program delegacije, samo v nekaterih točkah je v sporazumu z dr. Rybarem znatno popravil reklamirano mejo in sicer na Koroškem: a. Zahodno od Šmo-horja v Zilski dolini so se opustile občine Ingenburg, Dropolje, Mičiče, Moše, Šmohor, a na novo se je reklamiralo Pontabel. — b. pri Beljaku se je pomaknila naša meja toliko na jug, da bi si Nemci eventualno mogli zidati železniško zvezo med Trebnjem in Gummern po dolinici mimo Einode. — c. V Labudski dolini so se opustile občine Ettendorf, Ettenbuch, št. Pavel in Granica.
Na štajerskem je zahteval dr. Žolger Ivnico, a delegacija se je izrazila proti temu.
V Prekmurju se je opustil nemški trikot med staro avstro-ogrsko mejo Rabo in cesto Sv. Gothard-Radgona.
(Nadalje prihodnjič)
Cleveland
Slovenski clevelandski rojak-iznajditelj
Dr. Frank J. Modic, sin slovenskih staršev, rojen v Clevelandu, kemik pri General Electric Co. v VVaterfordu, N.Y., je pred nedavnim iznašel novo umetno spojino z izrednimi lastnostmi trdnosti in odpornosti, s katero naj bi se zaščitile elektronske in druge naprave v raketah in vesoljskih vozilih proti raznih vplivom mehanskega, kemičnega in električnega značaja. Dr. Modic je študiral kemijo na Čase Institute of Tcchnologie v Clevelandu. Doktorat iz kemije pa je prejel na Iowa State'University.
Prireditev ZSPKB
Krajevna organizacije ZSPKB v Clevelandu je v soboto zvečer 28. januarja priredila družabno prireditev v Slovenskem domu na Holmes Ave. z večerjo in plesom. Obisk je bil zelo lep. Cisti dohodek je šel v invalidski sklad ZSPKB. Clevelandska organizacija ZSPKB zasluži vso podporo slovenske javnosti pri svojem delu in skrbi za invalide iz slovenske protikomunistične borbe, ki bi sicer bili tako hudo prepuščeni svojim lastnim, težkim usodam.
"Namišljeni bolnik"
V	nedeljo 5. februarja popoldan je Slovenski oder podal Molierovo komedijo "Namišljeni bolnik" v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Komedijo značaj ev in situacij so člani Slovenskega odra dobro odigrali. Posebno se je odlikoval g. Božo Pust kot namišljeni bolnik. Kot ostali igralci so nastopali sledeči: ga. Joža Varšek, ga. Mirni Mau-ser, gdčna. Mimi šef in gospodje Ivan Martine, Edi Veider, Milko Pust, Milan Dolinar in Pavi® Intihar. Režiral je g. Janez Varšek.
Nastop Kresa
V	nedeljo 12. februarja je plesna skupina Kres nastopila s slovenskimi plesi v okviru 12. folklornega festivala na odru cle» velandske Music Hali pred 3000 gledalci, ki so napolnili veliko dvorano do zadnjega sedeža. Plesna skupina Kres je predstavljala na prireditvi Slovence in je bila ena izmed šestnajstih narodnostnih skupin, ki so tamkaj nastopale. Folklorni festival prirejata letno clevelandski dvevnik The Cleveland Press and News in Cleveland Folk Arts Association.
"Županova Micka"
Za pustno nedeljo je v Slovenskem domu na Holmes Ave. dra-matsko društvo Lilija zaigralo Linhartovo veseloigro "Županova Micka" v režiji g. Janeza Varška. Micko je igrala gdčna. Zdenka Mejač, Šternfelkovko pa gdčna. Andreja Stanonik. V moških vlogah pa so na stopali: g. Ivan Jakomin (Tulpenheim), g. Marjan Kosem (Monkof), g. Stane Gerdin (župan Jaka), g. Ivan Hauptman (Anže) in g. Miro Odar kot šribar Glažek. Igra jc prinesla gledalcem mnogo smeha in zabave.
Prireditev Slov. šole pri sv. Vidu
V	nedeljo 19. februarja je Slovenska šola pri sv Vidu v veliki šentviški dvorani priredila zelo lepo uspelo družabno prireditev z večerjo, družabnimi omizji in krajšim nastopom otrok-učencev šole. Za pevski nastop je otroke navadil pevo vodja g. France Zupan. Prireditev je bila zelo lepo obiskana.
"Krivda rdeče fronte, III. del"
Msgr. Matija Škerbec je izdal III. del svoje knjige "Krivda rdeče fronte" v kateri opisuje po izpovedih prič dogodke med komunistično revolucijo in komunistične zločine. Ta del obrav-
nava sledeče kraje z njih neposredno oklico: Stari trg pri Ložu, Sodražica, Sv. Gregor in Velike Lašče. Cena zvezku je $1.00. Knjigo morete naročiti pri piscu: 6019 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio ali pa pri trgovini "Familija", 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio.
Novo delo kiparja Goršeta
17., 18. in 19. februarja je v svojem ateljeju na 1135 Addison Rd. razstavljal akademski kipar France Gorše svoj novi križev pot, ki ga je napravil za novo slovensko cerkev v Torontu. Delo obsega vseh 14 postaj v reliefni jbliki v žgani glini. Dasi je kipar 3orše že napravil nekaj križevih tx>tov, je to delo novo, izvirno n sproščeno, napravljeno v njegovem svojskem stilu. Mala razstava je bila zopet lep dogodek v slovenskem kulturnem življenju v Clevelandu.
Maročnina
Ker smo še vedno v začetku leta, se ponovno obračamo z lepo prošnjo na prejemnike našega lista, da bi poravnali, ozirbma obnovili naročnino za naš list. Naročnina je malenkostna in prepričani smo, da tudi bralci čutite svojo dolžnost do lista kot jo čuti list do velike slovenske stvari. V Clevelandu morete poravnati naročnino pri: Bled Travel Service, 6113 St. Clair Ave. (Cleveland 3, Ohio).
Veseli dogodek
Družina dr. Mateja Roesmanna se je koncem januarja pomnožila z rojstvom deklice, ki so jo krstili za Barbaro Marijo Ano. Iskrene čestitke!
Columbus
•	Dne 11. februarja sta si v
cerkvi sv. Tomaža Apostola obljubila večno zvestobo gdč. Jožefina Guzzo in g. dr. Ivo Podobnikar. Ženin je odličen slovenski zdravnik, ki se je najprej v Rimu in pozneje v Chicagu in Montani posvelil kirurgiji, v Columbusu pa se je začel pog-ljabljati v psihiatrijo. Zastonj je pomagal tudi prenekemu slovenskemu bolniku. Čestitke in obilo trajne sreče na skupni življenjski poti!
•	Dalje časa se je mudil na
tajništvu v Columbusu predsednik Slovenske kulturne ustanove EURAM, preč. g. dr. Kolednik. Če se kdo čudi, kako je mogoče, da je g. Nande, ki je tudi član društva kanadskih pisateljev, nagrajenec Francoske Akademije in seveda najbolj plodovit slovenski prevajalec, že do srečanja z Abrahamom toliko ustvaril, je tu del odgovora: Vsaj dve uri pred maševanjem je bil vsako jutro gospod že ves zatopljen v delo. Po maši in skromnem zajtrku se je vsak dan spet zapri v svojo "pisarno" in ko sem prišel iz službe, sem zvedel, da je brez prestanka pel njegov stroj do šestih zvečer. Vsak dan je enostavno "pozabil" na kosilo. Potem si je utrgal uro ali dve za večerjo, razgovore in načrte. In ko se je vrnil v svojo sobico, je spet vedno pel njegov pisalni strojček še nekaj ur. Tako nekako so torej nastajale EURAM knjige in tako izgledajo dr. Kolednikove "počitnice" od bliže. Ob tej priliki sta bila g. Nande in Edi nadvse prijazno sprejeta pri prevzvišenem g. škofu Edvvardu Ettingerju in EURAM je odposlala za devetdesetletnico lep dar velikemu 'slovenskemu pisatelju Francu Šaleškemu Finžgar-ju. G. Nande je v času svojega obiska prišel tudi do tele praktične misli: dela je že toliko, da je zadnji čas, da si tudi tajnik poišče "tajnico". Kar mimogrede je g. Kolednik nabral tudi več kovčkov daril, ki jih namerava
skupaj z drugo pomočjo čez kak mesec odnesti najpotrebenejšim bratom v Evropo. In spet bo kar "mimogrede" prišla iz evropskih tiskarn, kot te mesece iz kanadskih, kaka nova knjiga. Bog Vam daj zdravja in vztrajnosti, gospod Nande! Hvala tudi g. Milku Pustu, ki tako požrtvovalno pomaga pri razprodaji!
•	Gospej in gospodu Grill se
moramo zahvaliti za krasen domač slovenski večer, dne 4. februarja. G. Grill je prišel v Ameriko malo pred prvo svetovno vojno kot mlad tretješolec. Nadvse marljivo se je udejstvo-val v slovenskem javnem življenju v Clevlandu, kjer je bil več let tudi urednik Enakopravnosti in bljižnji prijatelj pesnika Zor-mana, sedanjega senatorja Franceta Lovšeta, pevovodje Toneta Šublja, župnika Ponikvarja, pisatelja Adamiča in več drugih vodilnih delavcev vseh demokratičnih prepričanj. Istočasno se je izpopolnjeval v pravu in je danes pomočnik vrhovnega pravnika za državo Ohio. Njegov dom je pravi slovenski kulturni hram, s knjigami slovenskih pesnikov in pisateljev na policah, s krasnimi slikami Božidarja Jakaca na stenah, z veliko zalogo dragocenega zgodovinskega gradiva v arhivih. Ko je gostoljubna gospa Grilova še začela igrati slovenske plošče in smo zamaknjeno prislyhnili Dermoti, Franc-lju, Zinki Milanovi, Slovenskemu oktetu in drugim, takrat se nam je zazdelo, da ima tudi skupinica Slovencev v Columbusu s sabo mil in ljub košček Slovenke domovine.
•	Že pred nekaj tedni se je mudil v Columbusu tudi slovenski zdravnik, dr. Frank-Jauh Kern, avtor angleško-slovenskega slovarja, berila. Spominov in drugih del. Bil je tu na konvenciji, kot zastopnik St. Clair Savings and Loan Association, katere podpredsednik je. Po pol stoletja dela za svoje bolnike in za slovenstvo je končno g. doktor nastopil zasluženi pokoj. Vsi smo upali, da nam bo lahko zdaj napisal novo knjigo spominov, toda na žalost so mu tako opešale oči, da si le še komaj pomaga s povečevalnim steklom. Slovenian Research Project je zaslužnemu pionirju iskreno hvaležen za ponovne vspodbude, pa tudi zi znatno pomoč z važnim zgodovinskim gradivom, nasveti in informacijami.
•	EURAM Books, Box 843, Columbus, Ohio, želi opozoriti slovenske čitatelje in zlasti še prečastite dušne pastirje, da bo imela za letošnji postni čas na razpolago od več škofov priporočene Finžgarjeve Postne podobe v slovenščini, hrvaščini, angleščini, francoščini, nemščini, portugalščini in moderni grščini. Posamezne knjižice so s poštnino vred po pol dolarja, od deset ali več dalje pa po 40 centov.
•	Iz Barbertona se je preselila na delo v Columbus gdč. Mimi Zdravje, ki je lani prišla k sorodni! voin v Ameriko iz Iga pri L jubljani. Ker ima tu dobro prijateljico v osebi bivše ličke Lampretove in ji gre ljubeznivo na roko tudi Mrs. Grilova, upamo, da se bo v Columbusu dobro počutila.
•	Ne pozabite na koroško Mohorjevo družbo v Celovcu! Vsaj marca poravnajte udnino za leto 1961, ki znaša §2.50 in za katero boste okrog Božiča dobili 4 lepe slovenske knjige. Knjige za 1. 1960 pa lahko dobite za isto ceno takoj. Obrnite se na svoje krajevne poverjenike, na slovenske dušnopastirske urade, na Familio v Clevelandu, ali pismeno na EURAM ali naravnost na naslov: Mohorjeva Družba v Celovcu, Klagenfurt, Viktringer Ring 26, Austria.
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
O otrokovi plašljivosti
V	svoji zdravniški praksi vidim precejšnje število otrok z vsemi mogočimi čuvstvenimi problemi ter motnjami v značaju in ponašanju. Zato sem se odločil, da napišem par osnovnih točk o motnjah čuvstvenega otrokovega doraščanja, ki jih najpogosteje srečujem. Danes par besed o otrokovi plašljivosti, ker jo tako pogosto napačno tolmačijo i starši i svojci.
Sreacamo otroke, ki v okoliščinah, katerih ne zmorejo obvladati, reagirajo z mencanjem ali skrivanjem, hermetično trdnim zaprtjem ust, ali pa celo z begom. Naj bo takšna okoliščina še tako preprosta kot na primer, če ga tujec ogovori ali vpraša po imenu, ali pa celo, kadar ga drugi otroci povabijo v družbo in k igranju. Takšni otroci so pretirano plaš-Ijivi. Takšna plašljivost pa čeprav samoumevna za odrasle, je na žalost često krivo tolmačena. Takšnih otrok se kaj rad prime naziv, da so bebasti, trmasti ali pa bolj enostavno "čudni". So starši, ki imajo plašljive otroke za "pridne dečke", takšne, ki jih velja srečati, a ne poslušati, in ki "vedo kje je njihovo mesto".
Ne smemo zahtevati, da bi bili vsi otroci enako družabni. Nekateri se težko privadijo družabnim razmeram in okolju, medtem ko so drugi osrednja točka vsake "party".
Ne mislim razgljabljati o mirnem, samozavestnem in samostojnem otroku, pač pa o tistem, ki je plašljiv, ker nima pravega zaupanja vase ter ne zadostne opore, kadar se znajde v družbi. Takšna plašljivost ni krepost pač pa večrat znak, da je šlo kaj po napačnih kolesnicah vzdolž otrokovega doraičanja.
Ne zanima me toliko plašljivost otrok tam oboli petih ali šestih mesecev starosti, niti tista okoli dveh let. Toda plašljivost, ki jo kažejo premnogi otroci v predšolski in šolski dobi, pa predstavlja problem za starše in vzgojitelje.
Izvor plašljivosti: Plašljiv otrok je skrit kot polž v lupini. Nima pravega mnenja o samem sebi. Pogreša v glavnem dveh stvari, ki sta neobhodno potrebni za jačanje in graditev človeške osebnosti. Prva je nadvse važna, namreč, vaš otrok mora čutiti, naj se zgodi kar koli že, naj se znajde v kakršni koli okoliščinah, da ga ljubite in da je vaš. Imeti mora trclno vero, da more računati na vas in vaše razumevanje vedno in povsod. Ko je bil še nebogljeno dete, je bil stoodstotno navezan na vašo ljubezen in zaščito. Tudi pozneje, pa čeprav doraščajoč rabi vašo nesebnično pomoč in vodstvo, ker pričenja prevzemati delavnost, odločitve in odgovornosti na svoje rame.
Poroštvo in zaupanje, ki izhaja iz prepričanja, da vi, njegovi, starši stojite poleg z odbrava-njem, razumevanjem in zanimanjem, mu daje trdno podlago, na katero se more opirati, ko ] srečava nove ljudi, ko se znajde v novih okoliščinah.
V	praksi srečavam nekaj, človek bi rekel, splošnih napak, ki jih prepogosto zagreše celo naj-trezneje misleči starši, ter tako ne nudijo otroku potrebne sigurnosti, pa čeprav otroka nesebično ljubijo. Groziti otroku, na primer, "ne bom te več rada imela, nisi več moj, itd. ali pa ga jezno odgnati, čes "bad boy", more imeti nepopravljive posledice, ki se lahko čez čas pokažejo na otrokovem značaju. Prav tako pa je napačno izogibati se okoliščinam, ki bi utegnile sicer biti malo neprijetne i za otroka i za starše, toda so potrebne, da jih spozna, da se uvaja v samopremagovanje in zavestno kontrolo... Mnogi starši bi radi imeli "perfektne" otroke ter le prepogosto in pre-,več širokogrudno uporabljajo
ilAVNA
A
TRIBUNA
STRAH PRED KRITIKO...
"Ponovno Vas po dolgih letih prosim, vplivajte pri "Slovenski Državi", da ne bo dr. Kreka še dalje osebno napadala, direktno ali indirektno, je vseeno. Tega dr. Krek ni zaslužil in ne zasluži". Razen tega si list in ki so krog njega, s takim nekvalificiranim pisanjem sami pišejo obsodbo". — Tako se glasi pismo, ki sem ga nedavno prejel.
Ne bi javno odgovarjal, toda zdi se mi potrebno, da naglasim tole: Kritika je potrebno izpraševanje vesti vsakemu javnemu delavcu. Kdor se kritike boji in brani, dokazuje, da nekaj v ozadju ni v rcdij. Kritika je v urejenih demokratičnih razmerah edino orožje, s katerim se opozicija brani in nakazuje svoje gledanje na različne politične, držvne in narodne poglede. Ko je svobodne j kritike konec, je zadušena javna j vest, odprta je prosta pot korupciji, nasilju in neredu.
Stranka, ki pravi, da temelji na
besedico "ne" ali "nikar". A na svoje začudenje kmalu vidijo, da so s tem vzgojili otroka, ki se izmika vsaki aktivnosti oziroma si ne upa prevzeti nobene odgovornosti po svoji lastni volji. Pustiti otroku vso svobodo v enem trenutka, a takoj zatem pa ga kaznovati za vse kar koli že naredi, ni v skladu s pametno vzgojo. Vodi, navajaj otroka k samopremagovanju, podpiraj ga v važnih odločitvah. A vse to delaj tako, da bo otrok imel zavest, da ga imate radi.
Druga važna stvar, ki jo plašljiv otrok pogreša pa je zavest, da je zmožen narediti stvari, ki jih hoče, ter zmožem postati, kar hoče postati. Plašljiv otrok mora dobiti občutek, da je zmožen, primeren in važen. Starši greše kadar že od otrokovega rojstva naprej slabijo vero v njegove lastne sposobnosti. Par značilnih okolliščin, ki jih vzgojitelji priporočajo, da bi se jih starši izogibali pri vzgoji svojega otroka: ne omejevati otrokovih zgodnih izkustev, pomagati mu pri prvih poiskusih, bodisi pri hoji, igri, ali osebni higijeni. Ne ga priklepati na svoje krilo ter ga tako omejevati, da se ne nauči prav ničesar on sam. Ne odločajte v vseh J okoliščinah vi sami kot bi otroka sploh ne bilo. Ne pričakujte preveč in prezgodaj od otroka. Ne delajte nesmiselnih opazk oziroma ne posmehujte se mu pa čeprav zagreši še tako nespametne poizkuse pri prvih poiskusih učenja. Ne pozabite ga pohvaliti in nagraditi, kadar mu je uspelo kaj dobrega. Nikar ne pretiravajte otrokovih kulturnih in umetniških lastnosti, ter s tem zanemarjati ročne in podobne sposobnosti, ker s tem napravite otroka nesposobnega, da bi se počutil enak svojim sovrstnikom pri igri in v šoli. Ni pametno poniževati otroka ali ga postavlja ti v zadrego, če je slučajno pri "partv" prevrnil kozarec vode ali sladke pijače, ker mu s tem vzamete korajžo, da bi še v bodoče rad šel v družbo, itcl. Tudi se izogibajte opazk, češ je "tako pameten", "tako velik", "tako priden", itd, kadar koli ga predstavite drugim. Nikar ne vzgajaite vašega otroka tako, da bi moral biti osrednja točka povsod in ob vsakem času.
Kadar koli moramo obravnavati problem otrokove plaši j i-vosti, moramo temeljito pomisliti, kako bi otroku kar najprimerneje pomagali, da si ustvari boljše mnenje o samem sebi na podlagi zavesti sigurnosti in samozau-panja. Otroci, ki imajo trdno vero v ljubezen svojih staršev, lahko svobodno uporabljajo vse svoje zmožnosti, da najdejo pravo pot k "kaj, zakaj in kako" so stvari okoli njih, in tako zadostijo večini svojih osebnih potreb in teženj.
Dr. F. Porovne
demokratskih načelih, mora le pozdraviti kritiko saj je kritika le nakazanje še morebitnih drugih poti, ki vodijo k pravilnemu narodnemu ali pa državnemu cilju. Več glav več ve, več oči vidi mnogo boljše. Ko se pa stranka ali ena skupina zapre v svojo lastno gajbico in ne dovoli vpogleda v javno življenje ter kritiko, ki prihaja od nasprotne strani označuje le kot "nei-ganje", ki škoduje "skupnosti", je na stežaj odprta pot diktaturi osebe ali stranke. Nacisti, fašisti in komunisti so sovrašliiki kritike. Boje se je, ker imajo pač slabo vest. Katoliško, ali vsaj demokratsko usmerjene skupinje po tej potiiti ne smejo, sicer nujno zapadejo v smer, ki vodi v diktaturo, kjer je dovoljeno le eno samo gledanje in sicer tako, ki odgovarja vodilni stranki, ali takozvanemu voditelju.
V	našem slovenskem katoliškem gibanju je v letih pred drugo vojno začelo prevladovati mnenje avtoritete. Avtoriteto so si lastili vodniki strank, pa tudi vodniki organizacij. Kritika je spadala v vrsto rušilnin dejanj avtorite. "Vodja že ve", to je bilo načelo v mnogih primerih in je slabo naletel oni, ki je javno upal povedati nasprotno stališče. V neki organizaciji je prišlo tako daleč, da je bilo rečeno: "Če tvoj predpostavljeni prestavi stol, ne vprašuj zakaj, ampak priznaj, on, ki ga je prestavil, že ve zakaj je to storil"... V nekaterih mladinskih organizacijag je šla vzgoja v dresuro k slepi pokorščini... Meni osebno je nekdo dejal: "Ni slabo, kar delaš, toda ne znaš se podrediti"... To se pravi, moraš molčati, če že ne moreš ploskati. Taka vzgoja je rodila vrsto sla-bičev, kimovcev in hinavcev'.
Avtoriteta mora biti. Je temelj družbe. Toda tudi avtoritete vodnikov družbe (odborniki organizacij, voditelj strank itd.) so zmotljive osebe in so zato podvržene kritiki, če se ti kritike branijo, dokazujejo, da niso dorasli času.
V	slovenski javnosti, zlasti v slovenski politiki, je bilo mnogo pogrešk. Ne rečem, hotenih, ampak bile so, povzročene po napačni, čustveni presoji. V preteklosti in v sedanjosti. Okorene-lo stališče jugoslovanstva, ki ne dopušča nobene drage poti in slepo vdinjanje enemu "nezmotljivemu" vodju. Že pri pok. dr. Korošcu smo opazili, da kritika ni bila zaželena. Čeprav je bil velik idealist, je tudi on delal
napake. "On že ve, kaj dela", je bilo geslo, in to geslo je napravilo mnogo škode, ker je bila kritika zadušena...
Kaj danes kritiziramo? Predvsem nadelavnost slovenskih političarjev, ki si lastijo naslov "vodstva". Vodstvo, ki datira že iz leta 1935... brez vsake konzultacije ljudstva... čas gre svojo pot naprej, preko želja NO, preko želj dr. Kreka, preko vseh "jugo-slovenarjev... Je nekaj nemogočega, če prav ti vodniki krčevito branijo jugoslovansko tezo... Se je preživela... Narodu so se odprle oči. Sicer še danes ne more svobodno izpovedati, kar hoče in kakšno dobočnost si želi, toda če doseže svobodane volitve, bo izpovedal, da je sit komunizma, pa pravtako sit tudi varuštva nekdanjih JRZarjev... Kdor na lastni koži čuti bolečino, ta bo dal tudi primeren odziv. "Vodniki" te bolečine niso nikoli resno čutih, zato je niso razumeli v preteklosti in je ne čutijo danes.
Da "dr. Krek kritike ni zaslužil in ne zasluži", zveni prav dema-goško in diktatorsko. Z drugo besedo se to pravi, vse je bilo najlepše in je tudi danes najlepše. Vse ožarjeno z "glorijo"... Ne želim govoriti o "dejavnosti" g. ministra v begunskih vladah, niti ne o njegovi "delavnosti" po vojni, škoda besed. So nejasnosti, ki čakajo na odgovor. Če smo demokrati (slov. kršč. demokracije"?) potem res ne vem, zakaj tak bavbav zarati kritike. Meni se le zdi, da je nekaj narobe. Kaj je narobe, bo povedal zgodovinar in to brez olepša-vanja, brez ozira na osebnosti.
Za Slovence je enkrat za vselej jasno: Jugoslavija je bila, je in bo za Slovence — ječa, kjer ni svobode, ne enakopravnosti, ne bratstva, ampak le velika davčna preša, stiskalnica. Primerjaj Jezo-vo knjigo "Nova tlaka slovenskega naroda". Toda o tej stiskalnici naši vodniki in njihova glasila molče. Molče, zakaj? Ali jih je sram, sli pa to odobravajo. Po pisanju g. I. A. v "Sloveniji" lanko smatramo, da to odobravajo, "ker je nekaj čisto naravnega, da bogatejše pokrajine podpirajo revnejše"... Slovenci podpiramo "revni jug" že od leta 1918 dalje...
Mi si s kritiko ne pišemo obsodbe. Storimo le svojo sveto dolžnost. Sodbo si pišejo le oni, ki se kritike boje in iz ozadja lajajo na kritike kot pes na luno... Kritiko bo pisala zgodovina — to si zapomnite vsi, ki se naše kritike bojite in nam kritiko zamerite. Zakaj, to veste najbolje vi sami.
M. Geratič
,, VOBR i
r
p
. HAPpnms
i 3 SlSSiššM
K«
Our FUTURE HOME after expansion
ST. PAUL FEDERAL SAVINGS
6720 VVEST NORTH AVENUE • CHICAGO 35, ILL NATIONAl 2-5000
120 Million Dollar Savings Institution
Frank P. Kosmach, President
t

MOJSTRI V IZDELOVANJU NOGAVIC
ssfes - j; fMSr.
Izberite si iz največje kanadske- izbire vzorcev iz volne, volne-nvlona in orlon mešanice: steslji-ve nogavice z dvojnim podlatom. Vodeči v cenah To kvaliteti.
__S-lG-1
i \
i i
i