opereto »Dijak prosjak« LETO VL * j i’EV. 18 NA6RADA ZA VARČEVANJ« Jaz varčujem. Vprašali boste, kako in kaj? Varču-Jem pač. Mesečno plačo vložim v hranilnico. Dobim čeke ln v primeru potrebe Izpolnim tak ček. Ca človek nima denarja pri sebi, manj zapravi. Varčevanje je sijajna zamisel. Z njim koristiš sebi in gospodarstvu. Tako se Je začela najlepša doba v mojem življenju. Potrebujem klobuk. Izpolnim ček v breme mojega tekočega računa — in klobuk sl poveznem na "~^glavo. Potrebujem čevlje. Naredim isto. Plačam hrano v menzi. Izpolnim ček. Ponosen hodim mimo trgovin, mene pač ne more zlepa zvabiti kaka vabljiva drobnarija. Cek ne moreš izpolnjevati kar tako. Rečem vam, bilo je sijajno. S hranilnimi vlogami in čeki, ki sem jih prenašal s seboj, sem se počutil najsrečnejšega človeka. In ne samo to: bil sem ponosen, ker koristim res našemu gospodarstvu I Brezgotovinski promet, kaj mislite! Obresti! Bil sem skratka vzor discipliniranega in zavednega državljana. — Toda! Da, tudi... Tudi moji sreči je napočil konec. Bilo je tako. Pridem na ljubljansko železniško postajo. Važen opravek imam v Mariboru. Izbral sem brzi vlak. Dvajset minut manjka do odhoda. Ravno Prav, izpolnim ček in kupim vozno karto, sl mislim. Pravim vam, tako sem mislil. Spoznal sem pa namreč, da človekova glava ln misli ne morejo zmagovati nad tako popolno organizacijo, kot je železnica. Izpišem ček. št. 008777, vstavim datum in zapišem znesek za 732 dinarjev. Pomolim ga blagajnlčar-, • Vzame ga, ogleduje In skomigne z rameni. »Ne poznam!« reče kratko, »Čakajte, vprašala bom!« Čakam ln se čudim. Zle ■lutnje me obhajajo. Blagajničarka pa odpre okence in ml vrne ček. »Neveljavno! Naslednji, prosim!« »Kako neveljavno?« se zavzamem. »To je vendar plačilno sredstvo. Jaz var-čujem, golica je moja!« Do odhoda vlaka Je Se deset minut. Blagajničarka trdovratno vztraja. Ne preostane mi nič drugega, kakor da interveniram. Hodim od šefa do podšefa, od referenta do referenta. Pot me pripelje do nekega človeka, ki je baje glavni blagajnik. Pogleda ček In me premeri od nog do glave. »Golica Je neveljavna!... Veste, tule še nekaj manjka!« ml pojasnjuje. Začnem ga prepričevati. Prosim, kako naj bi ohranil mirne živce? Blagajnik maje z glavo. »Golica je ponarejenal To ni prava golica!« me odslovi. Ves v ognju stečem Iz pisarne. Do odhoda vlaka je Še pet minut. Ko bi imel vsaj gotovino. Kazalci na veliki uri se sovražno pomikajo naprej. Stopim Se k naslednji blagajni. Uradnica pogleda ček in zmaje z glavo. »Manjka pečat!* »Prosim vas, kako naj ima ček pečat, če pa sem jaz vlagatelj pri mestni hranilnici... Jaz nisem podjetje, jaz sem jaz... in kot takšen nimam pečata.« Nič ne pomaga. Kdo bi se mogel boriti t uniformirano večino? Vlak odpelje. Jaz kot zaveden in discipliniran državljan, ki koristim našemu gospodarstvu, stojim s čekom v rokah ln mu maham v poslednji pozdrav ... Zares, dobil sem najlepšo prvomajsko nagrado. Železnici, ljubljanski postaji in prizadetim uslužbencem najlepša hvala! UST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDO — Kako pa to, da tako vneto ploskate, ko ste vendar biii vedno principialno proti opereti, ki kvari ljudi? — Proti domači, tovariS dragi, proti domači! Ta ie pa uvožena!... STAHANOVSKI ZID Vzhodnonemška zidarska brigada je zidala v super-stahanovskem tempu nov zid. Komisija SED za povečanje proizvodnje sklene, da bo ta podvig nagradila s posebno premijo. Komaj je bilo delo dokončano, so poklicali polirja pred zbrane vaške mogočnike. ■>Tako,« Je rekel svojim zidarjem, »sedaj grem po denar. Vi pa medtem podpirajte zid.« NEZADOVOLJNEŽ V celici so zapornikom razglasili amnestijo, toda na veliko začudenje NKVD-jevcev nihče izmed njih ni pri tem pokazal nekega posebnega navdušenja. Pa jih je pobaral seržant: »Nu, molodci, kaj niste nič navdušeni, da boste spuščeni na svobodo?« Tedaj je nekdo obotavljajoče spregovoril: »Jaz osebno bi namesto amnestije imel raje prašička na ražnju ...« Seržant se je začudil: »Zakaj?« »Hm, oprostite, kar se svobode tiče, tri je imel zunaj prav toliko kot tukaj. Do prašička pa tudi na svobodi ne bi nikoli prišel...« RAZLOG — Prav smešho Je tol Francč in Zofka ne moreta drug drugega, pa se vendar ne ločita! — Je to kaj čudnega? Tako mrzita drug drugega, da takšnega veselja nobeden drugemu ne privošči IDE« - DVA - TftllE! En Italijan brezposeln dva Italijana fašista (pravoverni in komlnfor- mistlčnl) trije Italijani protijugoslovanske demonstracije En Kitajec »prostovoljec« dva Kitajca neprostovoljna člana gladovne »stavke« trije Kitajci »priče« ameriške bakteriološke vojne En Poljak ruski hlapec dva Poljaka (če sta brata) eden emigrant, drugi zaprt trije Poljaki med njimi Je vsaj eden ruskega »porekla« En Spanec brezpravni obubožanec dva Spanca brezpravni obubožanec in faši- stični policaj trije Spanci brezpravni obubožanec in dva fašistična policaja En Iranec vrtalec nafte dva Iranca delniška družba za izkoriščanje vrelcev nafte trije Iranci poklicni demonstranti (ali proti šahu, ali Mosadeku, ali proti Angležem!) OBUPANI MOŽ progu nazaj v domovino. Faruk se je iz obupa vrgel .......................................srečal in se okoli vratn prvi prostitutki, ki Farukova žena je pobegnila ekskraljevskemu so-ino. Faru J 4o' le vblime ženice. ZAKON NA KVADRAT In še ena o McCarranu in njegovem zakonu iz new-yorške luke: — Hej, Jesse, si že slišal, da Mauricea ne pustijo z ladje na kopno? — Kako bi naj ga le, saj Je francoski komunisti — Hm! Zakaj pa so morali ostati na njej tudi Ger-hard, Laurent, Benjamin, Pierre, Henry. Carlos ? — Ker so prav tako komunisti! — Kaj pa tile tu Jesse? — Je pokazal s kretnjo glave Jack na vrsto mornarjev, ki so prav tedaj veselo stopali po mostiču z iste ladje na ameriška tla — Ja, ljubček, ti so pa samo nacisti. PREMIERSKA — Včeraj ste bili na premieri, gospa Peteršilj čkova? Kaj pa ste videli? — Oh, bilo je strašno zabavno! Tam je bil tisti Petrišič, ki vara svojo ženo s tisto prodajalko, potem gospa Zernrikriedl. ki je imela čisto nemogočo rdečo bluzo in pa oba Skokova, pri katerih je z najstarejšo hčerko nekaj narobe, saj veste... VODIC — Ali vidite tam v daljavi bel vrh? — Ne. — To Je Grintovec Vatikan s Ra fotomontaža Tak obisk je lepa stvar, samo — ne gre v božji dar. Ce se sliki v eno združi, papežu to dobro služi! ilakšna slika ni za v tisk! ker je vse preslab obisk. DA, DA, STARI, DOBRI ČASI... Kot danes so tudi v tistih starih dobrih časih mešali, rezali in na vse mogoče druge načine »delali« vino. Samo, da so takrat bili zakoni v tem pogledu mnogo bolj strogi. Kdor je tako »delal« vino, so mu vino zlili na cesto, njega pa zaprli. Tako se Je tudi zgodilo, da je takšnega trgovca z vinom nekdo vprašal: — No, kako kaj gre kupčija? Kako je kaj z vinom? Pa mu je možak moral odgovoriti: — Vinu Je dobro — njega so spustili na cesto, le mene so zaprli... ♦ • • K nekemu trgovcu z vinom je prišel na obisk bratranec. Trgovec mu Je ves ponosen ponudil svoje vino: — No, kaj praviš k temu? Kaj misliš, koliko bom dobil zanj? Bratranec Je resno poizkušal vino, nato pa dejal: — Vsaj tri do štiri mesece. • • * Janez se ga je zopet enkrat grdo nalezel. V takem stanju je šel na kolodvor, da bi se odpeljal domov. Pri kupovanju vozne karte mu Je padel iz žepa petdesetak. Nekdo ga je opozoril: — Cujte, vi, padef vam' Je petdesetak! Poberite gal Profesor vpraša dijaka: — Hip — raje ne, Je de- »Kdaj so dnevi najdaljši?« Jal Janez, ker če se pri- Dijak: »Vedno proti kon- K™’ VSaJ Za cu meseca!« sto dinarjev vina ... SPREMEMBA PA JE LEI Pred lanskoletnimi volitvami v ZDA so že vrabci čivkali, da bo republikanska Eisenhowerjeva vlada marsikaj spremenila na bolje. Zdaj pa pravijo, da davki ne bodo znižani vsaj do leta 1954. Z druge strani se čuje, da starostne pokojnine ne bodo zvišane. Spet od drugod, da bo tendence naraščanja draginje težko kontrolirati. Volivci pa se vseeno tolažijo: spremembo pa le imamo — v vladi! ZADOVOLJNI DRŽAVLJANI V neki trgovini sem slišala priletno Američanko, ki Je pripovedovala svoji prijateljici: — Kar optimistično naprej, Christine, boljšega si pa res ne moreš želeti! V Ameriki smo vajeni obljub in smo bili vedno zadovoljni, če jih je bilo izpolnjenih deset odstotkov. Odločitev je padla na predsedniških volitvah lani 4. novembra, ko Je ljudstvo imelo besedo — beseda pa zdaj ne bo imelo več do 4. novembra 1956 Do takrat pa lahko od časa do časa — pogodrnjamo ZGODI SE Zdravnik odloži ves razburjen telefonsko slušalko in vzklikne ženi: — Takoj moram od doma! Mlad gospod mi je telefoniral, da brez mene ne more več živeti! — Jojmene, jojmene... Frenk, Frenk! — je hitela kričati žena za njim po stopnicah. — K telefonu je bila vendar klicana najina hčerka! PREVIDNOST — Milan ima jutri rojstni dan. Kupila mu bom lep nov vžigalnik. — Prav! Samo Milan Je kadilec. Za vsak primer kupi obenem tudi vžigalice! DIJAŠKA JUNAK NAKUPOVALČfVA BALADA «iRCO (Piše Stef Bezlaj) Sejm bil je živ. I on preplačal trikrat je par volov. Kupčijo je zalil. Zdaj v temni noči sam gre domov. »Živino sem nakupoval čim draže, kot se le da, pri vsakem dinarju sem rad zaslužil Se en'Ka, dva... »Hm, pravijo, da ni baš varno iti tod obsorejl Baje da Špekulante rado straSi ob oesti tej.« Pa bil je Martin star nakupovaleo, Je že sedel, ker je navijal eene maksimalne bolj kot bi smel. Oh, ln sedaj, odkar moj duh je splaval na oni svet, za kazen nosim ta profit prekleti pač sto že leti Oh, to teži!« Zabliska se: po cesti pred njim sopeč, trgovski njih podjetja vre, na grbi c e n i k noseči.. »Se nisem bal Se takrat, ko na črno sem svinje klal, prodajal mast, meso na črni borzi — a ko je cene na oeniku videl, pa bi se bal?« je skupaj pal. Pa bil je Martin star nakupovaleo in ni se hal, MODERNO IZSILJEVANJE Pri neki trgovinski zbornici so izdali nekako takle poziv: Ker je »Toti list« tako nedemokratičen ln si upa napadati celo samo visoko Zbornico, če ta napravi kaj napačnega, predlagamo vsem članom Zbornice, da »Totemu listu« ne dajejo Več nobene reklame. Ker Je bila kritika v »Totem listu« upravičena ln stvar resnična, »Totega lista« žal ne moremo tožiti, pač pa Imamo, hvala Oogu, druga fle*tiokratična sredstva, da p prisilimo k pokorščini disciplini v našem smislu I Vse za demokratizacijo ln napredek solidnega poslovanja! Dol z neprijetnimi kritikastrl, ki nimajo spoštovanja do avtoritet! Naj živi grajzlarija! Saj se da z družbeno kritiko tudi kupčevati! (V prepričanju, da bodo uganili vsi, katera je ta antiblrokratska Zbornica, niti ne razpisujemo nagradne uganke, ampak prepuščamo prizadete veselemu sožalju vseh ostalih!) NEINTERESANTNO V gledaliSki »obrekoval-niči«, to Je Igralski Čakalnici, sedita dve baletki. Mimo gre tretja. Pa pravi ena: — Poglej, tamle gre Mira. AH jo naj pokličem? — Ah, kaj bi z njo! Tako Je dolgočasna. Ne ve povedati ničesar drugega kot s»mo dejstva! GLAS LJUDSTVA Znani filmski režiser John Ford se je rad pomešal med ljudi, ko gredo Iz Kina, da bi tako zvedel Dravo, nepotvorjeno mne-nJe ljudi o njegovem fll-J®u. Nekoč je tudi tako stal 'n slišal, kako Je dejala *ena možu pri Izhodu: -n— Strašno napet je bil ta •Im. Zdi se ml, da sta se **” strgali obe naramnici *»*•» srajci... Dospe do temne hoste. Cuj, lz tem& »Joj! kam bi del?« »Kaj?« »Nepošten dobiček..« »Daj ga meni, Jaz bi ga vzeli« A čudno v bolnici Izve novico, ko sine svit: »Podjetje Slo na kant bo, ker pri kupcih je ob kredit!« DVE KUBISTIČNI — To je pa slika vaSe soproge! In pomislite: gospa je pozirala samo petkrat! — Hm, nesramnica! Poglej Jo, kako se nosi. odkar je za model Picassu! TUDI MERILO V nekem manjSem gledališču so pripravljali krstno predstavo nove operete mladega skladatelja. Med generalko hodi avtor nervozen po foyerju gor In dol. Tedaj se mu približa neki možak In ga potreplja po rami: — Izvrstno, dragi moj, izvrstno! Mladi komponist Je dobil zopet nekaj novega upanja: « — Torej mislite, da bo dobro? — Kako dobro? Izvrstno, vam rečem! Kaj takega že dolgo nismo Imeli! Pomislite samo: opereta s tremi odmori! Tremi odmori! In ko ga Je avtor s nerazumevanjem pogledal, je oni pojasnil: — Veste, jaz sem namreč tukaj v gledališču najemnik blfčja! Stefi TISTE DNI PO PRVEM Inkasunl. »Kdo ve, (Se je doma?« Gospodinja: »Kdo ve, če je že Sel?« TEMPORA MUTANTUR Se včeraj za druge reklame, oglas« dajal je od prve do zadnje strani, zdaj drugim reklamo že daje sam zase, da z njo naročnike sl spet pridobi! LJUBEZENSKO PISMO Filmski igraleo VVallace Berry Je v mlajSih letih zelo rad slovel kot nepremagljiv zapeljivec. Mnogokrat se je tudi sam rad hvalil s svojimi uspehi ln neStetiml ljubezenskimi pismi, ki jih je dobival. Nekoč je tudi dobil v studio pismo. Njegovi tovariši, radovedni, kakšna so ta pisma, so ga odprli in naSH v njem — neplačan račun. Pismo so zopet zalepili in čakali, kaj bo storil VVallace Berry. Ta ga je odprl In ker je čutil, da ga opazujejo, samo malce melanholično vzdihnil: »Oh ta neumna dekletca...« NE PRETIHO, NE PREGLASNO V milanski Scali so polzkuSali — glavna vaja. Na sporedu moderna, nekoliko težka opera. Režiser se je ves čas vmešaval v orkester. Ko pa je režiser zopet enkrat prekinil vajo če.« da so trobila premočna ln da bi lahko * njimi prebudili mrtve, se je dirigent Toscanini smehljaje obrnil k orkestru: »Torej, gospodje — trobila prosim tlSe. Zadostuje, da le ilvl ne bodo zaspali!« SLAVNOSTNI GOVOR Znan gledališki umetnik Je praznoval petindvajsetletnico umetniškega delovanja. Po predstavi je bil velik banket, dolga miza povabljenih Rostov in vsak Je mislil, da mora tudi spregovoriti kakšno besedo v počastitev umetnika. Tako so se govorance vrstile V nedogled in ljudje so postajali vedno bolj nestrpni. Končno je kazalo, da se Je vrsta govornikov izčrpala, kar se oglasi 9 spodnjega konea mize nekdo ln potrka na kozarec. Vsi pogledajo prestrašeno: nov govornik! In ko vidijo, da je potrkal na kozareo stari odrski mojster, ki je Istočasno praznoval Se pet-lntridesetletnico dela v gledališču, si rečejo: — No, tega pa kot drugega slavljenca vendar moramo pustiti govoriti! Toda drugi slavljenec Je povedal samo kratko ln jedrnato: — Prosim, na tem koncu mize nimamo nič krompirja! UMETNOST Slavnega pianista ln prvega predsednika Poljske po prvi svetovni vojni, Pa-derewskega, je nekoč v družbi vprašala malce vsiljiva dama: — Kajne, maestro, tako Igrati klavir, kot to znate vi, je gotovo velika umetnost! Paderewskl pa Je odkimal: — Niti ne! Važno Je, da ob pravem času na pravi način pravo tipko pritisnete... | TEHNIČNI CAS 1 Ko se je mladi komponist Igor Stravinski vselil v Parizu v novo stanovanje, je med prvimi obesil na stene tudi nekaj slik slavnih komponistov. Wje-gova gospodinja ga Je gle« dala pri tem delu In pokazala na Mozartovo sliko: — Kdo pa Je ta? — To je Wolfgang Ama-deus Mozart, ki je napisal toliko lepih oper! — Da, da — Je vzkliknila nato gospodinja — takrat je še bilo! Takrat so opere 5e pisali — dandanašnji pa jih samo komponirajo! »No, krasno, sedaj je ta zmešani steklar obesil ogledalo narobe!« »Očka. zapri, prosim, vrata!« »smešno! Pravkar berem, da sc je neka žena ločila samo zaradi tega, ker je mož pri jedi bral vedno časopis!« ______ »Prehlajen ali nepre.ua jen: oiman človek drži pri kihanju vedno roko pred usti!« . ¥m m »Midva se poznava, kajne? Saj ste tudi vi obiskovali tečaj za dojenčke pred poroko?« «... .n potem so pustili grdi razbojniki ubogo Milico čisto samo v temnem gozdu .« Prijatelj psov v puščavi. »Nikar ne godrnjaj, Emil! Končno si tl pokvaril varovalko in obljubil, da boš napravil spet. luč!« Kužek Flokl si zna pomagati mmm pegaz BESEDINEMU GLOSATORJU Očital sl nekčmu, da je penzijo ukral državi in da je na st&rost debeluh postal. No, rad bi kogarkoli iz tvoje družbice poznal, ki bi na stara leta penzijo zametoval. Pripombo še: kdor se zaganja v stara leta, se zdi mi, da razganja ga še puberteta. de:i PRAŠNA PESEM Vsakdanji strah, piše se — prahi Pridno nabira se na cest&h. Lepa izbira vzorcev vseh vrsti Tukaj za prst, tam decimeter človek požira ga za kosilo (dobršno kilo), kadar nemilo siplje ga veter. V usta ti sili, leze v ušesa, nor sl od plesa, siv od prašine. Kdaj, bratje mili, končno že mine prašna nadloga, vedela rada pljuča bi uboga?! PESEM STOLCKARJA Kot kvišku sili mlad fižolček, tako se vzpenja moja slava. V uradu sem priznana glava, ki ljubosumno čuva stolček! Prijeten je tak monopolčck, kjer služba je le molzna krava, kjer človek druge zafrkava, kjer zasiguran mu je stolček! Ce pride k meni kak sošolček, ki z njim sva drsala vkup hlače, pritožit se zaradi plače, pogreznem modro se v svoj stolček. Be primem važno za mozoljček, ki ml na modrem nosu rase, potožim mu zaradi kase in posvarim ga: Vaš komolček predrzno v višjo grupo sili! No, ml ga bomo ukrotili! Ne delajte veliko hrupa: dolžnost je prva, potlej grupa! Medtem ko drugim strižem raje povišiee in položaje, skrbim smehljaje, dobrovoljček seveda — za svoj lastni stolček! POHVALA Znameniti francoski pisatelj Victor Hugo ni imel smisla za glasbo. V sosednji sobi pa je izredno lepo igral na klavir mlad umetnik in gospodinja Je prosila Hugoja, naj mnogo obetajočemu pianistu izreče nekaj bodrilnih besed. Pisatelj, čeprav nerad, se je zbral in takole zajel svojo pohvalo: »Izvrstno, odlično, dečko! Igrali ste nepopisno lepo, vendar, prosim, nikar da bi začeli igrati znova!« DEFINICIJA Skladatelja Brahmsa je vprašal nekdo za definicijo gledališča. Skladatelj se je znašel in odgovoril: »Gledališče Je neke vrste vesela loterija: avtor Je napisal svojo dramo, igralci so podali sicer njegovi malo podobno, vendar skoraj docela drugo dramo, publika pa je gledala in slišala zopet nekaj popolnoma drugega — recimo, kar tretjo dramo!« FORDOV AVTOMOBIL Stari Henry Ford, lastnik velikih tovarn avtomobilov, se je vozli vedno le v avtomobilu lastne proizvodnje. Nekoč Je na cesti vidci nekega šoferja, ki se Je trudil s popravljanjem avtomobila znamke »Ford«. Henry Ford je takoj usta-' vil svoj avto in pomagal šoferju pri popravljanju. Ko sta končala, je šofer vzel dolar iz žepa in ga ponudil Fordu kot plačilo za pomoč. »Ni treba, zares ne, ni treba!« se Je branil Ford. »Ah kaj, le vzemi, kolega, vzemi! Tl se tudi dovolj prejeziš z avtomobilom! Saj vidim, da voziš Isto znamko — ,Ford‘!« PODOBNOST Slikarja Nikolaja Pirnata je nekega dne v Ljubljani v kavarni Emona neki post aren zakonski par prav neprijetno opazoval. Pirnatu Je bilo tega dovolj, vzel je svojo skicirko in pričel risati, pri tem pa ves čas pogledoval na ženo neprijetnega opazovalca prav tako, kot da bi njo risal. Končno je bilo to možu le dovolj in stopil Je k Pirnatu ter mu dejal: »Oprostite, toda no morem dovoliti, da bi risali mojo ženo!« »Tako?« je dejal Pirnat. »Ali je to vaša žena?« In je možaku pokazal narisano veliko, debelo gos... Pomenoim IZ MALEGA RASTE VELIKO (Piše Ivan Zakon življenja je, da iz ®j*lega raste veliko. Na ^•raer: lz jajčeca prileze ®teni6ica, iz katere zraste •tenlca. Ali: v Trstu ni bilo po vojni nobenega »alijanskega uradnika, nato •J Je bilo nekaj, sedaj pa **k je že mnogo. Ta zakon je prodrl tudi neko (ne ljubljansko) kniverzo. Neki predavatelj J*edava na primer o žabL "fugo leto sta že dva predavatelja: eden predava o •evem, eden pa o desnem delu žabe. Nato se pojavi •fetji, ki predava o psiho-*°8iji žabe in zakaj ima *aba izbuljene oči. Končno jzpopolni vso snov še četrti predavatelj s posebnim Predmetom: pravni položaj *abjih krakov v sladkovodnem ribnikn. In ker je svetopisemsko ■tevilo 7 in ne 5, se študij Podaljša na okroglo (rajši Več kot manj) 7 let. Tak •tudent pozna žabo Iz vseh Perspektiv in mu drugega *Ploh ni treba znati, ker **hko v družbi ves dan razpravlja o Žabi in pravnem Položaju žabjih krakov. So Študentje, katerih že-lodeo ne prenese žabjih krakov. Ti seveda ne gredo na predavanja o žabjih krakih. Toda predavatelji — učeni možje — vedo, kako se taki stvari streže. Ni treba rabarbare in pe- Zebljiček) lina — študenti morajo na predavanja po njihov podpis in žabji kraki jim morajo tekniti. Študenti te neke univerze so lahko fizične ali pravne osebe, kot je to na primer Zveza študentov, ki izda študentom neki poziv glede žabjih krakov, ta poziv pa da dekanat strgati z razglasne deske kot slabo šolsko nalogo. In tako po onem naravnem zakonu naraščajo kompetence dekanata. Povrh pa na tej neki univerzi vlada še nazor o filozofskem dualizmu, ker razlikujejo pri človeku dušo in telo. To prihaja zlasti do Izraza v univerzitetnih organih, kjer so študenti le z dušo prisotni, ne pa s telesom. In kot vsak zakon, ima tudi zakon, da iz malega raste veliko, svoje izjeme. Izdaja domačih Izvirnih znanstvenih del ne narašča in so ta dela tako po Številu kot po redkosti slična kanadskim petorčkom. Vsi znanstveniki se pa bavijo z mislijo, da bi servls-biro za prevažanje in razmnoževanje proglasili za znanstveno ustanovo. Zabe pa zadovoljno skačejo v vodo in si mislijo: »Dobro, da še nimamo žabjih univerz, sicer bi še me morale skakati v vodo le proti podpisu!« Osica: PREGLED (Velja samo za naselje Svojeglavlca!) Miha Je v podjetju vzel bolniški list ln odšel dopoldne v ambulanto na Pregled. V čakalnici je našel že Tineta, Hanco, Mihaela in še drugih šest. Sedel Je in čakal. Toda ker le bil v bližini vrat v am-bulančno ordinacijo, se ni dolgočasil* Skoznje je marsikaj slišal. Na primer: »NIČ posebnega 1 Gospodična, zapišite mu nekaj espirinov.« In čez minuto so se vrata odprla. Iz ordinacije je JJtopll mlad delavec, vanjo Tine, Miha je spet ujel: »Kakšne težave imate?« »Tu me boli.« Sledilo je kratko topotanje, čez čas pa: »Nič posebnega 1 Gospodična, nekaj aspirinov!« In spet so se vrata odprla. Vstopila Je Hanca. »Kakšne težave imate?« »Boli me v križu.« Deset sekund topotanja *n čez čas: . »Nič posebnega! Gospodična, nekaj aspirinov!« Pa so Be vrata ponovno odprla, vendar Miha se je naveličal prisluškovanja. ^r- Preglednik Je venomer Ponavljal eno in isto. Po dveurnem čakanju Je prišla vrsta nanj. »Kakšne težave imate?« In Miha se je malo pozneje vračal proti domu z receptom za aspirine. Po glavi mu je rojil Preglednikov »nič posebnega«, hkrati pa si je mislil: »Hudiča, aspirinov sem požrl že cel kup, pa me zadaj vseeno boli!« In odločil se je za privatni pregled ter Jo že popoldne Istega dne mahnil v privatno ordinacijo dr. Preglednika. Pred njim so bili štirje moški in tri ženske. Po triurnem čakanju je naposled prišel na vrsto. »Dober dan želim. Kakšne težave pa Imate?« »Boli me tu zadaj.« »Aha! Slecite se, pa bomo lepo vse ugotovili.« In sledil je temeljit pregled, njemu pa recept z desetimi vrstami latinskih besed brez aspirinov. — Skratka: ambulančni »nič posebnega« Je z Mihovo ambulančno osebnostjo vred padel v pozabo. Z besedami dr. Preglednika: »Veste, dragi moj, stvar je že v akutnem stadiju. Zadnji čas Je za operacijo ...« OLAJŠEVALNE OKOLIŠČINE Vizita v bolnici. Bolniška sestra zdravniku pri pacientu na postelji št. 3: »Tale gre jutri na operacijo. Klistir?« Pa se oglasi pacient: »Ne bo treba, se hranim v — menzi!« POMOTA »Zakaj pa jokaš mali?« »Ker me je neki gospod pomotoma zamenjal s svojim sinom, ki bi moral biti že pred pol ure doma!« PROFESORSKA Profesor plača kupljeno blago; od drobiža, ki mu ga vrne trgovka, vzame dinar in ji ga vrne. »Ste pozabili, da sem vam pred dvema mesecema ostal dolžan dinar?« »Res?« se nasmeje prijazna trgovka in spravi denar. »Vidite, pa pravijo, da so profesorji pozabljivi,« reče profesor tako na glas, da ga sliši vsa trgovina, in zmagoslavno odide. Ko pride domov in odpre aktovko, pa ugotovi, da nima kupljenega blaga. PRIMERNO — Koliko let si imel lani, deček? — Deset, gospod. — Pa letos? — Enajst. — Torej imaš zdaj enaindvajset let. — Tako?! Slišite, koliko nog ste imeli lani? — Dve, mali. — Pa' letos? — Dve. — Potem ste osel, ker Imate zdaj štiri noge! DOBER NAUK — Bili ste tik groba, samo vaša trdoživost vas je rešila. — Potem mislite na to, doktor, kadar mi boste delali račun. ZNATI JE TREBA! Slavni ameriški izumitelj Edison bi bil pred nedavnim star 106 let. Namesto anekdote iz njegovega življenja — anekdoto iz šole na njegov račun: — Jack, kdo je bil najbolj prekanjen izumitelj vseh časov? J — Edison, gospod učitelj. Izumil je fonograf in radio, da bi ljudje ponoči uporabljali njegove električne žarnice. RESNICOLJUBNOST Ribič je vstopil z vsemi ribiškimi rekviziti v trgovino z ribami. Trgovec ga Je vprašal: — Ste imeli danes kaj sreče? — Niti ene nisem ujel! Izberite mi štiri lepe postrvi in ml jih vrzite! — Hm, le zakaj naj Jih vam vržem? — Nočem biti lažnjlvec. Ce mi jih vržete, bom ženi lahko rekel, da sem jih ujel. Voiil po zem ji je naši in pil nie preleijs Carinik: »Nič nismo našli, mister, lahko odpeljete takoj dalje.« »Goddam, če še pridem kdaj v Jugoslavijo, se pripeljem raje na valjarju!« m »Ml smo frajerboys of Jugoslavija in občudujemo inozemske avtomobile.« »O boys, jaz sem pa že mislil, da je spet carina!« ^ OJUBUIANA 5okm Fata morgana. ) »Ne bodite tak pikolovec! Ze res, da imamo pri nas ». stenice, ki- jih drugod ni; drži pa tudi, da imamo pri f-nas naravne krasote, ki jih drugod ni.« Ker sem bil ob priliki prvomajskih praznikov preveč navdušen nad nekulturno postrežbo v nekaterih gostinskih podjetjih, bo moje današnje pismo bolj skromno. Ker se. tako imenovana »pasja debata« o tem, ali se smejo psi v spremstvu svojih gospodarjev sprehajati po celjskih ulicah, še vedno ni polegla, predlagam vsem ljubiteljem malih živali, naj si iz Afrika nabavijo pol ducata slonov ali drugih miroljubnih zverin ter z njimi promenirajo po Celju. Slišal sem tudi, da sa skrbne mamice hudo pritožujejo, ker v Celju ža prodajajo sladoled, češ da Je predrag ln da sedaj še res ni ugoden letni čas za prodajo tega važnega prehrambenega artikla. Tudi Jaz sem mnenja, naj sladoledarji še nekoliko počakajo s svojim sladoledom, recimo vsaj — do prihodnje zime. Iz Laškega pa sem dobil brzojavno povabilo, naj sl člmprej ogledam razstavo smetišč na ulicah in v parku zdravilišča. DOBER NASVET Na občnem zboru Ljudske prosvete v Mariboru so ugotovili, da pevci ne morejo na gostovanja zaradi velikih stroškov. Predlagamo jim, naj gojijo tudi šport, pa bodo lahko rajžali, kamor se Jim bo zdelo. [VZROK ZAKASNITVE NA RUNCU Ura Je že osem. Predstava bi se morala začeti ob sedmih. Nosilec glavne vloge »Stric Ihta« pride na oder ln se opravičuje: »Ne zamerte, ka še smo ne začeli, toga sen gnes kriv jaz.« Nekdo v dvorani: »Se- veda, pred eno uro se še nisi dosti napil.« MED OBISKOVALCI GLEDALIŠČA — Peter, kaj ti je na ponedeljkovi predstavi »Car-men«, ko Je gostovala slavna pevka iz Aten, najmanj ugajalo? — Stojišča po sto dinarjev, ki so Jih ponujali nekateri mariborski srednješolci ... BAROMETER JE PADEL — Mama, zdi se ml, da bo slabo vreme. — Kako prideš do tega, Jurček? — Barometer je padel. —- Kako to veš? — Ce sem ga pa sam vrgel na tla. samogovor sa koziiku SODOBNI RAZGOVOR IVAN cAnkar. — Ej Cankar, Cankar, dandanes bi Imel kaj napisati o skodelici kavet KULTURA V KOPRODUKCIJI Z VAŠKO KRČMO Igralska skupina LMS iz Globokega je gostovala v Kapeli z dramo Mire Pu-cove »Operacija«. Vendar pa je prišlo na prireditev •le nekaj ljudi, vsi ostali pa so se ukvarjali s kulturo ob litru šmarnice v vaški krčmi. Ko je naš dopisnik povprašal enega nepoboljšljivih »kulturnikov«, zakaj ni šel na prireditev, je ta samo skomizgnil z rameni in zaničljivo dejal: »Skoda denarja za take zelence!« »Kaj pa, če bi vas obiskala ljubljanska Opera? Ali bi bili tedaj bolj radodarni z vašimi mošnjički?« se je pozanimal naš dopisnik. »O, to pa že. Ob tako svečani priliki bi si pa še naročil boljšega in seveda tudi dražjega — ljutomer-čana.« TAKO IE PRI IAS — Da bi film izpodrinil gledališče? Ravno nasprotno! Se niste slišali, da Stupica pripravlja — tri nove filme? REVEŽ — Obtoženec, zakaj ste udarili svojega soseda po glavi s sekiro? — Gospod sodnik, odkod pa naj imam Jaz, revež, toliko denarja, da bi si kupil revolver? — No, za silo že še gre. Moja služba nabavljavca mi nosi okoli 40.000 dinarjev mesečno. Razen tega prinese starejši sin, ki igra na boben v plesnem orkestru, mesečno kakih 25.000 dinarjev k hiši. Pa tudi mlajši sin prispeva nekaj k skupnemu gospodinjstvu. Osem tisoč dinarjev prinese mesečno domov. — Kje pa dela? — On je zdravnik v bolnišnici .., SIGUREN ZNAK »Si že bil na kosilu, Pepe?« »Na kosilu? Vraga, veš da ne vem, ali sem že bli ali ne...« »Poglej vendar v blok, pa boš takoj vedel, ali sl že bil v menzi ali nel« SE ENA NAPETA I LJUBLJANSKA Kopica pobalinov cilja 8 kamenjem izolatorje na daljnovodu. Mimo pride starejši možakar in jih posvari: »Nikar se ne Igrajte, da ne razbijete kakšnega izolatorja. Potem bo pa kratek stik in Ljubljana bo brez elektrike!« Pa stopi eden od njih k možakarju, mu s prstom pokaže napis na daljnovodu in ga potolaži: »Brez skrbi, saj tole ni ljubljanski daljnovod. Kaj ne vidite, da piše tamkaj: »Pozor! Visoka napetost!« EPIDEMIJA V SLOVENJEM GRADCU Izvedeli smo, da se je razširila v Slovenjem Gradcu epidemija nevarne nove bolezni »biljarditis«. Doslej so na tej bolezni bolehali la posamezniki, po najnovejših poročilih pa Je biljarditis zavzel naravnost katastrofalen obseg. Bati se Je treba, da bodo morale tovarne za nekaj časa ustaviti obratovanje, ogrožen pa je tudi normalen pouk v šolah. Bolezen se zlasti hitro širi med mošldm prebivalstvom od 14. leta starosti navzgor, zajela pa je tudi že nekatere predstavnice ženskega spola. Izvedenci trdijo, da je biljarditis posledica občutno visokih cen vina. Prvi znaki obolenja se kažejo v potrebi po novih biljardih in v pomanjkanju petdinarskih bankovcev. Izvedeli smo tudi, da so v Slovenjem Gradcu ukrenili že vse potrebno, da bi omejili obseg bolezni: nekatera gostinska podjetja so naročila nove biljarde, Narodna banka pa se bo baje že v bližnji bodočnosti lotila proučevanja možnosti za uvoz toliko iskanih — petdinarskih bankovcev. NEVARNA EPIDEMIJA Na ekonomiji v Mavčičah so je zadnje čase razširila čudna epidemija, za katero zdravniki-specialisti še na vedo njenega latinskega imena, po slovensko pa ji baje pravijo »menjavanja upravnikov«. Tako so V zadnjih treh mesecih zamenjali kar tri upravnike. Sodijo, da vplivajo na razvoj epidemije zlasti vremenske prilike, lunine mene in število sončnih peg, zato povzemajo vremenoslovci iz zadnjega poročila hidrometeorološke službe, da bodo na ekonomiji V mesecu maju in juniju zamenjali še najmanj deset upravnikov. Da bo nesreča še večja, pa barometer, ki kaže tlak dejavnosti ekonomije, še vedno vztrajno in strmo pada ... OD POHORSKIH PAUROV... Froncl ln Tijek sta se po dobri holcerski navadi zopet enkrat pošteno stepla. Pri tem je Froncl TiJekU po _ nesreči Iztaknil oko. Kljub temu pa sta sa kmalu sprijaznila ln pila v nedeljo popoldne družno domači tolkovec. Takrat ja Tijek resno pogledal Fronc-la s svojim edinim očesom: — Ti, pje, pa če mi kdaj še eno oko stekneš, primaj-duši da te nena pogledam več! • • • Nekje pri pauru gori v planini je imela krava povreči. Seveda se je zbralo vse v hlevu ln pričakovalo radostnega trenutka. Med drugimi se je smukal okrog kravlnega repa tudi mlad radoveden hribolazec iz mesta, ki je prav takrat hodil tam okoli. Tedaj pa je domači Tona rekel: — Pje, bajži tam vzodl vkraj od krove. C1 bi se obarnola, bi misrrta, de je ži povarglal • • • Občinski odborniki neka pohorske vasi so imeli sejo. V gostilni, seve. Pri kaplji vina ln klobasah. Ker pa so odborniki le preveč glasno govorili med seboj in se prerekali, je predsednik povzdignil svoj glas: — Pajete žiher, no žrieta taudi — zi krovol dajlat pa sem Jes taul • • • Tujec Je na Pohorju srečal mladega fantička. Rad bi bil domač z njim. — Na, dečko, odkod Pa sl tl? — Z daumll — Lepo, lepol Kako Pa tl je Ime? — Glih tok, ko majem* ati! — Tako, tako! In kaj Pa delaš? — Sopo nater vlajČerUt ka se najbi zadušu! voumes S,-?JHariborsfcev» ir in zmagovali, drugi pa za čast in bodo izgubljali. Ljudje bodo rekli: »Cast je manj vredna od denar ja!a ■j tem v zvezi in z ozirom • na novi gospodarski sistem bo treba seveda ustanoviti podjetja za izdelavo nogometnega športnega užitka. Treba bo čim več zaslužiti. Ptdjetja bodo vodili — enalogno delavskim — žo-t >brcarski sveti. Ta podjetja bodo dosegla socialistično načelo Izmenjave med mestom in vasjo, ker bodo nogometaši Iz province drveli v mesto. Morda bodo tudi drugi Športi prešli na ta sistem. Zopet bomo videli tekme r ikoborcev, na katerih favoriti Izgubljajo od skriv-r ustnega črnca Toma Sa-v-verja, ki ga končno pre-r .aga »črna maska«, za katerega se šušlja, da je neki r -ooblečeni predmestni mesar. AH se morda kdo boji, c*a bodo v nogometu zaradi te?a kakšne posledice? Pomirite se. diskrecija Je zajamčena: Po sklepu skupine Nogometne zveze Jugoslavije se bo iz pravilnika NZJ Izpustila beseda »■materstvo« in se vanj ne bn vstavila tajinstvena besedica »profesionalizem«. EN4ISTMEIR0VKA ■a — Torej ne pozabi! Od tega strela Je odvisno napredovanje, denarna nagrada ln vse druge ugodnosti — torej: sprosti se malo! ZALJUBLJENI ODBOJKAR V predrago, ljubljeno Milojko, zateleban sem kot v odbojko. Tako slaboten sem, ubog, kot bi na srcu čutil blok! A če me gleda, se nebeško počutim, kot bi tolkel češko! Ne smem jo gledati — drugače ne dajo več me med tolkače. Tako me njen pogled omreži, da servis obtiči v mreži! Ce hočem še igrat odbojko, pozabit moram na Milojko! ZA POKOJ DUŠE... Stari Matevž je umiral. Njegova dvajset let mlajša žena Tona pa ni bila preveč žalostna. »Boš dala za mašo, za pokoj moje duše, Tona?« »Seveda bom!« Matevž pa ni verjel. Zato Je zadnji dan še spremenil testament In določil, da mora žena prodati vola in dati izkupiček za maše. Potem pa Je umrl. Toni je bilo žal vola za maše - staremu grešniku tako ne bi pomagale, pa še je bilo vprašanje, če bi jih župnik res bral. Zato je gnala na prihodnji sejem vola, njemu na rep pa privezala petelina. Kupcem, ki so se zbrali okrog lepega vola, je dejala: »Vola dam za pet soldov. To je res. Toda kdor hoče kupiti vola, mora kupiti z njim tudi petelina in petelin stane 10 goldinarjev!« Po dolgem prekianju je res prodala vola s petelinom Pet soldov Je nesla župniku, za ostalih 10 goldinarjev pa kupila drugega vola... li mm, LOGIČNO — Doktor, že dolgo ne morem spati. Kuj naj počnem? — Ne hodite počivat s praznim želodcem. Vedno použijte prej kako malenkost — Ampak, doktor, lani ste mi zabičali, da pred spanjem ne smem nikdar Jesti! — Eh, dragi moj pacient, vam se niti ne sanja, kako Je medtem znanost napredovala! ZOB ZA ZOB Hribovec Je prvič v svojem življenju prišel v gledališče. Reditelj mu Je vljudno potisnil vzmetni sedež navzdol ln novinec Je sigurno ln udobno sedel. Pri tem pa mu je zdrknil gledališki list iz rok na tla. Vstal je, ga pobral in hotel spet sesti. Ker pa se je medtem vzmetna deska sama dvignila, je novinec kajpada zgrmel na tla. Jezno se je pobral, se hitro obrnil in bliskovito prisolil gledalcu za seboj zaušnico: — Vi, take šale mi poznamo! KROJAŠKA Debeluhar Je ves zasop-ljen in razburjen prihitel k svojemu krojaču: — Poglejte, mojster, ko sem si suknjič zapel, se mi je zadnja plat naenkrat raztrgala od vrha do spodnjega roba! — Dragi moj klient, to samo dokazuje, kako dobro smo prišili gumbe. TIŠINA — Cemu tako vpiješ, Dragica? Poglej, kako je Petrček miren in tih! — Seveda, očka, on je namreč ata, ki pride pozno ponoči domov iz krčme, jaz sem pa — mama.. .1 Prastari sovražnik št. 1 TEMELJITE PRIPRAVE — Torej, dušica, nocoj ta ugrabim! Ali boš mogla d® noči spraviti skupaj v*> svojo prtljago? — Seveda bom. Papa i° mama sta ml obljubila, o* mi bosta pomagala. OPRAVIČILO Sodnik: »Zaradi lakot« ste kradli?... Cemu P* ste odgnali kar celega vola?« Tat: »Nisem Imel pipca* 1 da bi sl bil odrezal košček « J PO RECEPTU Ženka je notela prvi# presenetiti možička 8 torto. Soprog je ves navdušen segel po njej, toda začel J® takoj pljuvati. — Kaj pa tl Je, dragecT — Nič, dragica, le nekam dosti Jajčnih lupin je * torti. — I, seveda, saj morajo biti! Poglej recept: Vzemi pol kilograma moke, štiri cela jajca.. -M »Zadnji čas je, da odpravimo to prekleto birokracijo. Ze dve leti mi rešujejo prošnjo, pa še sedaj nimam rešitve! Človeka drži edino upanje pokonci, da bo našim vnukom bolje...« — Gospod Karamel, »U mi lahko daste avtogram? DVOM Štiriletni Mihec bi moral iti spat. Ker pa se Je branil, mu je debelušasta teta prigovarjala: — Vidiš, Mihec, jaz hodim zmerom s kurami spat! Dečko Je nekaj časa nejeverno opazoval zajetno teto, potem pa začudeno vprašal: — Ampak, tetka, kako pa moreš splezati na gred? VREDNOST ZA VREDNOST Skopuh je padel v vodo. Nekdo ga je srečno potegnil na suho. Skopuh je odprl svoj mošnjiček in za nagrado stisnil rešitelju ^ roko pet kovačev. Navzoč* so spričo tega najprej zamrmrali, potem pa so sC začeli kaj glasno zgražati' Tedaj pa se je oglasil rešitelj: — Kaj hočete, državljani?! Možakar pač sam najbolje ve, koliko je vreden. Izdaja Novinarsko druitvo Slovenile. Poverjeništvo Martbor — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ciril Kavčti — Letna naročnina 400 dinarjev, polletna 200, tetrtl*1"* 100 dinarjev — Uredništvo In uprava: Maribor. Kenalllka 2 — Telefon 28-78 — Cek. ra*. NB 6401.T-109 — PoStnl predal 52 — Rokopisov la risb ne »ral amo — Tisk Mariborske tiska«#*